140. StGUllRO. Današrda Številka stane Din 1*50. V uumiani, u soboto Zl. junija 19Z4. Leto LUII. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. atl : do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst 4 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; j Popust po dogovoru- — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravni* tvo „Slov. Naroda' in „Narodna tiskarna" En a li ova nllea št 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredništvo „31ov. Naroda" inaflova ulica ši. 5, I. nadatropfe Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frnnkovane-3SJT Rokopisov se na vrača. IV Posamezne Številke: v Jugoslaviji od 4—S str. po O. 1»50f 8 in ve* 2 O. V inozemstvu 4—S str. 2 O., 8 in vet po 3 D. PoStnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: V JngosTtTgi V laftsenftra v Ljubljani po poiti 12 mesecev.....• Din 240 — Din 240-— Din 360-— , 120-— , 120-— , ISO— 60*— 9 60-— . 20— . 20-— . 30-- Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina dop ačati. NTovI naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno |jSjV* po nakazn ci Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja'se ne moremo ozirati. Bojeviti Nemci. O binkostnih praznikiri so praznovali v Gradcu avstrijski in pruski Nemci pobratimstvo ter delal} odkrite načrte za združitev in za vojni pohod za osvoboditev vseh •podjarmljenih- rojakov. V ta namen se je spojilo glavno zborovanje pruskega vSchutzbundau in avstrijske vSudmarke«, obenem pa se je priredila velika demonstracija vse avstrijske oborožene sile, da podkrepi načrte bojnih društev. Naša politična javnost je podcenjevala oziroma popolnoma prezrla te bojne demonstracije. Brezdvomno se jih je udeležilo dosti naših državljanov nemške narodnosti, oziroma nemškega mišljenja, toda v poročilih so njihova imena previdno zamolčali. Pač pa so pri demnostracijah očitno nastopali Nemci iz Češkoslovaške republike, a njihova bojna društva so poslala brzojavne čestitke. Pri proslavi 35letnice »Suchnarkfe« je imel klavno besedo Ljubljančan dr. Epe r, ki Je podpredsednik društva. Niesrov govor Je mrsrolel potvorbe resnice. Med drugim je trdil, da so se nemški voditelji od leta 1848. naprej borili le za svobodo in s tem pripravili narodnim nasprotnikom, da so se narodno organizirali in nastopali v Avstriji s svojimi narodnimi in političnim? zahtevami. Kakšni so bili boji za svobodo in naše narodne in politične pridobitve pod Avstrijo, to pove Egerieva izjava, da je »Sud-mark« do prevrata pridobila ??.non oralov slovenske 7emlie. Dr. Eger je seve povedni to z lepšimi besedami, češ da je društvo toliko zemie ^obvarovalo "pred raznarodovanjem*'. Boievitost tesra društva ie dosegla, da nemški meščani, kmetje in delavci Spodnje Štajerske niso poznali razrednih bojev tned seboj, temveč so bili složni kot ena rodbina in v trdovratnem boju niso odstopili niti pedi nemške zemlje. Da bi upravičili obnovljeno in podvojeno delovanje Sudrnarke«-. je govornik povedal omenjenim poslušalcem, da Slovenci ogrožaio nni del Koroške, ki je ostal pod Avstrija. Za svojo trditev se ie zatekel k pesniku Maistru, oziroma k Malgajevcmu spomeniku v Ouštanju. ker ima napis: »O, Jaz ne spim! Le čakam čas — in čakam vas. — da srremo skupaj črez Št. Vid — med brate našo Žilo pit!« Ako bi vsako pesnikovo prorokovanje pomenilo že bojno nevarnost, bi tudi Maribora ne bilo več. ko je vendar nemški pesnik Kernstock zagrozil: -"Lieber sclnvarz-Kerauchte Trummer. als ein windiscli Maribor«. In vendar Maribor stoji slovenski s pesnikovo rojstno hišo vred. Nadalje je govornik povedal, da se je ^Sudmarka* krepko udeistvovala v bojih z Jngosirjrvensko armado in pri plebiscitu na Koroškem. Posebno pa je »Sudmarka« pospeševala in še pospešuje propagando z a združitev Avstrije z Nemčijo. V ta namen je društvo z bogatimi sredstvi podpiralo stradajoče brate v Nemčiji ter preživljalo otroke iz Nemčije. »Sudmarka« ie do- V Gradcu, dne 15. junija. segla v lanskem letu akord v dohodkih; dohodkov je namreč bilo 2 milijardi 530 milijonov, izdatkov pa 2 milijardi 100 milijonov, tako da je preostalo 430 milijonov. Tajin-stvena je bila končna Egerieva izpoved, da se je »Siidmarki* posrečilo osvoboditi zasuta tla. Namestnik deželnega glavarja dr. Ah-rer je izjavil: »Oporoka v svetovni vojni padlih je velika nemška očetnjava. Preteklost je bila tužna, sedanjost je trda, a bodočnosti še ne poznamo. Najodličnej-še svojstvo Nemcev je vedno bilo, da stoje tembolj pokoncu in neizprosno, čimbolj bije toča okoli njih. Graški podžupan Fizia je izjavil, da morajo ostati vrata odprta v veliko nemško očetnjavo. »Sudmarka« je važen činitelj za obnovo nemške svetovne misli, nemške svetovne moči in za novo zgradbo nemške očet-njave. Ta cilj se bo dosegel Še za časa sedanjega starejšega rodu. Dr. von Losch iz Berlina je zaključil svoj pozdrav: »Naj pride kmalu čas, ko b°-mo videli slehernega Nemca zavarovanega v vsemogočni nemški državi!« V imenu nemških turnarjev je izjavil profesor dr. Hesse, da sme »Sudmarka« računati na njihovo zvesto sodelovanje, da ji vsak čas radi prožijo nemške pesti za boj. Bodočnost nam bo prinesla to, kar si sami priborimo. Pruski ministerijalni svetnik Tijdje je vzklikhil koncem svojega govora: »Kar smo IzgubrH, moramo dobiti nazaj!« V imenu centrale nemškega »Schulver-eina« je govoril dr. Barta z Dunaja, ki je svoj bojeviti govor zaključil: »Naj bi skupno obrambno delo pripomoglo k temu, da kmalu pride težko pričakovani dan svobode in združitve!« Končno ie dr. Geramb pozval vse zhn-rovalce k prisegi. Vs? so vstali in dvignili desnico. Prisega se je glasila: »Ž vso težo odgovornosti, ki \o moramo nositi napram našim prednikom in naoram potomcem, da prioravimo pota. obetamo toplo čuteče srce in darežljivo roko bratom doma, v tuji in v iztrgani nam zemlji!« Kakor rečeno, se je obenem s panger-manističnimi zborovanji priredila tudi velika vojaška parada, da pokažejo moč in voljo za novo bojevanje. V obhodu so stopali bivši vojniki 47., 87 in 97. pešp. z zastavami, dasi so bili ti polk: slovenski: celn bivši bos.-herc. polk 2 je imel svoje zastopstvo in zastavo. Nagovor je imel vojni župnik dr. AUmer, ki je med drugim rekel: ^Današnji dan ima namen, da dvigne ljubezen do naroda in požrtvovalnost do domovine. Velika je stiska našega naroda. Čim večja pa ie stiska, tembolj smo dolžni se strnit5 z našim narodom in z našo očetnjavo. Na bojnih poljih padlim smo dolžni pripravljati nemškemu narodu slavno bodočnost. Dolžni smo storiti vse. da napravimo naš narod zopet edin, pogumen in močan. Politična situacija. Kritičen položaj. — Edini izhod volitve. — Opozicijonalni poslanci vodijo na nedostojen način borbo proti vladi. — Beograd, 20. junija. (Izv.) Po končanih pravoslavnih praznikih je sedaj zaznamovati zelo resen preobrat v notranji politični situaciji. Zadnje dneve so radikalni poslanci na mnogoštevilnih shodih pojasnili narodu resnost notranjepolitičnega položaja ter opisali sedanjo borbo med opozicijonalnim in na-cijonalnim blokom. Zadnje dneve je bil nacijonalni blok zelo agilen in aktiven. Splošno vlada prepričanje, da naj narod sam odloči o nadaljni usodi države. Vaš dopisnik je imel priliko priti v stike z na.nnerodainimi