UREmiKBTERSEGLfU.
IZHF^JPnM-IN 3'SOBOTO
uvsf^kebfnmesecr
Celoletna naročnina znaša K 2"— ^a^xS’j6\@'A)x$'1gNs-'sSNS'^sv^af’S\S)'-ssS'x<ffxS'S\s'vSx@'^xS'^s\s' Posamezne številke po 10 vin. Uredništvo: Franc Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), Upravništvo: Ivan Podlesnik, Ljubljana (Katol. tiskarna.)
i- .i	m ii«	■»■»■■»»i 1—» »i—»o
Št. 18.	V Ljubljani, dne 5. decembra 1908.	Letnik !•
Kam plove slovenska mladina?
Nočemo o politiki govoriti, ker ne spada v naš delokrog. Niti najmanj se ne oziramo na politični položaj na Slovenskem, ker o njem je dolžnost soditi drugim. Naša dolžnost je slovensko javnost, kar je spada v krščanski tabor, in te je ogromna večina, pa tudi druge dobvomis-leee kroge opozoriti na nekatere pojave v našem javnem življenju, ki nam kvarijo in trujejo našo mladino.
Kaj mislimo ? Zadnje mesece opazujemo pri vsaki demonstraciji v Ljubljani udeleženo izključno le mladino, neizvzemši ženske. Dijak, dijakinja pa vajenec — to vidišš, kadar-koli se je treba za kaj ogorčevati in manifestirati, valiti se po ulicah razgretih obrazov in hripavih grl. Fantje in dekleta, držeči se za roko, v dolgi vrsti, mlada lica, izkažena od strasti.
Velikokrat je prav, da se v masah demonstrira. Tako so tudi delavci svojčas demonstrirali za volivno pravico, ker pa so bili odrasli možje zraven, ni prišlo do neredov. Zadnji čas pa je na Slovenskem na dnevnem redu, da manifestacije delajo otroci, nedorasla bitja obeh spolov, ki ne čutijo odgovornosti za posledice svojih nastopov. O t r o c i ';v 1 a d a j o, nedorasli diktirajo odraslim, kaj naj mislijo in kako naj čutijo.
Mi ne stojimo na stališču, da naj dijak čepi samo pri knjigah in znamo tudi vpoštevati dostojne manifestacije, ki namen, za katerega so uprizorjene, tudi dosežejo. Vemo pa na drugi strani, da, kakor družbi škoduje neprestano gospodstvo ulice, talko mladino popolnoma demoralizirajo neurejeni nastopi v temni noči, v gnječi, v kateri se poleg dobromislečih elementov nabirajo tudi postave dvomljive vrednosti, ki uporabljajo take prilike, da dajo dušika svojim, večinoma nesocialnim nagonom.
Da je resnica, kar tu poudarjamo, vedo in čutijo vsi treznomisleči, samo povedati si tega nihče ne upa. Mi pa naglas in javno pribijemo: Ne boste veseli tega naraščaja! Fantu od 10. do 15. leta škoduje nočna atmosfera, ker njegovi možgani niso še dovolj krepki, da bi se uprli mikom in sugestijam teme in množice Znanstveniki pravijo, da so pojavi v množici hipni, povdarjajo pa tudi, da vtisi množice in teme v duši nedoraslih ne ostanejo brez sledi. Talenti in voditelji se ne porodijo iz množice, marveč se v tihoti pripravljajo. Kdor se le na ulici uči in razvija ob manifestacijah ,in naj bodo še tako upravičene, ta ne bo prišel delj kakor do kričača, kar je zelo nizka šarža. Idealizem, ki se neti in vzbuja v mladi štirinajstletni duši ob umetnosti, zgodovini, znanosti, se, prezgodaj prenešen iz tihe snovalnice d u h a na ulico, pretvori v nestrpnost, sovraštvo in omejenost. Moderni francoski, italijanski in ruski naraščaj je ničvreden; kar poraja nad drugimi štrlečih duhov, so zelo nizke in neduhovite vrste, saj vemo to iz Sanina. Vsa ta mladima se je izobrazila na ulici, po tem je tudi njena pozne-ša vrednost.
Kaj pravijo naši vzgojeslovci? Ali so brez moči? No, to je tudi stvar, za katero se ne bomo m i brigali. Svojo dolžnost poznamo. Naša mladinska organizacija bo skrbela, da ohrani krščansko-sociatno mladino čilo, zdravo, podjetno in pogumno, vedela pa bo tudi varovati jo sirovosti in kričavosti. Prepričani smo, da bomo v tem oziru imeli naše kmečke fante visoko izobražene in disciplinirane. Hrulači ne bodo rešili slovenskega naroda, preje ga znajo upropasti in potisniti sovražniku naravnost v žrelo.
Naša duhovščina, naši izobraženci posvet-njaki, naši organizatorji bodo slejkoprej gledali na to, Ida naš narod čimdaljebolj izobrazijo,
našo mladino pa vzgoje, da sc bo godna in trezna lotila veli'kega dela, ki čaka naš majhni narod. Pri plugih in v n a š i h d r n š t v i h se bodo porodili tisti duhovi, ki bodo narod vodili in pa tudi rešili. Fantov rabimo, ne fantalinov. O dekletih še ne govorimo, ker je pre-žalostno. Toliko lahko povemo, da na ulico ne spadajo med maso. Bilo bi znamenje propada, ako bi se našega ženstva splošno polotila bolezen mase. Hvala Bogu, da temu ni tako. Usodo bodo našemu narodu pisale naše gospodinje, naše društvenice, na'še učiteljice v marljivem, podrobnem in vztrajnem delu med ljudstvom.
To je bilo potrebno, da se je v tem času povdarilo. Treba duhove pomiriti. Ulica je danes za narod, jutri bo lahko proti ogromnemu delu naroda. Je že tako bilo in zna zopet priti. Mi pa svoje energije porabimo zdaj bolj kot le prej za p o k u 11 u r j e n j e, ne pa za p o -hujskanje mladine. Naj ne bo mladeniške prireditve na deželi, da ne bi povdarjali te misli. Zadnji čas je, da zmaga zdravi razum.
Boj!
Meč sem prinesel na zemljo.
Evangelij.
V	predzadnji »Mladosti« in tudi preje večkrat smo dosledno po programu naše organizacije opozorili naše mladeniče, naj se od narodnih fraz, ki so zdaj po celem Slovenskem silno poceni, ne dajo premotiti, temveč naj nadaljujejo po tisti poti, ki so jo izpočetka ubrali. Kaj je naša narodna dolžnost, to sami dobro vemo, ker je boj za naša narodna prava odnekdaj na našem programu. Veselilo nas bo, če bodo nasprotniki v tem oziru delali z nami vzporedno, če ne, na bomo tudi sami znali delati tako, kakor je narodu v prid.
Nam se zdaj v prvi vrsti gre za to, da spričo narodnega dela ne pozabimo na tisto delo, ki je za narod največje važnosti, na to namreč, da utrdimo v ljudstvu versko in demokratiško zavest, brez katere bi še nadalje ostali sužnji bogomrznosti in tlačani gospodarskega liberalizma. Narodno delo ni kulturno delo, ako ni zvezano s prizadevanjem poglobiti v narodu zmisel za višja vprašanja, ohranjati v njem čustvo odvisnosti od vsčumnega in vsedobrotnega bitja, navajati ga k temu, da bo v krepostnem življenju po načelih krščanstva zrl svojo dobrobit in srečo, po-vzdigati ga nad tesnosrčno sovraštvo, malen-kostnost in brezobzirno sebičnost s tem, da netimo v njegovi duši vzore, ki razsvetljujejo um in blaže srca.
V	naši ožji domovini je zdaj začas nekoliko utihnil boj med brati, ne smemo pa se glede tega varati in premirja napačno razumeti. Omilile so se pač zunanje oblike te borbe, nikakor pa ni ponehal boj med krščansko in proti-krščansko kulturo, ker ponehati ne more!
In kako naj bi! Mogoče je pač, da je našim starim liberalnim prvakom kri v žilah zlede-
nela, mogoče, da uvidevajo, da so tako dogo-spodarili, da tiste svobodne cerkve in šole ter tistega osvobojenja človeškega duha od jarma »katoliških predsodkov«, kar imajo še danes na svojem programu, ne morejo izpeljati in si želč miru le zato, da se natihem okrepe ali pa svojega življenja večer prežive v miru, kakor sc starcem spodobi.
Toda — za temi hromci stoji druga četa, stojč veseleči se dediči, stoji svobodomiselno učiteljstvo! Na zaupnem shodu liberalne stranke v Ljubljani, 29. preteklega meseca je liberalno učiteljstvo javno izpovedalo, da je njega voditelj in bog — pravzaprav le majhen božiček — Gangl iz Idrije, socialni demo k r a t. Neki Črnagoj, ki deli kruh abecedarske vede otrokom na barju, pa je v družbi z drugimi povdarjal, da slovensko liberalno učiteljstvo zato žclh naj bi bil v Ljubljani v splošni kuriji izvoljen socialni demokrat, ker le ta zamore vspešno nastopiti za svobodno šolo, katera je vzor slovenskemu svobodomiselnemu učiteljstvu!
Mladeniči! Tu se je pokazal naš sovražnik tak, kakoršen je, v vsej svoji nelepi nagoti. Liberalni učitelji slcjkoprej hočejo, da se slovenska deca vzgajaj brez boga in morale, v duhu nasprotstva do evangelija, ločena od velike organizacije krščanske, vesoljne cerkve! Mari mislite, da jim zaraditega kaj očitamo? Ne! Glede na svoje nazore in težnje naj liberalno učiteljstvo opravi račun s svojo vestjo. Mi imamo samo to nalogo, da zdaj še bolj kot prej stojimo na straži proti tistemu sovražniku, ki je stal ob zibki krščanstva, ga spremljal in njegovo delo skušal razdirati, odkar obstoji in bo še nadalje troval ljudska srca do končne zmage silnega Boga — Krista.
Slovenska mladina! Kličemo ti v spomin vse, kar smo izvajali, ko se je porodila ideja naše organizacije. Nc odjenjaj in ne omagaj v boju proti svojim škodljivcem. Svobodomiselni učitelji so pri nas zdaj ravno na tem, kakor so na Francoskem, oni so avantgarda socialne demokracije ! Mar misliš, da pretiravamo? Ravno te dni sem bral v nekem delu modernega francoskega svobodomiselca, ki pravi, da se iz francoskih šol »rekrutirajo najhujši sovražniki družbe, anarhisti«. Nadalje povdarja ta, drugače krščanstvu nasprotni modroslovec, da na Francoskem vsled pogubnega vpliva socialno-demokraškega učiteljstva »raste strahovito zločinstvo«. In dotično poglavje končuje z besedami: »V današnji šoli se ustvarjajo tisti nezadovoljneži in anarhisti, ki pripravljajo francoskemu narodu bodoči propad.«
Mi pa upamo in trdno pričakujemo, da slovenski narod ne bo padel v tisti grob, ki mu ga kopljejo naši sociaino-demokraški učitelji! Za našo mladino, ki je poklicana tvoriti kedaj jedro našega ljudstva, njega vodstvo in diko, velja slejkoprej, da mora svobodomiselnemu učiteljstvu stopiti z vso brezobzirnostjo na-
sproti, pokončati njegova dela, kontrolirati ga in ne pustiti ga iz očesa. Naj vsaka misel, ki je to učiteljstvo skuša zasaditi v srca mladine, bodisi v šoli, bodisi izven nje, naleti pri naši mladini na odpor, naj ja zamore, kjer le more!
Imamo pa še precej dobrega učiteljstva, ki visoko in globoko umeva svojo nalogo, svoj za duhovniškim najsvetejši poklic. Tega se oklenite kakor se oklepate svojih dušnih pastirjev! Bodite z njim vedno v zvezi, uvajajte ga v svoje društveno življenje.
Za nasprotno učiteljstvo pa imejte le eno misel in eno geslo: Brez p a r d o n a !
Dne 8. decembra 1908.
Na občnem zboru Z. T. O. je stavil brat predsednik predlog, naj slovenska mladina proslavi letošnji Marijini in papežev jubilej na jako lep, uspešen in preprost način: mladeniči naj se na Marijin praznik, t. j. dne 8. decembra vsak v svojem domačem kraju udeleže svetega obhajila, katero naj darujejo za sv. Očeta.
'Predlog je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Kaj imamo mi pristaviti?
Samo eno: ako se bodo odseki zvesto držali tega sklepa, bo brezdvomno dan 8. decembra 1908. zgodovinski dan v mladi naši organizaciji. Pokazali bomo, da to kar priporočamo, kar hočemo, tudi izvršujemo. Pokazali bomo, da nam ni samo za besede, temveč da smo ljudje dejanj. Saj je dejal naš predsednik na občnem zboru v lepem svojem otvoritvenem govoru: »Ako pa spoznavamo načela katoliške cerkve in ako tudi na zunaj pokažemo, da se jih ne bojimo zagovarjati, to še ni vse. Glavna stvar je, da živimo po teh načelih. To je temeljna točka naše organizacije. Ni naša naloga, da si vzgojimo fante, ki bi se znali prepirati z nasprotniki za naša načela; ■poglavitna reč je, da si vzgojimo mladino, ki bo po teh načelih živela. Zavedajmo sc, da so nauki katoliške cerkve pravi, da so njene zapovedi prave in da smo dolžni po njih živeti in cerkev poslušati. Ako človek natančneje premisi,H, da je svet ustvarjen za srečo v tem in onem življenju, mora priti do prepričanja, da mora živeti po morali, po načelih katoliške cerkve in se posluževati pripomočkov, katere mu cerkev nudi. To je prvo, da se ne sramuje posluževati se svetih zakramentov, ne sme nas biti sram stopiti pred spovednico in obhajilno mizo. Tam je edino mesto, kjer dobimo v skrbeh in težavah miru in zadostila; tam je izvir prave sreče.«
Tako bratje! Delajmo tako!
Manifestirajmo tako ta naš sklep na najlepši način, da združimo to manifestacijo z proslavo dveh velepomembnih jubilejev: Mariji n e g a i n s v. O č e t a.
Vsi naši mladeniči, tudi oni, ki niso v naši organizaciji, naj bodo ta dan naši pravi bratje
pred mizo Gospodovo, kjer si bomo gotovo dobili novih milosti za lepo naše delo!