osebami radikalne stranke in z vcKlilnimi vladinimi krogi. Lahko je kratko reči, da vlada smatra položaj za zelo kritičen. Soglasna Je sodba v konstataciji, da je sedanja narodna skupščina po svoji no-tranjt sestavi absolutno nezmožna za Kako plodonosno parlamentarno delo in da mora vsled tega slediti razpust skupščine. Iz raznih izjav vodilnih krogov je posneti, da se 20. oktobra, ko se prične zopet v smislu ustave skupščinsko zasedanje, lahko sestanejo povsem novi poslanci. Bodoče volitve so dale-kosežnega pomena, kakor še nikdar popre je. Te volitve se bodo vršile pod glavnimi gesli: za narodno e^Imstvo in enotno državo! ali za razdelitev države! Rezultat prinese odločitev, v kako smer naj gre potem naša notranja politika. Popolnoma sigurno je. da bo ministrski predsednik Nikola Pašič, ko se zbero v Beogradu nekateri radikalni poslanci, ki se vračajo s svojega agi-tacijskega potovanja, zaslišal njih mnenje ter nato odpotoval na Bled. Sedaj je sigurno, da bo na Bledu ministrski predsednik zahteval odkrito in decidirano, da mu vladar poveri volilni mandat. Namen volitev ie pred vsem, dobiti absolutno jasno in čisto sliko o notranjepolitičnem stremljenju našega naroda. Po poročilih iz notranjosti Srbije je tam narod odločen izvojevati na vsak Čemu se nam je zdelo potrebno poročati o teh bojevitih nemških nastopih v Gradcu? Da se ne zazibljemo v sanjavo brezdelje, ko je sovražni sosed dan in noč na delu, ko koplje tajne rove pod našo severno mejo ter je edin in odločen v vseh svojih tajnih načrtih. Naše obrambne organizacije pa so skoraj popolnoma pozabljene med malenkostnimi dnevnim? spori. Kako edinstveno in hrupno znajo Nemci prirejati zbore svojih napadalnih društev, kako skromno pa se vrše pri nas letna zborovanja Jugoslovenske Matice in CMD.! način konsolidacijo notranjih razmer v smislu vidovdanske ustave. Na snočni seji ministrskega sveta sta minister Vukičević in minister dr. S r skic poročala o razpoloženju med narodom. Vsi člani vlade soglašajo v tem. da so volitve v resnici edini izhod iz sedanje nevzdržne situacije. V vladinih krogih se je včeraj tudi zelo obširno razmotrivala akcija opozicijo-nalnega bloka proti vladi. Zlohotno falsificirana poročila o napadih na opazi-cijonalne poslance imajo tendenco naslikati sedanji režim nacijonalnega bloka kot režim samosilja in nezakonitosti. V političnih krogih pa tudi ostro obsojajo postopanje opozicijonalnih poslancev, ki sedaj vlačijo v čisto navadne dnevne politične spore kraljevo osebo. Opozicijonalci so postali tako predrzni, da skušajo na gotov način delati Nj. Vel. kralja Aleksandra odgovornega za vsak napad na opozicijonalnega poslanca. Najbolj so se razgalili z afero zemljo-radniškega poslanca St. Miletića. Ta Je prejšnji teden v svoji pijanosti v Bania-luki hodil v neki kavarni od mize do mize ter grozil gostom. In za to dejanje naj bi bil kralj odgovoren? Dalie vladini krogi z obžalovanjem konstati-rajo, da opozicijonalni poslanci radi teh napadov na nedostojen in nečasten način nadlegujejo kralja s svojimi pritožbami. Kako se je v resnici izvršil napad na zemljoradniškega poslanca St. Mi-letiča, drastično slika snoči izdani komunike notranjega ministrstva. Ta komunike naglasa, da je bil St. Miletič v kavarni pijan in da-je grozil navzočim z revolverskimi streli. Gosti so morali pobegniti in poklicati policijo na pomoč. Miletič je dalje divjal, vkljub temu, da so ga njegovi prijatelji sami pomirjevali. Na policiji, kamor je bil priveden, je pozneje spal na postelji vso noč in je bil zjutraj takoj izpuščen. Posl. MUetić se je pozneje pritožil v notranjem ministrstvu pri državnem podtajniku Ve-česlavu W i 1 d e r j u. Ta je poslancu na to prečital objektivno sestavljeno poročilo policijskega komisarja ter ga vprašal, če se namerava še nadalje pritoževati. Miletič mu je na to odvrnil, da ne. Še mnogo več je dvignila prahu namenoma napačno opisana afera Davi-dovičevega poslanca dr. Šumenko-v i ć a. Na shodu volilcev v Strugi ga je pol. pisar opomnil, da ni dovoljeno napadati in sramotiti kraljevo osebo. Surnenkoviću so nato politične oblasti svetovale, da naj zapusti volilni okraj Ohrid. Poslanec je to tudi storil. Pravi policijskonasilni izgon ni bil proti njemu izvršen. IZZIVANJE OPOZICIJE. Mnogo trušča in vika je med opo-zicionalnimi krogi vzbudil včerajšnji odločni nastop ministrskega predsednika Nikole PaŠtća proti petorici zemljo -radniških poslancev. Poslanci Vofa L a-z i ć, Miloš M o s k o v 1 j e v i ć, Dimitrije V u j i ć. Stanko Miletič in Dimitrijev!^ so včeraj dopoldne Imet! kratko konferenco, kai'nai ukrenejo radi napadov nanje in na druge poslance opozicije. Po tem sestanku so odšli poslanci v kabinet ministrskega predsednika, ki jih je najprvo mirno sprejel. Vsled njih drznega vedenja je prišlo do burnih prizorov. Ministrski predsednik je bil končno prisiljen poklicati v sobo orožnika, da izžene poslance. Nato so sami odšli. Kakor pravijo zemlioradni-ški poslanci, so protestirali pri Nikoli Pašiću radi napadov na poslance ter so obenem zahtevali, da mora ministrski predsednik sam osebno dati zadostne garancije, da se vrši za dne 23. t. m. napovedani shod v Mokrinju popolnoma redno in mirno. Na ta dan so namreč tudi radikali sklicali tja svoj strankin shod. Ministrski predesednik jim je od govoril, da bodo lokalne oblasti preskrbele za dovoljno varnost. Poslanci so še dalje zahtevali od Pašica, da mora sam dati osebne garancije. Dejali so mu med drugim rudi d je vse to, kar se sedaj dogaja, logična posledica njegovega govora v Bjelini. Ministrski predsednik pa jim je kratko odgovori!, da je bil njegov govor na važnih mestih zelo potvorjen. Ker so ?e vedno zahtevali varstva za oseb:o varnost ie bil ministrski predsednik prisiljen pozvati orožnika v sobo. ko so začeti proti njemu drzno nastopati. Nato je odšla petorica k predsedniku skupščine. Ljubi Jovanoviču, da protestira radi postopanja Nikole Pašića. Ta je kratko izjavil, da hoče o tej stvari intervenirati pri ministrskem predsedniku. Pri notranjem ministru so nato zemljoradnik! protestirali radi razbitja shoda v Ralji. Notranji minister jim je kratko izjavil, da ta shod sploh ni bil prijavljen politični oblasti, ki vsled tega ni mogla ukreniti za to potrebnih varnostnih odredb. Tako je včerai končala hrupna akcija opozicijonalnega blok? proti vladi ZAUPNICA HERRIOTU. — Pariz, 20. junija. (Izv.) Pozno v noč je poslanska zbornica izrekla vladi Herriota zaupnico s 313 proti 234 glasovom. DR. IVAN ROBIDA: 9 Mo%e ob potu. Lucija: (ki prične sumiti, da ji opatica ni prinesla zaželjenega obvestila) Kako? AH, vse to — samo varljiv naj bo san za večno končan? ki v njem sem grešila, in eno edino iz njega rešila: tebe, ti dete ljubo! v ljubezni spočeto, v mukah znešeno, v bridkosti rojeno, moje dete sladko! Ue ti si mi bilo oteto! A mimo trpljenja, moj otrok zlati kaj more ti dati nesrečna tvoja mati? AK, ustni so moji grenki, in trpkost je v moji besedi, od solz izžareli pogledi so mojih skelečih oči. In moja duša je bedna tako, da bolno je njene bridkosti telo, ^ da jada nasičen krvi je tok, z otrovom prepojen prsi sok. ki ž njim te pojim, ko v sivi samoti v neznosni sramoti vse dni — vse noči po njem hrepenim, ki tvojih nikdar o s i n e 1 e niso oči, in ki vsekdar ljubkujejo me, kedar pogledaš me t i! Opatica: Ne obupuj, preljuba hči! (gre zamišljeno par korakov sem ter tja, potem) Ko nekdaj po prečuti noči skoz okna siv medlel je dan, up zadnji našel moj cvetoči od slane strupa je požgan. A treba bilo je živeti, in treba bilo preboleti, in ker življenje je trdo, dasi težko, — je vendar šlo. In če sedaj se pokoriš zato, ker si verjela, vedi da vere znamenje je — križ. Zaupaj sesterski besedi, ne misli, da si pobedela in išči y drugih težji bedi. ki kaplja le bo v morju zdela vsa bol se tvoja, — si tešila. Lucija: (ki je zamaknjeno gledala ves čas v dete, skoraj sama sebi) Ce nama za vedno kdaj bi ugasle njegove oči, . . . o potem — z materjo bedno dete nedolžno bi ti isto volilo si pot, kjer ni prevar, ni zmot. . . . v teme večne noči. Šla bi . . . oba, tako sama, a vendar skupaj, ljubček ti — midva oba, jaz in ti! Opatica: (jasno, izbrano in izrazito v početku, potem omiljeno) Naj bo nesreča tvoja setev, ki klasje bo zlato rodila, ki v sveto naj molitev kletev že v kali bi izpremenila. Ne sme srca ti zagreniti krivice, zla izkušnja težka — naj dušo ti poplemeniti, otvori vrata ti nebeška. Saj izveli čar naš veleva odreči se in odpustiti! Naj x tebi glas njegov odmeva* odloči njemu se slediti. Tam najdeš mir svoj in pokoj — nesrečni revni otrok moji Lucija: (neprisfopno, naenkrat, kot da se je vzbudila iz težkih sanj) \ kje je on, gospa — Andrej? (odmor) Opatica: (usmiljeno) Li ljubiš ga zelo? povej! Lucija: (vshičeno) Ah, s silo duše svoje vse! Opatica: (pomišljuje zamolklo) Andrej ... je blizu ... in tako neizmerno daleč . . . (solze jo zalijejoj Ne vprašuj, te prosim . . . več! (se os trumi) (hitro) \n zcjaj zdravstvu j! (dobrotno) Naj še poljubim dete! . . (tolažeče) Ti pa znaj: da čula bom v temi in bom molila zate! — (gorko) Bog s teboj! (Odide počasi, se ustavi, odide, pogelda po spremlje* valkah, ki ji prideta nasproti in se ji poklonita* Lucija m zgrudi m fctop« P«** *^ stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 21. junija 1^4. Štev, 140 Umor posl. Matteoftija. Nov kurz v notranji politiki. —s Mussolini okrog sebe. — — Rim, 20. junija. (Izv.) V ministrstvu notranjih zadev se je pojavil popolnoma nov radikalen političen kura. Novoimenovani notr. minister F e d e r-z o n i je najprej e odpustil in odstavil vse osobje tega ministrstva. Odstranil je iz ministrstva vse uradnike, celo vse sluge in policijske agente, ki so bili nameščeni pri vratih in hodnikih viminal-ske palače. Namestil je povsem novo osobje. Odpust je sledil iz službenih ozi-rov, ker se niso uradniki pokazali dovolj sposobne pri preiskavi ugrabitve poslanca Mateottija. — Rim, 20. junija. (Izv.) Odbor parlamentarne večine je imel včeraj zadnjo sejo, na kateri je razpravljal o politični situaciji ter konstatira!, da sedaj lahko zaupa nadaljnjemu delu vlade. Bivši podtajnik Fin z i je zaprosil odbor parlamentarne večine, da se sestavi posebna parlamentarna komisija, ki naj ni njegovo zadevo preiskala, ki naj bi preiskala vse njegovo politično, in privatno življene. Odbor je to zadevo odklonil z motivacijo, da je sestava take parlamentarne komisije v smislu poslovnika nepotrebna, ker se sestavi taka komisija le za slučaj očitanj, ki so naperjena proti kakemu poslancu v parlamentu. Državni podtajnik Finzi se skuša na vse načine oprati velikih in umazanih stvari in manipulacij ter se je celo zatekel v pariško časopisje. Zanimivi so življenjski podatki Finzija, ki nima absolutno nikake strokovne izobrazbe, a se je znal dokopati do vodilnega in odločujočega mesta v državni upravi. Finzi je absolviral samo navadno ljudsko šolo in je v Berlinu napravil šoferski izpit. Po vojni se je pridružil fašistovskemu gibanju. Fašisti so ga povsod predstavljali kot inženerja, Čeprav ni imel za to nikakega izpita. Tudi neki drugi v ugrabitev posl. Mateottija zapleteni fašist ima bujno preteklost Bivši šef tiskovnega urada ministrskega predsedstva Cezare Ros si je bil navadni tiskarski vajenec, med vojno je bil vojak in po vojni je postal fašist Dokopal se je do mesta šefa tiskovnega urada v ministrskem predsedstvu, čeprav za to ni imel nikake kvalifikacije. Kake pristaše in kapacitete ima • Velikanski štab vohunov. Veliko senzacijo je vzbudila včeraj aretacija generalnega upravnega tajnika fašistovske stranke Marrinellija Ta je bil generalni upravitelj stranke in skozi njegovo roko so dnevno šle ogromne vsote denarja. Vodil je sploh vso finančno strankino politiko. Marri-nelli je bil aretiran, ker so pri njem našli razne komprom i tu j oč e listine, tako potrdila, da je pošiljal denar fašistovskemu vohunu, sedaj aretiranemu Otonu H i r s c h 1 u, ki je prišel iz Rusije, a je bil rodom Avstrijec, fiirschl je bil naj-preje v Italiji komunistični konfident Videč pa, da mu ta posel ne donaša dovoli materijalnih sredstev, je prestopil k fašistom, ki so mu poverili nalogo vohuna nad socialističnimi in komunističnimi poslanci. Sploh so fašisti organizirali po vsej Italiji mnogoštevilen štab plačanih vohunov, ki so imeli nalogo nadzorovati neljube jim osebe in nadzorovati delovanje nadzornikov. Hir-schl je večkrat prihajal kot nekdanji komunist v stike s poslancem Mateotti-jem, ki pa mu ni vsega popolnoma zaupal. Zanimivo je dalje, da je bil Hirschl v zelo ozkih stikih z aretiranim Dumi-nijem. Hirschl je vedel za ugrabitev poslanca Mateottija, katerega je malopreje opozarjal na nevarnost, a mu Mateot-ti ni hotel verjeti, ker ga je poznal kot vohuna. Po izvedbi Hirschla se mora nahajati truplo posl. Mateottija v neki samotni vili v bližini mesta Fiuggija. — Sodna preiskava je takoj odšla na lice mesta, toda ostala je brez vsakega uspeha. Rimska Policija je prišla sedaj na originalno idejo ,kako bi naj odkrila zakopano truplo posl. Mateottija v bližini jezera Rico. Varnostna oblast je sklenila nabavati 200 prašičev, ki se bodo spustili po okolici jezera Rico, da bi izsledili truplo umorjenega poslanca. Policija zagotavlja, da so se v mnogih slučajih prav dobro izkazali prašiči pri izsleditvi trupel umorjencev. Ce se še to ne obnese, potem policija sploh nima upanja, da bi mogla najti truplo umorjenega poslanca ter bo preiskavo v tej smeri popolnoma opustila. Intervencija naše vlade v Sofiji — Beograd, 20. junija. (Izv.) Me-rodajni krogi se zelo vznemirjajo radi ponovnega napada na stanovanje našega vojaškega atašeja v Sofiji Neznani napadalci so skušali \1omiti v stanovanje vojaškega atašeja polkovnika Milj-koviča. Ta jih je še pravočasno prepo-'ĆŠL Na snočni seji ministrskega sveta je vida razmotrivala vprašanje odločne diplotnatične akcije v Sofiji. Pri bolgarski vladi bo zahtevala naša vlada najobsežnejše zadoščenje, noče ostati samo pri izrazih in formalnih paradah, marveč bo zahtevala stvarno zadoščenje, da se taki napadi ne bodo več dogajali. Na snočni seji je bilo prečitano tudi poročilo našega poslanika R a k i -ć a. Ker se zunanji minister dr. NinČić še ni povrnil z Bleda, se primerni diplom ari čni koraki ukrenejo takoj po njegovi vrnitvi. Ministrski svet je mnenja, da je treba predložiti zadevo Društvu narodov v posebni spomenici s prošnjo, da intervenira v Sofiji pri bolgarski