Predsedništvo Z. T. O. da o tem sklepu odsekom prosto roko, vendar pa bo predsedstvo zelo veselilo, ako bodo odseki poročali, kako so proslavili dan 8. decembra in kako so proslavili dvojni letošnji jubilej. Člani predsedstva bodo od svoje strani tudi izpolnili to, kar priporočajo drugim. Na zdar!
„Mlada nedelja** dne 3. prosinca 1909. *
(Piše telovadec iz ljubljanske okolice.)
O tej pa še nismo slišali — si boste mislili. Kaj pa, ko bi se odslej večkrat o tej stvari pomenkovali ?
Bilo je v prvi polovici prejšnjega meseca, ko sva jo z bratom telovadcem Ubrala v sosednjo župnijo, kjer je bil ustanovni shod novega telovadnega odseka. Ker sva se ugrela, stopila sva v gostilno ter si naročila pol litra cvička. Govorila sva o delu in uspehih v naši fantovski organizaciji. »Poglej,« menil je tovariš, »včasih so nas nasprotniki ignorirali, sedaj se nas pa že bojč ne samo »Sokoli«, ampak tudi socialni demokrati. Vidiš!« In dal mi je v roke malo brošuro. Čitam: »V dobi klerikalizma«, spisal Li-beratus. Čitam dalje nekako tako-le: »Klerikalizem napreduje. Na vseh koncih se organizira, iz vseh slojev si pridobiva privržencev. Zadnji čas so oblekli celo rdeče srajce, a za temi rdečimi srajcami skrita je črna klerikalna barva.« — »To se bojijo črne barve, še bolj kakor mi rdeče,« dejal je brat telovadec. »Sinoči sem srečal na cesti onega krivonosega Matevža in ta mi ni poprej dal miru, da sem vzel to brošuro. Sicer veš, da mi ni zanjo, ker imam pametnejše stvari za brati, a vzel sem, da sem se ga znebil nadležneža. Naj bo, bo vsaj malo "'zabave.«
Jaz pa sem se pri tem zamislil. — Misli tužne so mi šle po glavi, ko sem pomislil na tisto požrtvovalno delo, na tisto nadležnost, s katero širijo brezverci svoje blago. Koliko majajočih drevesc, katerim bi bilo treba le malo prilivati z žarki resnice, da bi postala naša debla, koliko zdravih mladih, ki bi vsajena v zdra-
*) la članek izpod peresa preprostega kmečkega fanta telovadca iz ljubljanske okolice smo s prav posebnim veseljem natisnili, in Uicer čisto ncizpremeujen, kakor smo ga prejeli. To pa iz sledečih razlogov: V predzadnji »Mladosti« in pa na občnem zboru Z. T. O. se je sprožila misel, da naj bi fantje tudi pri načelnih člankih sodelovali za »Mladost« — evo tu imamo zdaj tak članek od preprostega mladeniča, kakor bi ga boljše in primernejše tudi kak voditelj naše. organizacije ne bi mogel napisati. Nadalje se je na občnem zboru Z. T. O. povdarjalo, da naj sc začne sistematična agitacija za »Mladost« po celi deželi.• Naš sotrudnik iz dežele nam je zdaj podal nasvet, ki bo imel veliko uspeha, ako se dosledno izpelje. Člankarju pa se v imenu vodstva mladeniške organizacije iz srca zahvaljujem, ostale odseke pa prosim, naj ga posnemajo!	Urednik.
vo zemljo, rodila plemenit sad, uničijo na ta način s slabim berilom!
Mlad človek rad bere, bere kar dobi v roke in resnica je, da ima fant prav do tistega veselje, kar si mu prepovedal. Moti se voditelj onega društva, ki si misli: Da se člani ne po-bujšajo, skrbel bodem, da ne bo v društvu in med fanti slabega berila. Gotovo lepo! Ampak s tem ne bo napravljen dosti močan jez v deroči reki nasprotne agitacije. Boljše bi po mojih mislih stori oni, ki bi rekel: Skrbel bom z vsemi močmi, da bo v društvo in med fanti mnogo dobrega berila!
Jasno je, da se moramo v tem oziru z nasprotniki boriti z istim orožjem, s krepko agitacijo.
Toda, če hočemo biti odkritosrčni, priznati moramo, da med nami ni dosti tistega odločnega navdušenja, tistega ognja, s katerim razpolagajo brezverci tako uspešno. Radi sicer pišemo o tem ali onem shodu, o tej ali oni veselici; veliko se nas našteje. Ali ko je treba pogumne agitacije, pa ni tistega uspeha, kot bi se pričakovalo in kot bi lahko bilo. Vzrok je v tem, ker med nami ni vsak cel fant. Eden si rad obleče lepo uniformo, drugi ima veselje samo do telovadbe, tretji bi se pa še pobr.gal kaj, a se mu zdi, da je prestar, če ima slučajno nekaj čez 25 let. Največ je pa takih, ki delo v društvu preouščajo enemu ali drugemu članu, ki ima veselje. In tako vidimo društva, v katerih so dva, trije člani preobloženi z delom, drugi pa ne delalo. Ugovarjalo sc mi bo sicer: Sodiš preostro! Odkod pa potem ti uspehi? Tn vendar ie resnica in ker je ta resnica bridka, nas ne opravičuje to, da bi morali molčati o niej. Uspehi pa niso sad tistih, ki bi lahko kaj storili, a ne store, ampak sad dela, požrtvovalnega dela. Ko bi na vsak član naše organizacije v svojem delokrogu storil svojo dolžnost, bili bi naši uspehi mnogo večji.
Kako pa naj delamo? »Da se društvo vodi, za to je vendar naš odbor in mi imamo samo to dolžnost, da navodila in sklepe odbora soolnu-jemo«. slišimo govoriti nekatere. To načelo je modro in ko bi se natančno izvrševalo, bilo bi bobše. Toda to je: Dolžnost nas članov mora hiti, da smo v privatnem življemu vzor-fantje in agitatorji. Kako rado se nri-meri, da se kdo iz med nas v družbi tovarišev, ki niso naši. sramuie svojih načel. Zgodi se. da ima včasih izoriien fant več vnliva na nas, kot na nošten človek. Tn to ie tisto! Naša naloga na mora biti. nostonati tako. da se bodo javno, v družbi spoštovala naša načela. To na se ne bo zgodilo, če mi sami ne bomo nonosni na to svoie nošteno. nravo nrenričame.
O tem bi se dalo mnogo pisati. A eno je, kar imam danes na srcu. Pri občnem zboru Zveze Telovadnih Odsekov se nam je od merodajne strani očitalo, da med fanti ni toliko naročnikov na » M 1 a d o s t «, kot bi bilo lahko. Ali bomo molče sprejeli take opravičene očitke? Naša fantovska čast zahteva, da letos raz-
vijemo posebno krepko agitacijo za » jVl 1 a d o s t «. To je naš list, to je naša čast ! Kdor ga prezira, kdor ga žali, ta žali nas! Lahko trdimo, da bo uspeh našega dela v prihodnjem letu odvisen od naše agitacije za »Mladost«!