vladi. Politični uboji v Sofiji so sploh na dnevnem redu. Slučaj polkovnika Miljkoviča je vzbudil tudi v ostalih diplomatičnio krogih veliko ogorčenje. DONAVSKA KOMISIJA V BEOGRADU- — Beograd, 20. junija. (Izv.) Sno-Či je prispela iz Budimpešte v Beograd na parniku »Car Nikola« donavska komisija. brojeČa okoli 30 članov s tajniki. Komisija bo v Beogradu imela daljšo konferenco o ureditvi paroplovbe po Donavi, kakor tudi nekatere probleme, Id se tičejo naše države. Danes popoldne bo svečana seja komisije pod predsedstvom zun. ministra dr. Ninčića v veliki dvorani univerze. PRED GENERALNO STAVKO V ITALIJI. — Rhn, 20. junija. (Izv.) Razburjenje med italijanskim delavstvom vedno bolj in boli narašča, V delavskih vrstah je nastopilo veliko in odločno gibanje, da se proglasi generalna stavka vsega italijanskega delavstva radi umora socijalisti Čnesra poslanca Marteottija-Pred Marteottijevim stanovanjem in na bregovih Tibere se vrše vsak dan velike demonstracije. V Neapolju so delavci proglasili generalno stavko. Slično gibanje za stavko je opažati v Bologni, Palermu in v Messini. Po teh mestih se vrše velike demonstracije. Med železničarji so razširjeni razni manifesti in letaki, ki pozivajo na ustavitev železniškega prometa. Na železniških progah se že občuti pasivna resistenca in imajo vlaki znatne zamude. Položaj v Italiji postaja kritičen, v RAZMEJITEV PRI SAMOSTANU SV. NAUMA. — Ženeva, 1°. jun. — V seji Sveta Društva narodov v torek se je pretresalo vprašanje o določitvi albansko-ju-goslovenske meje pri samostanu Sv. Nauma. Vel eposi aniška konferenca v Parizu je dne 4. junija t 1. to zadevo odstopila Društvu narodov. Svet je sklenil, da si poskrbi k tej razmejitvi iz-vestje mednarodnega razsodišča v Haagu. Zastopnik Jugoslavije Jovanovič in zastopnik Albanije Blinshti sta imenom svojih vlad izjavila, da se zadovoljujeta s sklepom. KONFERENCA MALE ANTANTE. — Rim, 20. junija. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Prage, da se konferenca Male antante vrši v Pragi dne 6. do 10. julija. Poleg zunanjih ministrov dr. Beneša, Duke in dr. Ninčića bo konferenci prisostvoval tudi Nikola P a-š i č. Konferenčni program obsega te-le točke: Izmenjava misli o vseh aktualnih vprašanjih mednarodne politike, vprašanje Srednje Evrope, sanacija Avstrije in Madžarske, odnošaji Male antante do Rusije,-razmerje Male antante do zapadnih zavezniških držav, go-spodarsko-politično skupno delovanje Male antante in pa vsa društvo narodov zadevajoča aktualna vprašanja. VOLITEV PREDSEDNIKA FRANCOSKEGA SENATA. — Pariz, 20. junija. (Izv.) Včeraj popoldne je bila volitev predsednika senata na mesto Doumergueja, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Kandidat desnice je bil član republikanske unije de S e 1 v e s, kandidat levice dosedanji podpredsednik Martinis. Za predsednika je bil izvoljen de Selves s 151 glasovi proti 134. Ko so v poslanski zbronici doznali za izid volitev v senatu, je desničarska manjšina priredila viharne ovacije in je izvolitev pozdravila z burnim odobravanjem. FAŠISTOVSKI TEROR PROTI SOCIJALISTOM. — Rim, 20. junija. (Izv.) Socialistični in opozicijonalni tisk ljuto napadata Mussolinijevo vlado in fasistovsko vlado radi ugrabitve posl. Mateottija, Fašisti so začeli po vsej Italiji pleniti so-cijalistično časopisje in je požigati. Vla-*da je sedaj izdala najstrožje odredbe proti nasilju, ki preprečuje delovanje opozicij on alnega tiska. Stvar se v prvi vrsti nanaša na dogodke v Bologni, kjer so fašisti požgali več tisoč izvodov socialističnega »Avantija«. Vlada je odločena, da morajo prenehati vsa nasilja Pil strani fašistov; Politične vesti. — Slovenska republikanska stranka. »Svobodni Dom« prinaša Radićev Članek o slovenski republikanski stranki, o kateri pravi, da se v Sloveniji čedalje bolj razvija. Tudi dr. Koroščeva stranka je v zadnjem času pokazala, da je zanesljiva pobornica ljudskih teženj. Toda po Radiću ta stranka premalo po-vdarja republikanstvo ter se praktično nagiba na kompromis. Radi tega se je, kakor trdi Radič, pojavil v Sloveniji jak pokret slovenske republikanske stranke, ki pri prihodnjih volitvah odnese večino! Tako misli Radić o slovenskih volilcih, kmetih in delavcih, katere taksira in sodi po primitivnem in enostavnem razumu hrvatskih nepismenih mas. Radič misli, da bodo naši ljudje sledili republikanskim geslom tako slepo in lahko, kakor so hrvatske mase sledile Radićevim mirotvornim natol- | cevanjem! Zanimivo je, da Radić od časa do časa objavi kak članek o Sloveniji in da SLS namenoma straši, da jo' ev. potisne v Še radikalnejšo pozicijo. Mislimo pa, da SLS danes ne more biti nič kaj Pri volji, da se udinja Radićevim političnim vratolomnostim. Prepričani smo, da v kratkem SLS popolnoma re-tirira in sicer se politični umik izvede pod krinko ostrega nastopa proti Radi-ćevi nevarnosti, ki pa v resnici ni nobena nevarnost! sh »Obzor« o Radiću in Hrvatski zajednici RadJćeva pot v Moskvo je ostro presekala dosedanjo enoto opozl-cijonalnega bloka. Radić je odpovedal sodelovanje z drugimi strankami Jugoslavije ter se pridružil tretji intemacijo-nali in boljševizmu. Naravno je Davido-vić iz tega koraka zaključil edino pra-ilvno konkluzijo ter izjavil, da je pripravljen na koncentracijski kabinet, v katerem naj bi samo ne sedela osebna njegova nasprotnika Pasić in Pribiče-vić. To novo Davidovićevo taktiko pozdravlja tudi zagrebški »Obzor« ter ostro obsoja pisavo in politiko »Hrvata« ter Hrvatske zajednice ki še naprej vztrajajo na zvezi z Radilcem kar pomeni po »Obzoru« sigurno propast hrvatskega političnega interesa. Hrvatska zajednica se bo morala po »Obzoru« opredeliti ali za Radića, za njegovo zmedeno republikanstvo, za tretjo in-temacijonalo in za seljaski boljševizem, ali pa za monarhijo, za sedanji družabni red in za državljanske svoboščine. Prvotno je bila Hrvatska zajednica poštena posrednica med Radićem in Beogradom, pozneje pa se je čedalje bolj poistovetila ž njim. Radić pa je to zvezo pridno izrabil in vsled boljše taktike odjedel Zajednici vse mandate in odnesel vse volilce. Danes je Zajednica po »Obzoru« samo skupina inteligentnih malkontentov, ki pa se bodo morali definitivno odločiti in sicer ali za pot skrajnega eksperimentiranja ali pa za zmerno srednjo pot pametne taktike v smislu Davidovićeve sporazumne politike. = Radikalna stranka o svojem boju za drŽavo. Beogradska »Samouprava« prinaša uvodnik, v katerem razlaga stališče Radikalne stranke do sedanjega notranjega boja. Ker se že govori o načinu, po katerem naj se razreši spor glede ureditve naše države med centralisti na eni strani in federalisti ter avtonomisti na drugi strani, hočemo ponoviti celo misel Radikalne stranke. Gledajoč v narodnem in državnem edinstvu Srbov, Hrvatov in ! Slovencev glavno pogodbo za zdravo, napredno in svobodno politično bodočnost celega našega troimenega naroda, smatrajoč enostavno, moderno in demokratsko urejeno državo za edino pravi, stvarni in složni izraz narodnega in državnega edinstva in edino stvarno in nepobitno potrebno pogodbo za gospodarski in kulturni razvoj celokupnega našega naroda; končno uvažuioč sporazumno izvršen akt ujedinjenja dne 1. decembra 1°18 leta smatra Radikalna stranka za dolžnost, da brani to in takšno državo z vsemi silami, s katerimi razpolaga in z vsemi sredstvi, ki ji za takšno obrano dajejo naši državni zakoni Toda kot resna in v resnici svobodoljubna stranka ona niti ne misli na kakšno nasilje.* = Decentralizacija uprave. Po vesteh beogradske »Pravde« obstoja med radikalnimi ministri posebna struja, ki zagovarja decentralizacijo uprave. V tej skupini se nahajajo ministri Trifu-nović, Uzunović in Trifković. Njim se pridružujejo tudi predsednik skupščine Ljuba Jovanovič in poslanca Vujičić, Staničić in dr. Ti politiki smatrajo, da se z upravno decentralizacijo v okvirju sedanje ustave lahko najde dodirna zveza s Hrvati in Slovenci ter ugoden izhod iz sedanje politične situacije. Po isti »Pravdi« pa zagovarja druga skupina v radikalni stranki izborni mandat ter izhod iz situacije potom novih volitev. =: Francoski frank in politika. Koj po odstopu bivšega predsednika Mille-randa je začel francoski frank ponovno rasti, kar predstavlja zanimiv in jako točen izraz zveze, ki obstoja med vrednostjo denarja in politiko. == Kako so ubili Italijanskega poslanca Matteottija. Milanska komunistična »Unita« prinaša iz krogov morilca Volpija opis umora poslanca Matte-ottija. Morilec Volpi je pripovedoval svojim prijateljem, preden so ga policijske oblasti prijele, sledeče: »Ne dam se ujeti Na zalezovalce bom streljal, nakar naperim orožje proti sebi. Živega me ne primejo. Ko smo davili Matteottija, je kazal socijalistični poslanec naravnost izzivajoči pogum. Do konca nam je kričal v obraz: »Morilci, barbari, straho-petneži!« Ostal je stanoviten, ne da bi bil prosil za milost. Ko smo ga še naprej bili, je zaklical: »Le ubijte me, mojega ideala ne uničite!« Ce bi bil Matte-otti le enkrat okleval in prosil, da mu prizaneserao, bi ga bili morebiti izpustili, toda venomer je kričal: »Moj ideal ne umre z menoj, delavci bodo moje truplo blagoslavljali!« — Drugi morilec Dumi-ni pa se je pobahal pred prijatelji: »Na vesti imam 11 ali 12 umorov. Sedaj so me zvezali in sem popolnoma v oblasti tistih, za katere sem delal. Sedaj mi ne preostaje drugega, kakor da nadaljujem na započeti poti.« Od inflacije do šilinga. (Pismo iz Avstrije.! Tekom leta 1923 so se prilike v Avstriji hitro izboljšale. Koncem leta 1922 je vladala negotovost in preplašenost. Prebivalstvo v Avstriji samo kakor drugi svet je izgubil vero in zaupanje v gospodarstvo v Avstriji. Pričakovalo se je katastrofe v celem gospodarstvu, osobito pa do državnih financ in do avstrijske krone ni bilo nikjer več dobrega mnenja. Cene so vsak dan naraščale, krona je padala vedno in dajala ob dnevnem naraščanju števila bankovcev za velike množine brezmejne prilike najdrznejši špekulaciji. Iz vsega sveta so se tedaj zbrale v Avstriji, zlasti na Dunaju gospodarske ujede, da si raz-dele na škodo splošnosti obilen plen. Prišla pa je pomoč po velikem svetovnem posojilu, razmere so se umirile, avstrijska krona je nele nehala padati, ampak se je tudi kmalu ustanovila na nekako 14.000 avstrijskih kron za zlati frank. Prišla je nova nacionalna banka, prenehalo je tiskanje bankovcev, cene so se ustalile, nemir v gosrodarstvu je izginil. Internacionalni gospodarski pirati so se izselili v Berlin, dovrševat na nemški marki svoje nesrečno poslanstvo. Veselje do dela je v Avstriji zopet pričelo, denar so začeli zopet spoštovati ali domačini in celo tuji svet je nalagal svoj denar v mirni avstrijski kroni, ki je Hobila malo v sati malo v resnici ime alpskega dolarja. Hudobneži so pa resda vedno pristavljali z ^omejeno zavezo«. Tekom 1. 1923 je potem začelo razposajeno življenje na dunajski borzi. Prej dolgo zanemarjeni in pod ceno so šli avstrijski vrednostni papirji mesec za mesecem in dan za dnevom kvišku, kakor da so jim zvezde cilj. Igralci so se tako navadili na dobičke, da so se ustvarile cele ezksitence na dobičke iz borze. Avstrijska krona je pri tem le pridobivala. Napravil jo je tudi močno zunanji bogati svet. Nova nacionalna banka je mogla zbrati velike zaloge tujih novcev in vrednostij. Denarni trg je bil živahen, denarnega posla vedno obilo. Cena denarja je naraščala, izposoj ev alci so radi plačevali visok eobresti, saj jim je dobiček pri borzni kupčiji omogočal zmagovati tudi trše pogoje. Avstrija in trgovina pa je tožila po pravici vsled pomanjkanja, in vsled draginje denarja. Mnogo trgovcev in industrijalcev je začelo poskušati svojo srečo v borzni igri, da lažje uspeva v težki dnevni gospodarski borbi. V vrednostnih papirjih je vse zrlo resnične takozvane substančne vrednosti. Za donos in obrestovani e se ni vprašalo. Proti koncu poletja lanskega leta je začelo bledeti borzno solnce. Polagoma so se začeli ustavljati in potem kršiti borzni tečaji. Od novega leta dalje pa je mesto preokreta na boljše nastopilo trajno padanje v tečajih vrednostnih papirjih. Kupcev je bilo vedno manj, prodajalcev vedno več. Začela je v spomladi tekočega leta kriza, ki so jo previdnejši finančniki že prejšnje leto napovedovali. Devetega maja je bil položaj najbolj neugoden. Odločno je pripomogla ostra igra s francoskim frankom, ki pa ni zapadel napovedanemu poginu, ampak je pokopal mnogo tistih, ki so prišli, da zaslužijo na uničenju francoskega denarja. Izgube so bile na Dunaju jako občutne. Izgubili so zasebniki, pa tudi mnogo denarnih zavodov, med temi cela vrsta poznanih in krepkih, je omagala in je zapisana propadu ali fuziji. Nebroj denarnih mešetar j ev je propadlo pri tem padanju tečajev. Prebivalstvo pa je za težke novce plačalo zopet nauk, da je boljše zadovoljiti se z nižjimi obrestmi in mirno spati, nego iskati visokih obrestih pri dolžnikih, ki se morajo spuščati v nevarne in riskirane posle, ako hočejo plačevati predrage obresti za zaupan denar. Priznati se mora, da se je denarni trg med tem zopet umiril. Pomagala je vlada, nacionalna banka in konsorcij velikih dunajskih bank. Modri državn k Seipel, ki je L 1922 rešil usodo avstrijskega gospodarstva, se je tudi v gospodarski krizi letošnje poletje izkazal za umnega in zmožnega vodnika. V zahvalo je dobil kroglo v prsi in še danes ni gotov, da okreva. Nedavno sc je vršila konferenca v Ženevi, ki je odločilna za avstrijske finance. Prizadevanje je, da se izvede sanacijski program po začrtanem programu do konca, vendar z znatnimi spremembami glede državnega proračuna avstrijskega, kateremu bi radi dali smer v normalnejše prilike. Dobiti morajo dovolj visov za državne nameščence. V življenju so ostale vsled devalvi-ranega denarja v Avstriji visoke številke: tisoči, milijoni, milijarde, bUljonl. To ne dela najboljšega utiša v praktičnem življenju. Kvarno vpliva na prebivalstvo in zavaja v napačne predstave v imovinskem pogledu. Tendenca je žc dolgo otresti se tega nepotrebnega številčnega balasta in preiti na enostavnejše štetje. Dne 16. t. m. so bili uvedeni srebrni šilingi, ki štejejo in vredijo za 10.000 avstr. kron, potem bronasti Šti-berji pa 100 avstr. kron, dvojnari šti-berji pa 200 avstr. kron ter nikelnasti novec za 10 štiberjev je 1000 av. kron. Namen imajo tudi uvesti kovan denar po 5000 avstr. kron jednako polovici šilinga ter dvojnate šilinge po 20.000 a. K. Šiling se prilega sluhu, štiber pa doni manj domače. V splošnem se