Kako naj agitiramo? Važno vprašanje. O tem smo fantje v našem odseku razpravljali. In oglasil se je eden izmed njih in nas spominjal, kako delajo socialisti. Treba je spraviti nov časopis med svet. Nič skrbi! Razglasijo »rdečo nedeljo«, natisnejo par tisoč izrednih številk in hajdi na agitacijo. Ali mislite, da je treba siliti te navdušene socialiste? Razdele se med seboj: »Ti imaš to vas, ti to, jaz ono, in tako se zgodi, da nabero en sam dan več tisoč novih naročnikov. Tako je rekel eden izmed nas in mi smo rekli: Ali bi ne kazalo, da bi tudi mi napravili tako? Nikjer ni zapisano, da bi mi, zato, ker so naša načela poštena, ne smeli izpeljati tako skrajne agitacije. Socialni demokrati imajo »rdečo nedeljo«, krščanski socialci imajo »belo nedeljo«, a mi fantje pa, ki borno agitirali za »Mladost«, imejmo mlado nedeljo. In ta mlada nedelja bodi naš sveti dan, bodi nam dan delai!
To pa naj bi ne veljalo samo za člane telovadnih odsekov. Dan 3. prosinca naj bi bil dan dela za vso slovensko mladino. V krajih, kjer še ni telovadnih odsekov, je posebno treba razširiti »Mladost«. Zc sedai naj bi društva prirejala sestanke, kjer bi se razpravljalo samo o tem. Res imajo društva v takem času mnogo dela, a to delo je najvažnejše! Eden ali dva dni naj se posveti »Mladosti«!
In pri tej agitaciji bodimo odločni. Kdor je naš pri-atelj, ta naj bo naročnik »Mladosti«. Da bi prišlo do tega. da bi bil vsak somišljenik tudi naročnik »Mladosti«, na to še ne moremo računati. A sramota bodi za tisti odsek, ki ne bo skrbel, da bo v tistem kraju toliko »Mladosti«. kot je članov odseka. Stariši naj naročijo »Mladost« otrokom, mojstri učencem. Tn vsak izmed nas bo poklonil prijatelju nailepše božično dari'o, ako mu ho naročil »Mladost«. Mnogo ie še gostiln, kjer ni »Mladosti«. Pojdi, naroči si ga kozarec in če si pohvalil kanliico in namignil, da bi se večkrat oglasil, ako bi bila »Mladost« v hiši, dosegel si svoj namen.
Nekaj truda nas bo to stalo, ampak zavest, da smo izvršili kulturno delo v prid mladine, v prid prihodnjosti, nam bode plačilo. Nasprotnike naše druži skupno sovraštvo proti nam, nas na druži skupna Uubezen do lepe naše domovine, kateri hočemo živeti. Tn zato bo Bog blagoslovil naše delo na m 1 a d o nedeljo!
Mladenič delaj!
(Piše J. P.)
V člankih »Gospodarsko delo mladine« smo govorili o varčnosti, katero pospešujete treznost in pa s k r o m n o s t v obleki. Sama varčnost brez vztrajne- delavnosti
pa bi nam tudi ne pomagala mnogo, zato moramo poslušati še drug opomin.
Mladenič delaj doma, pomagaj pri očetovem gospodarstvu kot udan, pošten sin; mladenič delaj v svoji službi, ker zahteva to od tebe tvoja stanovska dolžnost. Mladenič delaj pa tudi v svojem društvu in tu še posebno navdušeno in vztrajno! Delo, spolnjevanje dolžnosti, oboje venčano z veseljem, je najlepše zadoščenje za bridkosti življenja, je najlepše plačilo za težave bojev, ker daje človeku zavest, da se čuti uda velike organizacije človeške družbe. S spolnjevanjem dolžnosti raste samozavest, se krepi pogum, jači vztrajnost. Sveta ne vladajo veleumi, temveč delo vodi veleume, delo vstvarja veleume, pravi globok mislec.
Zamislimo se v napravo velike tovarne. Ena sama ogromna moč v parnem kotlu, v turbini ali motorju vodi celo ogromno, iz sto in sto majhnih delov in kolesec sestavljeno telo. Vsak, še tako neznaten del celega organizma mora biti na svojem mestu in mora vršiti svojo dolžnost, ker če bi odpovedal morda samo en jermenček, samo en vijak, bi vsa moč morala stati in počivati. Zato pa se moramo zavedati tudi mi, da mora biti vsakdo izmed nas tako doma kakor v društvu na svojem mestu in vršiti tamkaj svojo nalogo dan na dan. Naj ne misli nihče: saj jaz nisem potreben! Vsakdo ie potreben in dolžnost vsakogar je, da dela. Če nima sposobnosti ali veselja, da bi delal v javnosti, pa mora delati doma v smislu načel pravičnosti in poštenosti.
Ne sme pa biti nikdar narobe, da bi namreč kdo, ki dela v društvu ali drugače v javnosti, zanemarjal svoje dolžnosti doma ali v službi. Ne, ternuč delo v društvu mu mora tudi uravnavati delo doma in v službi. Povsod veselje, povsod dobra volja in navdušenost, pa imamo mladeniča, ki bo razumel tudi pomen velikega gospodarskega dela. Saj eno spopol-njuje drugo. Gospodarsko delo pa še posebno spopolmuje izobraževalno delo. Človek, ki je gospodarsko slab, ki ga tarejo dan na dan samo skrbi za vsakdanih kruh sebi in družini svou, tak človek bo imel malo smisla za samoizobrazbo in pa za izobrazbo drugih. V družini, kjer je gospodar samo težka skrb za vsakdanji kruh, v taki družini se malo čita, člani take družine imajo malo smisla do društva ali pa do političnega življenja. Ni jim tudi zameriti, kajti skrb za kruh je težka skrb, ki zamori smisel še za kai druzega. Kakor v družim je pa tudi pri narodu. Narod beračev, revežev in trpinov, tak narod ima malo smisla za velika kulturna in politična vprašanja, ki pretresalo svet. Tak narod bi bil tudi mali naš slovenski narod, ako ne bi korenini! pričetek njegovega preroienja v gospodarski povzdigi, v gospodarski osamosvojitvi.
Zato pa moramo može, ki so in ki še delajo pri naših gospodarskih društvih, smatrati za velike, prekoristne narodne delavce. Mož,, ki vodi razumno in previdno to ali ono gospodar-
sko društvo, stori stokrat več za narod, kakor pa oni, ki govori morda desetkrat na leto navdušujoče govore o milem narodu in zapuščeni vdovi domovini — pa nič druzega! Mnogo je treba požrtvovalnosti, premagovanja in samozataje pri našem gospodarskem delu, toda vse to je lahko, ako vodi delo zavest, da je delo posvečeno veliki družini, ki jo imenujemo slovenski narod. »V tern delu tiči pa tudi velik kos prave domovinske ljubezni. Ni vsak, ki kriči »svoji k svojim«, že zaraditega pravi narodnjak, temveč tam je ljubezen, kjer je vztrajno, požrtvovalno delo na tem ali onem polju, na izobraževalnem, politiškem ali gospodarskem.