pričakuje, da bo uvedba kovanega denarja ugodno vplivala ter hitro izrinila iz življenja visoke številke, ki obujajo domnevo o bogastvu, ki ga ni. Ljudje bodo videli po prevedbi za koliko so siromašnejši. — Uvedba kovanega novca pe v jedru samo formalnost, vendar pa pomenja vsekakor izhodišče za prehod k novi valuti, katere temelj bo zlato. To so ideje in teorija, ki slone na zaupanju in gospodarskem optimizmu. Seveda je tudi v Avstriji obilno ljudi, ki nimajo trdne vere v srečno trajno bodočnost započete finančne reforme. Prevladujejo pa pač ljudje z zaupanjem, kar je gotovo ugodno za velike akcije. julijska krajina. Nov tržaški prefekt. Za prefekta v Trstu je imenovan Amedeo Moroni, ki nastopi svoje mesto v soboto ali nedeljo. Pravijo, da je zelo delaven in energičen funkcijonar italijanske uprave. Rojen je v Tivoli leta 1876. Služboval je dalje časa v upravi notranjega ministrstva ter bil imenovan leta 1919 za prefekta. Leta 1920 je bil poklican vodili novo ustanovljeni ko-misarijat v Zadru, kjer je ostal do 17. oktobra 1922, ko so bili odpravljeni ko-misarijatj. Nato je bil določen za Tri-dent, aK po fašistovskem pohodu v Rim je novi podtajnik v notr. ministrstvu poklical Moronija na mesto uradnega predstojnika. Dobil je potem Hkvidator-sko nalogo za Osrednji urad za nove province. V Zadru je veljal za energičnega komisarja, ki je znal, po italijanski sodbi, reševati probleme težke situacije spravljivo za lokalne interese v skladu z onimi višjimi interesi italijanskega naroda in kot likvidator Osrednjega urada je pospešil delo legislativ-ne unifikacije v novih provincah. Tako pozna Moroni nekako od daleč Julijsko Krajino. Bivši prefekt Crispo Moncada je bil fašist, pa mož uglajenih oblik, kakšen je Moroni, ne vemo. Nepoznan ne, vemo le, da je fašist. Želimo, da bi bil pravičen in preudaren funkcijonar, da bi mogel delovati uspešno v prid dežele. * ¥ * — Ofenziva Italijanskega kapitala na slovensko posest. Italijanska gospodarska politika usiliuje slovenskemu posestniku italijanski denar. V sežanskem okraju na primer je bilo lani izplačanih 172 posojil v znesku 800.000 lir, tako da pade poprečno na vsako posestvo 5000 lir novega posojila. Davki rastejo ogromno, iztirjavajo se še stari davki, kupčtie ni, denar je vedno dražji, tako da obstoji nevarnost, da se ta z italijanskim denarjem obtežena posestva izgube iz vrste naše narodne lastnine! Italijanski kapital si je umislil sedaj še agrarne kredite kmetom. Ako bi kmet ne poravnal kredita pravočasno, sledi takoj prodaja pridelkov, živine, orodja. Ako ne bodo mogli nemudoma pomagati jugoslov. denarni zavodi, se bliža strašno gorje! — Rudn!ški komisar v Idriji. Uradni list objavlja odlok o preuredbi državnih rudnikov s posebnim ozirom na idrijski rudnik. Idrija dobi kraljevega rudniškega komisarja. V vodstvu bo poleg njega tehnični ravnatelj, katerega imenuje tudi ministrstvo za narodno gospodarstvo. — Koncert »Pevskega fn glasbenega društva« v Gorici se bo vršil v sredo 25. jun. v Trgovskem Domu. Na vsporedu sta dve novi točki: Vodopivčev »Prstan«, in E Komelova kantata »Psalm na višini«. — Slovensko slrotlfičo v Gorici jo dala videmska prefektura pregledati po svojem delegatu, ali je urejeno po vseh predpisih. Sedaj je Izdan odlok, da je zavod v redu ln lahko sprejema vojne sirote. Štev. 140. »SLOVENSKI NAROD«" dne 21. junija 1924. Stran o Presveta. — Meatrovičeva razstava v Londonu Na jesen priredi naš kipar MeStrović veliko razstavo svojih del v Londonu, na katero opozarja angleško novinstvo že danes, pri čemur spominja na velik uspeh, ki ga je doživela Meštrovičeva razstava v Londonu leta 1915. Glasbeni vestnik. — Končne produkcije gojencev glasbene šole KonservatoriJa Glasbene Matice v LJubljani. Prihodnji teden vrše se v PhU-harmonlčnl dvorani produkcije gojencev glasbene šole in Konzervatorija Glasbene Matice in sicer po sledečem redu: v ponedeljek, dne ?3. Interna vaja gojencev, kateri imajo pristop gojenci KonservatoriJa in starš! nastopajočih gojencev. Prva javna produkcija se vrSi v torek 24 , druga v sredo 35. in tretja v četrtek, dne 26. junija. Te produkcije so javne ter ima dostop vsakdo, ki se zanima za razvoj glasbenega pouka v našem narodu. Pri teh produkcijah nastopajo gojene! klavirja, violine, solopetja In odelka za kompozicijo z lastnimi skladbami pa tudf gojenci Instrumentalnega pouka na sledečih Instrumentih: flavta, klarinet, čelo, trobenta, rog in pozavna. Natančnejši spored objavimo pred vsako produkcijo. — Pevci In pevke »LJ. Zvona«! V petek, dne 20. tm. ob sednih zvečer sestanek In pevska vaja I Vsi! Odbor. — Tenorist Rijavec Je priredil Ttoncert ▼ Ajdovščini In potem v Idriji. V oDeh krajih je koncert vspel sijajno. mnogo pripomogla. Stanuje stalno v domu praškega Sokola, ki ga je postavil njen oče, živeč tako v najožjem stiku s Sokolstvom. Plemeniti ženi želimo k njenemu jubileju, da bi ji bilo omogočeno doživeti Se krep-kejši razvoj Sokolstva kakor dosedaj. Sokolstvo — Jugoslovansko Sokolstvo v Pariz. Jugoslov. Sokolstvo stoji zopet pred važno tekmo, kf mu naj da priliko, da se ponese ime našega naroda daleč preko mej naše države. Naš? borci so neutrudljivo na delu. dan za dnevom se pripravljalo z največjo požrtvovalnostjo za veliko tekmo, ki jih čaka. Tekma ne bo lahka in boriti se Jim bo z dobro Izve^anrmr; starimi tekmovale? sosednih drugih nar^ov. Vzlic temu gredo z velikim navdušenjem v boj, kakor so Sfl pri vseh dosedanjih mednarodnih tekmah. Naloga vsega Jugoslovenskega Sokolstva Je, da omogočijo udeležbo na mednarodni tekmi ter žrtvujejo za kritje ogromnih stroškov, kolikor je v naš! moči. Dolžnost vsakega brata in vsake sestre Je, da prispeva s prostovoljnimi darovi za kritje teh stroškov. Denarne prispevke Je pošiljati na naslov: Jugoslavenski Sokolski Savez, Ljubljana. Narodna dom. — Sokolsko slavfe v Zalco. V nedeljo dne 22. junija t I. se zbere Sokolstvo zopet v Žalcu. V razveseljivem številu prihajajo prijave iz celega okrožja in izven njega ter obeta biti žalska sokolska nedelja zopet Impozantna manifestacija državotvornega elementa in najzvestejših bratov in sester ponosne Jugoslavije. V Žalen Je veselo vrvenje na veseličnem prostoru. Z mrzlično naglostjo se pripravlja telovadni prostor in šotori na krasnem vrtu br. Fran Pobleka za obsežno narodno zabavo. Sokole hočemo iskreno pozdravlja t i pri jutranjih vlakih. V povorki fcf Jo spremlja trboveljska godba- hočemo pokazati našo silo in moč ▼ lastni organizaciji. Javna telovadba po pokazala naše vztrajno delo. Proslavo ?0-letnega obstoja Sokolskega društva v Žalcu pa bo otvoril s slavnostnim govorom br. dr. Rihard Bergmann. Priglašenih je več drugih govornikov. Povabil! sm0 tudi starosto Jug. Sok, Saveza br. En-geiberta Gangla iz LJubljane, ki ga pričakujemo in srčno želimo videti prvič v naši sredi v Savinski dolini Za okrepčala, zabavo in ples itd. skrbe naše rodoljubne gospe in gospice, ki se zelo pripravljajo na gostoljuben sprejem svojih posetnikov. V nedeljo dne 22. i uniji Vas kličemo v Žalec. V Žalec in na domove so pripravne železniške zveze. — Znamenit dan za Jesenice: Za naše sokolsko društvo na Jesenicah je 18. junij najpomembnejši dan, s tem dnevom se je pričelo z zgradbo tako