Zato pa, mladeniči, učimo se že sedaj delati v tem smislu, požrtvovalno, vztrajno, s samozataievanjem in odprta nam bo pot v bodočnost! Naš dom, domača naša družina naj nam bo prvo polje. Drugo pa naj nam bo naše društvo. Cel svet v velikem je tu za nas! Koliko dela je n. pr. samo v družini! Kako moramo tu skrbeti, da prav spolnujemo dolžnosti, ki jih imamo do svojih starišev, do bratov in sester, ali do gospodarjev! Ni vseeno, ali so naši stariši ali naši gospodarji z nami zadovoljni ali ne. Naša sveta dolžnost mora biti, da jih storimo zadovoljne, da smo jim v veselje. Mladenič, ki bo n. pr. pozno v noč ostajal v društvu, četudi bo tam delal in se ne samo zabaval, zjutraj pa bo pozno vstajal in bo pri delu len, razmišljen, tak mladenič ni pravi mladenič. Vsaka stvar v svojem času! Zato pa si moramo čas tudi previdno razdeliti. »Čas je zlato!« S časom moramo prav ravnati, zato je zelo previdno, ako si napravimo vsak teden načrt za delo celega tedna in vsak dan načrt za delo tistega dne.
To ie ekonomija (gospodarstvo) časa, kar ie popolnoma razumljivo, kajti, ako pravimo, da ie čas zlato in ako hočemo voditi o našem gospodarstvu prave račune, moramo tudi o tej važni točki, t. j. o času voditi natančen račun. Ded v času ie novoj za red tudi za druge stvari. Red pa je duša živlienja in posebno mora biti duša mladega življenja. Pomislimo samo, kaj bi bilo v naših telovadnicah ali pa sploh v naših društvih, ako bi ne bilo redu? Vse na vzkriž. nobenega veselja, nič navdušenosti in zato neizogiben propad. Tako pa ie tudi doma; ako ni nri domačem življenju redu. ga ne bo nikjer. Skrbimo torej za red. ker red pospešuje vsako delo, nered pa delo samo zavira!
Pozdravljeni ?
I e dni smo dobili iz solnčne Gorice veselo poročilo, da sta se ondi ustanovila zopet dva odseka, tako da jih imamo zdaj ondi že 6. Nova dva odseka, o katerih prinašamo poročila, sta v St. Ferjanu in St. Andrežu pri Gorici. Odsek v S t. F e r j a n u šteje že 60 bratov, naraščaja Pa bo najbrž tudi toliko, v St. Andrežu pa se je med telovadce vpisalo 20 fantov, ki se niso ustrašili r jut ja liberalcev. Tudi o delovanju
ostalih odsekov nam dohajajo zelo ugodna poročila.
Ta dejstva nas tembolj vesele, ker so sc goriški liberalci nadejali, da bo vsled nesporaz-umljenj<% ki je zadnji čas za hip nastalo mdd go riškimi katoličani, delo zaostalo. Hvala Rogu, da so se te nade izjalovile in pridobiva misel o pravem ljudskem delu na podlagi krščanske pravičnosti in poštenja vedno več tal. Mi prav nič ne dvomimo o tem, da bo liberalcem in socialnim demokratom šlo še marsikatero upanje po vodi, nadejamo se pa uspehov, ne črez noč, temveč po vztrajnem in težavnem delu. Da naši bratje na Goriškem to svoje poslanstvo dobro umevajo, razvidimo iz njihovega neumornega delovanja, ki je tem trdnejše, čim menj je kričavo. Bodite pozdravljeni, dragi novi bratje !
Zopet nov brat!
Št. Ferjan pri (1 o r i c i.
Nov telovadni odsek sc je dne 19. pr. m. zvečer ustanovil v Št. Ferjanu pri Gorici. V precej prostorni dvorani ff. F. Tcrpina sc je zbralo veliko število mož in fantov, da osnujejo telovadni odsek »Katoliškega bralnega društva«, ali pa da si poprej ogledajo, kakšna bo to stvar in da morda potem tudi sami pristopijo. Brat Fr. Kremžar iz Gorice je pojarinil na kratko misel, ki vodi telovadne odseke ter je nato obširneje govoril, o bistvenih lastnostih, ki jih mora imeti načelnik, o dolžnostih in pravicah članov in odbora. Nato je pristopilo k odseku 35 fantov, ki so si izvolili za svojega načelnika brata J. T e r č i č a. K ustanovitvi je prihitelo pod vodstvom svojega vrlega načelnika J. M e d v e š č.e k a šest bratov telovadcev iz Gorice. — V nedeljo, dne 22. pr. mes. je naš odsek že lepo nastopd. Ta dan smo namreč slavili 251etnico svojega »Katoliškega bralnega društva« in cesarjev jubilej. Ob tej priliki smo imeli tudi mladeniški tečaj, na katerem sta predavala dr. Capuder in dr. D e r m a s t i a. Dr. Capuder je govoril o mladeniškem gibaniu v zgodovini in sedanji mladeniški organizaciji, dr. Dermastia na o socialnih in politi.ških nalogah kmečkega mladeniča. — Na naša slavnost je prihitelo mnogo bratov iz Mirna, Gorice in Podgore, večinoma v uniformah. Šli smo jim nasproti do pred vasi. Tu jih je lepo pozdravil brat načelnik. Lahko rečemo, da smo leno nastopili pri korakanju, za kar na gre hvala podgorskemu načelniku br. Fr. Kukavici, ki nas je v teku treh dni izuril v korakanju toliko, da smo lahko sprejeli svoje brate. Popoldne no blagoslovu so telovadili na prostem mirenski, goriški in podgorski bratje. Hvala jim! Zelo nam je ugajala telovadba. Po telovadbi se ie pa začela veselica. Lep dan je bil to! Sedaj pa. bratio, ji- na nas, da sc izobražujemo na umu in na telesu! Na delo! Na zdar!
Dne 30. novembra pa smo dobili od novega bratskega odseka sledeče poročilo:
Št. Ferjan pri Gorici, 31. nov.
Naš telovadni odsek, ki smo ga ustanovili dne 19. novembra, napreduje tako veselo, da takega napredka nismo pričakovali. Danes šteje naš odsek že nad 60 telovadcev, pa jih je še mnogo popolnoma naših mladeničev, ki niso še pristopili, ki pa pristopijo gotovo. Začeli smo že z naraščajem. V teku nekaj tednov upamo, da bo štel naš odsek skupai z naraščajem od 11. do 15. leta nad sto telovadcev. Velik vpliv telovadnega odseka na fante sc je pokazal te dni, ko so si dali reko v spravo mladeniči od gorenjega in dolenjcga konca vasi, ki so bili doslej še vedno v hudem nasprotju. Tako je prav! Vse, kar je pošteno in krščansko, v telovadni odsek! Telovadni odsek naj nas druži kot prave brate. To je krščansko, to je pa tudi edino rešilno za naš kmečki stan, naj si bomo že samostojni ali koloni. — Dne 19. t. m, smo si izvolili za načelnika brata Karla
Ter čiča. V odbor pa sledeče brate: predsednik Janez Mii ki us, podpredsednik Jožef Maraž, tajnik Boštjan Hlede, blagajnik Boštjan Marinič. Na delo! Na z dar J
V znamenju boja nov odsek!
Št. An d r a ž p r i Goric i.
Najmlajši med brati je naš odsek, ki smo ga ustanovili v nedeljo, dne 29. pr. m., A čeravno najmlajši, vendar lahko rečemo, da noben odsek doslej še ni imel tako viharne ustanovitve. Ta dan srno preosnovali dosedanje tamburaško društvo v katoliško izobraževalno društvo »Naš Dom«. To priliko smo porabili tudi za ustanovitev telovadnega odseka. Pred par meseci, ko sto naši nasprotniki čuli, kako dobro uspevajo telovadni odseki^ okrog po Goriškem, so šli in iz strahu ustanovili v Št. Andražu »Sokola«. Toda to jim ni dosti pomagalo. Naši fantje, odločni in značajni, se niso zmenili za liberalce, ki so violi le nekaj omahljivcev. Njihovo sokolstvo v telovadbi napreduje precej slabo. Pa to nas ne briga dosti. Glavna stvar je, da smo mi sklenili ustanoviti telovadni odsek. Določeno je bilo, da pridejo k ustanovitvi telovadci iz Gorice in iz Mirna. Nekako ob pol treh je prikorakalo deset goriških telovadcev (pet v kroju) pred hišo g. Paškulina, kjer se je imel vršiti shod. Ko so liberalci videli rdeče srajce naših telovadcev, so bili takoj v ognju, kakor najbolj vročekrvni pičulad. V istem hipu pa je od druge strani prikorakalo okrog 25 mirenskih telovadcev (11 v kroju). (Podgorcev ni bilo, ker so imeli ta dan lepo predstavo.) Hipoma so utihnili liberalci. Pred zborovanjem so vrli naši tamburaši res lepo udarjali nekaj krasnih komadov. Nato se je pričelo zborovanje. Brat dr. Dermastia iz Gorice je povdarjal razliko med nasprotniki in pa med nami. Lepo je govoril o pomenu društev, posebno o pomenu združevanja poštenih mladeničev, v telovadnih odsekih. Glasno odobravanje je. pričalo, da je govornik govoril iz srca vsem. Nato je br. K r e m ž a r omenjal važnost varčevanja za boljšo bodočnost kmečkega in delavskega stanu. Varčevanje se mora gojiti v mladeniški organizaciji. V nam nasprotnih vrstah so dvojne vrste ljudje, je nadaljeval govornik. Eni so zapeljani, nevedni in dostikrat še pošteni ljudje. rjri teh je treba nastopati z ljubeznijo in podukom, da se jih pridobi. Drugi pa so pokvarjeni duševno in telesno iu hočejo slabo vedoma. — V tem so začeli zunaj se nahajajoči sokoli in drugi liberalci grozno kričati in pritiskati v sobo. Nastal je velik vrišč. Jasno je bilo, da hočejo nasprotniki zborovanje in ustanovitev odseka preprečiti. Čez kakih deset minut se je posrečilo vsiljivec izriniti po s/topnjicah doli, nakar je govornik nadaljeval svoj govor. Na teli ljudeh, ki so tu zunaj divjali, sc pozna natančno, kakšni so nasprotniki, ki sem jili hotel opisati. Boje se, da bi organizirana mladina ne preprečila nji-hovih namenov, ki jih skušajo doseči posebno s slabimi časopisi (»Svobodna Misel«, »Soča« itd.) in s svojimi društvi, v katerih se poštena mladina podivjuje. Da sc ti nameni naših nasprotnikov preprečijo, oklenite sc vsi izobraževalnega društva in pošteni mladeniči še posebej telovadnega odseka. Na zdar! (Večkratno viharno odobravanje.) — Br. dr. D c r m a s t i a povdarja, kako se nasprotniki bahajo s svojo izobrazbo. Kakšna je ta izobrazba, smo videli sedaj. Zato take izobrazbe nočemo. Mi hočemo prave krščanske izobrazbe! Od takih, ki sami potrebujejo izobrazbe, se ne bomo izobraževali! (Viharno odobravanje.) -— Br. Puhar iz Gorice je govoril še o pomenu telovadbe za razvoj telesa in duha, kar je vzbudilo splošno odobravanje. — Govoril je tudi č. g. župnik Kosovel. — Prišle so na vrsto volitve. Med tem so mirenski in goriški telovadci med viharnimi »Na zdar«-klici odšli na dvorišče, kjer so se postavili v čveterostope. Pod vodstvom načelnika brata Med veš čeka iz Gorice so 'odkorakali vsi telovadci skupno. Naši in- goriški liberalni »urhi« so hoteli pred hišo motiti telovadske vrste, a zaman! Zaman piskanje, zaman kričanje, telovadci so ponosno korakali mimo, ne zmeneč za vpitje liberalcev, kakor se pameten človek ne zmeni za kričanje paglavca, ki mu viri še svečica pod nosom in platno od zadaj. Zato so nasprotniki kmalu osramočeni vdihnili. V naš odsek pa se je
vpisalo nad dvajset fantov, pe sc jih bo šc več. Viharna je bila ustanovitev, to je znamenje, da ne bomo zadremali, ampak med delom in bojem Sli naprej preko nasprotnikov! Bok z nami in sreča junaška. Na z dar!
Neumorni in nevklonljivi!
Gorica.
O nas, draga »Mladost«, že dolgo nisi prinesla ničesar. Mislil bi kdo, da spimo. Mi ne spimo, ampak čujemo in delamo po svojih skromnih močeh. Najprvo naj povemo, kaj smo doslej naredili. Napravili smo dne 27. septembra skupaj v Podgori izlet v Št. Ferjan, kjer so naši bratje govorniki navduševali ondotne mladeniče za telovadsko mladeniško organizacijo. Kakor kažejo dejstva, je ta izlet imel uspeh; kajti dne 19. novembra zvečer nas je šest zopet korakalo v Št. Ferjan k ustanovitvi telovadnega odseka. In 22. novembra so_ naši fantje zopet skoro polnoštevilno korakali v Št. Ferjan k mladeniškemu tečaju in 251etnici ondotnega društva. Ob tej priliki smo skupaj z Mirenci- in Podgorci tudi napravili telovadni nastop, ki se je lepo obnesel. — Dne 4. oktobra smo napravili izlet k javni telovadbi v Cerkno. Ta izlet in prvi naš javni telovadni nastop je mnogo pripomogel, da sc je misel za organizacijo med nami poglobila. — Prav tako smo se malo prej udeležili javne telovadbe v Mirnu, kar nam je mnogo koristilo. Manjših izletov, n. pr. v Panovec, je bilo tudi nekaj. Toliko na zunaj! Kaj pa na znotraj? Lahko bi bilo pač boljše, a ni moči dovolj. Dobre volje nam ne manjka. Telovadimo vsak ponedeljek in petek po poldrugo uro. Vpeljala sc je posebej tudi dijaška telovadba. Naraščaja pa še nimamo. Manjka nam izurjenih učiteljev. Zato je bilo treba skrbeti, da si jih vzgojimo sami. Začeli smo ob sredah zvečer vaditeljsko šolo, ki jo vodi br. Janko Puhar. Tako upamo dobiti kaj več vaditeljev. Na tem mestu tukaj lahko z veseljem konstatiramo, da imamo požrtvovalne fante. Bodisi naš načelnik Medvešček, kakor tudi podnačelnik Fegič in vaditelj J. Puhar se na vso moč trudijo, da bi se naš odsek kolikor mogoče povzdignil! Hvala jim za tol Pa tudi izobražujemo se! Večina izmed nas hodi redno k tedenskim predavanjem S. K. S. Z„ nadalje se udeležujemo socialne šole, ki jo vodita č. g. O. M. Vuga in naš brat Fr. Kremžar. Sedaj menimo začeti z bratskimi večeri in na »Čebelico« mislimo. Tako gre počasi naprej. Nasprotovanja nam ne manjka; a zato nam je tembolj potrebno, da se drug drugega vedno bolj oklepamo in se bratsko ljubimo med seboj! V naših vrstah ne sme biti prostora za osebnosti in zavist! To z veseljem prepustimo nasprotnikom! Na zdar!