potrebnega lastnega doma, ki bo kras našim Jeseničanom In eell Sloveniji. Gradbeno delo se je oddalo stavbenemu podjetju gospodu Krenu na Ja-vorniku In je upati sigurno, da bo stavba do letošnje jeseni pod streho. Dom sam na sebi bo eden najlepših sokolskih domov ▼ naši državi in bo obsegal poleg telovadnice, ki bo 22. m dolga in 16 široka še vse postranske prostore, stanovanje hišnika, čitalnice, Javno kopalnico, kegljišče in velikanski oder. ki bo najmodernejše opremljen Itd. Jeseniškemu Sokolu bo s tem omogočen največji razmah, saj đosedaj nI bilo na Jesenicah nobenega prostora, kjer bi mogel s pravim uspehom vršiti svoje delo. Zgradba doma bo stala ogromne svote, radi tega je potreba, da žrtvuje članstvo vse svoje moč: in prosti čas, da z nabavo in do-našanjem materijala omogoči, da stroški vsled tega ne bodo tako visoki. Onim bratom, katerim pa čas in stan ne dopuSČa izvrševati težaških del, naj pa z denarnimi prispevki pripomorejo, da dovršimo to ogromno delo, da na ta način spasimo to našo sokolsko trdnjavo. — Ljubljanski Sok o! opozarja na svoj »Kresn* večer«, ki ga priredi v ponedeljek dne 23. tm. r& letnem telovadišču pod Ti-volljem z Jako zanimivim in bogatim sporedom — Renata Tvrševa. 15. t m je praznovala 70letnico svojega rojstva žena ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša sestra Renata Tyrševa, ki Je hčerka Tyrše-vega sodelavca br. Jinricha Fugnerja. Renata Tyrševa je preživela od svojih otro-šklh let vse težke m vesele dni Sokolstva od njegove ustanovitve. Njeno življenje je bilo polno najtežjih bojev in ko H je usoda iztrgala na tak krut način njenega moža, Je posvetila vse svoje življenje delu za Sokolstvo in narod. Kot učenki svojega moža Ji je ostala mnetnosf in Sokolstvo najdražji zaklad vse Življenje in z velfko vnemo Je zasledovala razvoj Sotoolstva ter k njemu .. 4124 Peugeot kolesa dospela! Prvovrstna svetovna znamka, dobavna po najnižji ceni pri glavni tovarniški zalog;: O. ŽUŽEK, Sodna ulica 11. TurMIka in spsrt. ILIRIJA V ZAGREBU. ILIRIJA : GRADJANSKI 1:5 (0:2). Ljubljanska Ilirija je gostovala včeraj v Zagrebu proti prvaku Jugoslavije — Gradjanskemu in Je doživela precej nemil poraz, ki pa ni bil popolnoma opravičen, ker je bila Ilirija Gradjanskemu enakovreden nasprotnik. O tekmi sami smo zaznali nekatere podrobnosti^ Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: Oradjan:ki: Vrdjuka-šifer, Stebl-G5tz. Hitrec-Babič Pasinek. Perška, Mantler, Kerstlng. Ilirija: Miklavčič-Beltram, Gruden-Znpančič L.. Zupančič Gabe, Hus-Znpančlč J., Pammer, Učak. Oman, Vidma.ier. Ahilova peta Iilirije je bila obramba in sicer je bil to Gruden, ki si ga je Ilirija morala izposoditi, ker sta oba njena desna branilca blezirana. Gruden se nikakor nI znal vživeti v igro in je delal vrzeli, ki jih Je napad Gradjanskega znal izrabiti. Nad vsemi pa je na Igrišču briljira! Gabe. Njegova igra je bila naravnost vzorna in po mnenju očjvideev Je prekašal svoj glasoviti vis-a-vl8 Rnpeca. Izdatno je podpiral napad Ostala dva Lado ln Gabe sta delala marljivo; Hus Je bil nekoliko pomanjkljiv v obrambi, Lado ima zadnji goal na vesti. V formardu zasluži vso pohvalo TTčak. Bil je v formi, kakršne v LJubljani že dolgo nI pokazal imel pa je smolo pri streljanju in Je Vrdjnkl večkrat streljal v roke tik pred goalom. Totalno Indisponiran je bil Vidma-Jer. Pammer se je trudil uveljaviti sistem v igro, kar se mu je tudi posrečilo, le pred goalom so odpovedale — moči. Omana Je spremljala običajna smola, dočim je Zupančič na krilu trpel vsled stare hlesure. Junak dneva je bil zopet Mlklavčič, ki Je ubranil par težkih bomb in to kljub bleeu-ri, ki jo je zadobtl že v peti minuti. Pri koliziji z Babičem je padel v nezavest, igral pa je vseeno dalje^ Gradjanski je pred vedel selo koristno igro, izrabljajoč vsako situacijo. Izvrstno je delovala krilska vrsta. V napadu Je bil Babic najnevarnejši. Famozni Perška se ni uveljaviL Vsekakor boljši Je bil Perška. Vrdjuka je ubranil par težkih bomb. Stebl je nadkriljeval šiferja. Igra Je bila napeta ln interesantna ter popolnoma fair. Prvi goal Je padel iz popolnega ofslda Sodil Je g. Willer korektno, napravil pa Je par grobih pogrešk. Tekmi je prisostvovalo več tisoč oseb. — »Ju ara ji LJst« o tekmi Ilirija — Gradjanski. Zagrebški »Jutarnji List« prinaša o tekmi Ilirija—Gradjanski to-le kritiko. Navzlic hudemu porazu Ilirija ni tako slaba. Prvi polčas je igrala boljše od svojega nasprotnika. V hitrosti in startu na žogo je nadkriljevala daleko Gradajnskega, kar jč je dalo premoč v polju, ki Jo pa pred goalom ni znala izrabiti. Halves linija je najbolj§1 del moštva in je uprav onemogočila protivno krilsko vrsto. Centerhalv Zupančič IL je koristen napadu in obrambi. S hitrim startom Je znal z lahkoto svojemu vis-a-vis odvzemati žogo. Stranska halva sta ga dobro podpirala, oba sta pa kmalu in to zlasti desni pri koncu s s svojknč silami. Oba imata siguren udarec in si privoščita tudi semrintja kak strel na goal. Mi-klavčič v sroalu je siguren ln se Je zlasti izkazal pri ubranitvi enajstmetrovke. Zadnj1 goal pa gre nekoliko na njegov račun. V napadu je najboljši Pammer. Tehnično izpopolnjen igralec, ki Je skušal uveljaviti sistem v igro, kar moštvu manjka. Učak in Oman igrata slabše kot smo jih videli. Najslabši del je bil Vldmajer, ki ni dal enega centerpasa. Zupančič L igra zelo spremenljivo, sedaj daje zelo uporabljive žoge, nato zavozi uprav kolosalno pozicije. Gradjanski ie popolnoma zatajil. Vrdjuka ni imel posla. Štebl Je bil najslabši igralec moštva V krilski vrsti je bil edino Hitrac na višini. Rupec in Gčtz zelo slaba. V napadu se je izkazal Babic. Ostalo moštvo nI zadovoljilo. Moštvo je odigralo, po mnenju kritika, eno najslabših svojih iger v sezoni. Goale so zabili Babic 1, Mantler 1, Perška 2 in Kerstng L Sodnik Willer zelo slab. ★ ★ * MARIBOR : LJUBLJANA 3 : 3 (3 : 2). Maribor, 19. junija. Včeraj se je vršila tukaj medmestna tekma med reprezentancama Maribora in Ljubljane, za katero je vladalo neobičajno zanimanje. Mariborski pododbor je postavil svojo najboljšo reprezentanco, dočim je Ljubljana nastopila v zelo šibki in nehomogeni postavi, kar je povzročlo. da je publika razočarana zapustila igrišče, potem ko je Ljubljana popolnoma nezasluženo in po sla* bi igri dosegla nedoločen izid. Mariborsko 1 » moštvo se je odlikovalo z znanim »mariborskim« stilom: energična igra, razmeroma dober placem en t, hitri teki in kombinacija na krila. Ne moremo pa trditi, da bi se razu# melo na notranjo kombinacijo. Nasprotno pa je ljubljansko moštvo pokazalo nekatere prav uspele kom bina to me poteze: vse gole je doseglo iz polnovredne in čedne koiubi» nacije. V ostalem pa je ljubljansko moštvo popolnoma odpovedalo. Igralo se je samo prvih 15 minut, v katerih je tudi zabilo dva zelo učinkovita goala. Nato pa je popolnoma popustilo. Le izredni igri centerhalfa Birse in vratarja Jančigaja se ima ljubljanska reprezentanca zahvaliti, da ni izšla iz boja težko poražena. Pri Mariboru so se od* likovali vsi igralci. Posebno Gevcr v golu je branil prav težke šute in sc odlično pla» si ral. Splošno pozornost pa je zbudil brani* lec Barlovič. ki glede oprostilnih šutov menda v Jugoslaviji nima bekovskega para. Po* ganjal je žogo do pred nasprotnih vrat. Nezadosten je le v drfhlianiu in v odvzemanju žog. Agilno je igrala tudi mariborska napadalna vrsta, kjer je z nekaterimi prav posrečenim^ šuti briTjiral Lešnik in deloma Vogrinec. Ljubljanski notranji trio je v prvem polčasu kvalitativno zadovoljeval: napcljaval je lepe kombinacije, ki so pričale o premišljeni igri in inteligentnem napadanju. V drugem polčasu pa Je *a trio noro!