Z. T. O.
V poročilo o občnem zboru Z. T. O. se je vrinila neprostovoljna pomota, 2. podnačelnik Z. T. O. namreč ni brat Pavel Kržan, marveč brat načelnik iz Gorice, Josip Medvešček.
Telovadni odsek Š t. V i d nad Ljubljano nam naznanja, da priredi v smislu sklepov 2. občnega zbora predsedniški sestanek bližnjih odsekov dne
6.	decembra ob 3 popoludnc. Z. T. O. jemlje ta sklep z veseljem na znanje in želi temu delu obilno uspehov za razširjenje telovadsko in mladeniške ideje.
Nadalje pokličemo bratskim odsekom kratko v spomin sklepe zadnjega občnega zbora, o katerih sc je sicer Z. T. O. temeljito posvetovala v svoji seji dne
3.	t. m. in bo tozadevno ukrenila izvršilna navodila.
L Vsakomesečni predsedniški sestanki odsekov enega okraja.
2.	Pri vsakemu odseku agitacijski odbor za »Mladost«.
3.	Vsak član telovad ke organizacije je zavezan biti naročnik lastnega glasila.
4.	Fantje odsekovi naj se sami urijo v predavanju in hodijo k bližnjim odsekom predavat.
5.	Kjerkoli pride več članov telovadcev pri skupnih priredbah in zadevah skupaj, naj vsikdar prihajajo načeloma v uniformah.
ti. Telovadcem se priporoča, da sc v proslavo jubileja Sv. Očeta udeleže 8. decembra vsak v svojem kraju korporativno sv. obhajila.
7.	Vsa pisma in tiskovine naj se kolekujejo s kole-koni štajerske S. K. S. Z. »Za obmejne Slovence«.
8.	Vsak odsek, ki potrebuje od Zveze pomoči, naj svojo prireditev najkasneje en mesec prej naznani Z. T. O.
8. O vsaki, za našo organizacijo le količkaj važni zadevi treba v prvi vrsti poročati »Mladosti«, kakor tudi Z. T. O., zlasti naj se stalno in redno poroča osrednji organizaciji in nje glasilu o sklepih in nasvetih pred ed-iiiških sestankov.
Kav se tiče ostalih sklepov, se tičejo v prvi vrsti »Zveze«, katera jih bo tudi izpeljala in o tem pravočasno poročala odsekom.
Priporočamo pa prav posebič vsem nam včlanjenim organizacijam tesno zvezo in živahni stik z duhovščino, katoliškim laikom in učiteljstvom našega mišljenja v posameznih okrajih.
Ce se vse to izpelje, smemo biti gotovi blagoslova od Onega, v kojega imenu smo započeli svoje delo. Na zdar!	Predsedstvo Z. T. O.
K statistiki.
Telovadni odsek Metlika, Belakrajina, nam je poslal v dopolnitev naše statistike sledeče podatke; Upeljan leta 1907. Društveni odbor: P. Stanko Dostal, predsednik; Anton Laušin, mlinarjev sin in načelnik Marijine mladeniške družbe, podpredsednik; Jožef Vuk-šinič, poslovodja kmetijskega društva, tajnik; Jožef Starc, kmečki sin, Anton Suklje, kmečki sin, odbornika; Jožef Laušin, mlinarjev sin, načelnik telovadbe. Število udov 24; podpornih 15. Naraščaja 0. Povprečni obisk na uro 10.
Odsek telovadi: Pozimi v proštiji, od spomladi do jeseni pa v krasno urejeni telovadnici na prostem. Telovadnica leži četrt ure od Metlike tik Kulpe v Križevski vasi in so jo napravili odsekovi udje skoro izključno latnoročno z velikim naporom delujoč pio celo zimo in začetek spomladi. Obenem so sc letos izvršile priprave za upeljanjc plovarne in velike ter male strelnice, ki pa bodo opremljene šele prihodnje leto. Obe poslednji boste združeni s telovadnico.
Telovadilo se je pozimi: Vsak četrtek zvečer in v nedeljo po večernicah, vsakikrat po 2 uri v telovadnici, pa na prostem vsako nedeljo popoludne po 4 ure. Zraven so sc nekateri udje udeležili telovadnih vaj v Ljubljani, in sicer 2, v novembru 1907. 5 udov in spomladi 1908. (po 3. majniku) 8 udov. Poleg prostih vaj in orodne telovadbe so se vadile vse vojaške proste vaje, kakor tudi vsi gibi s puško, pozimi pa tudi ročna borba, poleti pa na športni način skok s palico (najvišja višava, ki se je dosegla 2 m 30 cm, največja daljava, ki se je dosegla 4 m 90 cm). Zraven pa so bile poleti skupne vaje v veslanju, plavanju in streljanju.
Orodje. 1 salonski amerikanski drog (patent Vin-dyš-Praga), I navaden drog za telovadnico na prostem, 1 koza (najnovejši sistem na perih od Plasckovvitza, Dunaj), 3 plezalne palice, 1 plezalno vrv, 1 pletene plezalne lestvice, 1 lesene plezalne lestvice, urejene ob enem za zibanje, kakor tudi za skok v globočino, t stopalo (mostič) k gornjim lestvicam za skok v globočino, kroga, 1 viseči drog, 1 skok, 4 navadne mostičke za skok, 1 velik mostič za skok v višavo na perih, 2 jekleni votli palici za skok v višavo, 6 navadnih smrekovih palic za skok, I debelo, 10 m dolgo vrv za skok, podtek in merjenje telesne moči, 1 malo vrvico za preskakovanje, 1 dolgo vrv za skok v skupnem skoku, 1 kratko vrv za skok k posameznemu skoku, 1 veliko in 1 manjšo matraco. Zraven je imel odsek na razpolago dva čolna in več pušk, koje je za sedaj šele posodil odsekov načelnik. Poleg tega ima še odsek pripravljenih 30 malih trobojničnih praporčkov, za skupne vaje naraščaja, ki ga bo poskušal letošnjo zimo upeljati.
»Mladosti« dobiva odsek 30; vsak ud dobi eno, preostale se razdclc med ude mladeniške Marijine družbe, katere član mora biti vsak šoli odrasli ud odsekov. Odsek ima »Čebelico« kakor tudi pevski in tamburaški
zbor (poslednji je bil letos navzoč v Škofji Loki). Javne telovadbe dozdaj odsek še ni priredil nobene. Pač pa je vabil k svojini telovadnim vajam posamezne člane metliškega izobraženstva, ki so našega mišljenja, posebno pa dijake iz Črnomlja.
Predavanj odsek ni imel, pač pa je predsednik odseka posojeval udom raznovrstne knjige in časnike. Odsekov! člani pa, ki so bili odbrani za vojake, so bili še posebno poučeni o raznih vojaških napravah.
Izleta je napravil odsek dva, in sicer vselej s svojim pevskim in tamburaškim zborom: L v Črnomelj ob priliki ustanovitve podružnice »Kršč. dijaške zveze«; 2. v Semič ob priliki slovesnosti posvečenja nove zastave mladeniške Marijine družbe.
Program za prihodnjost: V decembru priredi odsek cesarsko jubilejno slavnost z živimi podobami, gledališko igro, petjem in tamburanjem; nadalje si odsek vzgoji naraščaj, se izpopolni v skoku s palicami in opremi plo-varno ter strelnico. Poleg tega bo odsek skušal sodelovati pri ustanovljenju odseka v Črnomlju, kateremu bi se pa gotovo kmalu pridružil odsek v Semiču. To je račun o našem delu! Na zdar 1
Odsek Gorica nam pošilja glede na statistiko sledeči popravek: Telovadcev 17, podpornih članov 14, »Mladosti« 16.«
Omenimo še, da je v statistiki v zadnji »Mladosti« številko, koliko prihaja na odseke »Mladosti« (566), treba popraviti v 569.
Po teh poročilih se sklepna številka glede na število telovadcev iz 816 izpremeni v 832, povprečni obisk telovadbe na uro (557) 567, podpornih članov (269) 298. »Mladosti« prihaja na odseke (569) 601, število izletov (90) 92.	___________
Kot živo srebro.
Iz Idrije.
Življenje v našem telovadnem odseku je podobno življenju pred čebelnjakom. Vse se giblje, vse dela; zdaj smo se morali pripravljati za veselico, ki je prav dobro uspela- učimo se že novih prostih vaj ter sc udeležujemo predavanj, katera so vsak petek. Nekaj pa pogrešamo pri nas, namreč to, da imajo nekateri telovadci premalo smisla za čebelico; odtod tudi to, da manjka tiste energije, ki jo mora vsak telovadec imeti. Naraščaja je pri nas že okrog 40. Veselica, ki smo jo priredili 8. novembra, je prav dobro uspela. Posebno veselo znamenje je za naš 'telovadni odsek to, da je bila obilna udeležba. Zato smo dobili okrog 193 kron. Zato izrekamo vsem, ki so pripomogli na ta ali oni način, da je naša veselica tako dobro izpadla, iskreno hvalo. Ko srno dne
4.	oktobra se vračali od cerkljanske javne telovadbe proti domu, so nas v Spodnji Idriji napadli socialisti in sokoli. Ko so čuli, da se peljemo, pridrvijo iz gostilne Štefana Lapajneta ter začnejo na vsa usta kričati; mi pa vemo, da psi najbolj ta čas lajajo, kadar vidijo koga na konju, ravno tako se tudi naši nasprotniki, ko vidijo, da njihovo zabavljanje nič ne pomaga, poslužujejo vsa-cega barbarskega napada, da bi koga odvrnili in oplašili, toda zaman. Mi gremo naprej, mi mladi! Na zdar!
Gorenjski korenjaki.
Komenda pri Kamniku.
Prvič se oglašamo v lepi »Mladosti« in sicer z veselo novico: društvena dvorana je znotraj gotova. Naš telovadni odsek živi komaj mesec dni, a ima telovadnico, da si lepše ne želi; vsak gost, ki jo vidi, jo nam zavida. Dolga je 19 metrov, široka 7 metrov, visoka pa tam, kjer bo stalo telovadno orodje, 4 in pol rrietra. Odbor »Katol. slov. izobraževalnega društva« je namreč pri zidavi dvorane mislil predvsem na nas telovadce, za kar mu bodi izrečena naša iskrena zahvala. Zadnjo pobinkoštno nedeljo smo že prvič nastopili na odru v igri »Doktor Vscznal in njegov sluga Štipko Tiček« pred polno dvorano. Pravih telovadcev nas je za enkrat 30, seveda pričakujemo v kratkem še novih bratov; tudi
številnega naraščaja ne bo manjkalo, kakor hitro si iz-vežbamo vaditeljski zbor. Naš odbor je sklenil, da za vsak mesec, če le mogoče odpošljemo poročilo o našem delovanju v »Mladost«, poročilo prevzamemo, menjaje sc, bratje telovadci sami in sicer tako, da se vsako poročile prebere pri skupnem sestanku, izroči strogi kritiki, potem šele roma v Ljubljano. S tem se hočemo uriti v dopisovanju in samostojnem nastopu. Mi gremo naprej! Na zdar!	____
Radovljica. 6. decembra priredi naš telovadni odsek predstavi »Nemški ne znajo« ter »Kmet in avtomat«. Upamo, da si z dobičkom nabavimo bradljo. Natančni program za to sezono določimo v prihodnji seji. Na Brezje pošiljamo vaditelja redno vsako nedeljo in ponedeljek. Na zdar!	____
Mladeničem, dekletom, voditeljem mladeniških in telovadskih društev priporočamo kot najkoristnejše božično berilo sledeče knjige, ki sc dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, katera je priložila današnji številki naročilnico, da olajša naročevanje:
Ben Hur. Roman. Vezano 4 K 50 h. To je najslavnejši, svetovnoznani in razširjeni roman iz prvih časov krščanstva in je posebno za božični čas primeren.
Malavašič, Oče naš. Povest. Cena 1 K 50 h, trdo vezan 1 K 70 h. Zares lepa od prve do zadnje strani zanimiva povest, ki obvlada popolnoma čitateljevo pozornost in ohrani njegovo domišljijo vseskozi napeto. Ima pa tudi neprecenljivo vzgojilno vrednost. — Dejanje je jako živahno, godi sc za čara grozne francoske revolucije in opisuje boje vernikov nasproti krutemu svobodomiselstvu, tako da je ta obširna povest tudi za naše čase vrlo zanimiva.
Spillmanove povesti. Najnovejši XVI. zvezek te krasne zbirke tvori povest:
Zlatokopi. Povest Iz ,misijonskega poitovaniju po Maski. Cena 60 h, kart. 80 h. Povest je posebno za mladeniče vrlo zanimiva.
XV. zvezek Angelj sužnjev. Brazilska povest. Cena 40 h, karton. 60 h. Ta zvezek bo posebno naša dekleta zanimal. Ljubka, ginljiva povest opisuje življenje sužnjev v Braziliji.
Poprej izdane povesti te zbirke so vredne sestrice zgoraj označenih dveh zvezkov. Vse enako prisrčne in poučne, vse imajo tudi pristno zgodovinsko ozadje, vse so silno mikavne. Izšli so še sledeči zvezki:
I.	zvezek:	Ljubite svoje sovražnike! Povest iz
maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. Cena 40 h, karton. 60 h.
II.	zvezek: Alaron, krščanski deček iz Libanona.
Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. Cena 40 h, karton. 60 h.
III.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 h, karton. 60 h.
IV.	zvezek: Praški Judck. Povest. II. natis. Cena 40 h, karton. 60 h.
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 h, karton. 60 h.
VI.	zvezek: Arumugam, rJn indijskega kneza. Povest. Cena 40 h, karton. 60 h.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 h, karton. 80 h.
IX.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. Cena 60 h, karton. 80 h.
X.	zvezek« Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega. Cena 40 h, karton. 60 h.
XI.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. Cena 40 h, karton. 60 h.
XII.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. Cena 60 h, karton. 80' h.
XIII.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama Cena 60 h, karton. 80 h.
XIV.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Cena 60 h, karton. 80 h.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost/
Tisk ,Katol. tiskarne" v Ljubljani.