* noma upešal. Slabi so bili tudi bek Pleš in oba stranska halfa. Pri vstopu na igrišče je občinstvo prisrčno pozdravilo tako ljubljansko kakor domače moštvo. Tekma se je začela z ostrimi napadi Ljubljane, ki so se kmalu končali z učinkovitimi goli Marti« raka in Zemliaka. Zlasti gol Zemljaka iz prostega strela je bil zanimiv in neubran* liivo streljan. Maribor se znajde in pritisne, lešnik zabije iz relo težavne poševne pozicije prvi gol za Maribor. Kmalu nato sledi enajstmetrovka proti Ljubilani. ki jo pretvori Barlovič s silnim Šutom. Jančigaju izpade žoga v gol. Občinstvo pritiska na domače igralce. Igra se na obeh straneh raz* vname v silen tempo. Ljubljana zastrelia reke sigurne šanse. Tik pred polčasom zabije Maribor tretji gol. V drugem polčasu popust* Ljubljana popolnoma. Neki igralci igrajo tretjerazredno igro, napad se ves čas komaj zgane preko polovice igrišča. Mari* borsko moštvo pa igra vse oživljeno m prenovljeno. Plasira se dobro, odjema pridno žogo. igra s krili in vehementno prodira proti golu. Jančigaj in obramba imajo obilo posla. Pri slučajnem prodoru doseže Ljubljana izravnavo, nakar se tekma približa vrhuncu, k drugi in poslednji enajstmetrov* ki proti Ljubljani. Med splošno napetostjo strelja Barlovič enajstmetrovsko Jančigaju v roke in s tem izgublja tekmo za Maribor, ki bi bila zaslužena in pravična, ker je po ambicijoznosti in deloma po znanju daleč nadkriljeval zgrešeno ljubljansko postavo. Takoj po ponesrečeni enajstmetrovki je sodnik Wasserlauf odžvižgal tekmo. Sodil je vzorno. V interesu ugleda Ljubljane svetujemo odgovornim činiteljem, da v bodoče ne bagatelizirajo reprezentančnih tekem in da se nasprotnikom postavljajo polnovredna in častna moštva. ★ ★ ★ — Gradjanski SK^ Zagreb : Ilirija. V nedeljo 22. tm. se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma, ki bo sigurno vzbudila veliko zanimanje. Sestaneta se I. B moštvi jugoslov prvaka Gradjanskega SK iz Zagreba in slov. prvaka SK Ilirije. Obe moštvi bosta ojačeni z najboljšimi igrači L garniture. Podrobneje bomo še poročali. — Atleti SK Primorja. Danes ob 19 ln yA obvezen sestanek v restavraciji pri RožL Naprošeni so vsi, da brezpogojno prisostvujejo. Načelnik. — Rokometna tekma Atena : Ilirija. Ženski rokomet, ki se je tudi pri nas udomačil pod izvirno češko besedo »h&zena« je letos zelo nazadoval Medtem ko je LJubljana še pred dveml leti prednjačila v tem Idealnem ženskem sportu, so nekateri klubi to panogo nenadoma docela opustili. Letošnjo sezono nismo imeli v tej panogi niti ene javne prireditve, le Ilirija je enkrat uspešno nastopila v Čakovcu. V nedeljo 22. tm. se vendarle sestaneta v prijateljski tekmi družini Atene in Ilirije. Tekma se vrSl na prostoru Atene ob glavnem Tivolskem drevoredu ob 17 30. Hazena Atene je porabila pomladno sezono za lnteziven trening ter ima upanje, da bo Iliriji enakovreden protivnik. Nadejamo se, da bo tekma podžgala tudi ostale ljubljanske klube k večji agilnoetL Društvene vesti. — Jnzoslovenska Matica. Kakor že javljeno, se vrši pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice za Slovenijo nepreklicno ▼ nedeljo, dne 6. jnula ob 10. dopoldne in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, v nedeljo, dne 22. junija. Podružnična vodstva tudi tem potom prosimo, da obveste o preložitvi pokrajinskega zbora svoje delegate. Natančni dnevni red bo objavljen prihodnji teden. — Kongres Udruženja jugosloven-skfti biženjerjev in arhitektov t Novem Sadu. Sekcija Ljubljana opozarja svoje člane, da sprejema prijave udeležencev m%. Mencinger, Gradbena direkcija, le do 20. junija L L zarao!i izbora delegatov in razgovora je obvezen sestanek Istega dne ob 8. zvečer »Pri Mraku«. — Stavbna strokovna sekcija organizacije Strojnih ln stavbnih tehnikov t Ljubljani, sklicuje za 20. tm. ob 20. v restavraciji pri »Levu« Gosposvetska c svoj redni sestanek. Odbor. (Notica je nam bila poslana brez pristojbine! Prihodnjič Jo vržemo v kos. Uredništvo.) — ČeSk oslov. Obec v Ljubljani poradi v nedeii dne 22. t. m. vvchazku do Fužin s prohliđkou elelčtramv. Sraz ve 2 hod, na Ambroževem trgu. — Zabavni vybor. Podpirajte otmnane slepe in darujte Podpornemu društvu slepih«, Dnevne vesti. V Ljub u aru. dne Katoliški duhovniki proti državi in dinastiji. Klerikalci so pričeli s sistematično kanmpanjo proti državi in dinastiji. Vsa njihova glasila to izpričujejo. Ne najdemo v njih niti ene dobre besede, ki bi se nanašala na našo državo, in o našem vladarskem domu govore v tonu, ki mora izz-vati ogorčen odpor v vsakem rodoljubnem srcu. Naše državne oblasti so doklej to kampanjo mirno trpek* in niso ničesar ukrenile, da bi napravile energičen konec tem škaniialoznirn razmeram. Ali se jc vzpričo tej neverjetni toleranci napram protidržavnim elementom čuditi, da je tem naraščal greben in so se polagoma jeli čutiti kot neomejeni gospodarji situacije? Ali more Ir^ga Se presenečati, da r.o teli poedini klerika'ni pr:*tnS: pesn-rrati svoj tisk in nastopati ta':o borbeno, kakor da bi se bili ponovili Stefetovi gasi prorisrb-ske in protislovanske pronje? Fldorado te protidržavne gnnjc je osrčje naše Dolenjske. Naravnost neverjetne stvari se tu gode. Tu na primer deluje svečenik, ki si upa docela odkrito nastopati kod odpornik nase narodne dinastije. V njegovi občini je nedavno tesra predlagal župan, naj bi občinsV-* odbor odobril malenkostno svoto za nabavo slike kraljice Marije in kraljeviča Petra. Nihče ni temu predlogu nasprotoval. Na splošno presenečenje pa se je dvignil gospod župnik in se z vso odločnostjo izrekel proti nakupu te slike. Utemeljeval je to svoje nasprot-stvo tako-le: Nekoč se Je vozil po Dolenjskem pokojni dr. Ivan Tavčar. Videč na dolenjskih gričih vse polno cerkva in cerkvic, je vzkliknil, da so ti božji hrami znaki našega robstva, priče naše suž-nosti v preteklosti Ako b? občinski odbor nakupu sliko kraljfce Marije in prestolonaslednika Petra, bi bi! to nov dokaz našega suženjskega duha. Za to predlaga, naj občinski odbor te slrke ne kupi. Županov predlog je na to seveda propadel, ker so župnik in niegovi pod-repniki z nenakupom kraljičine slike hoteli vsemu svetu pokazati, da ni v njih niti sledu več — starega suženjskega duha! Da pa postavimo tega »junaškega« božjega namestnika v pravo luč. povemo, da je ta župmk imel še danes v šestem letu našega osvoboienia in ujedinjenja v sakristi5! nabito tablo z napisom: »Molimo za našega škofa Antona Bonaventuro, za našega papeža Pija in za našoga cesarja X?jr?a„..« Takšni so pri nas katoliški duhovniki, tako vzgojuiejo naše ljudstvo v pa-trijotskem duhu, tako izvajajo Kristov nauk »Darfe bogu, kar je božjega, in vladnriu. kar Je vladarjevega«. Čisto umljivo je potem, ako se med našim liudstvom vedno boli Širi proti-državno in protidinastično razpoloženje. Dolžnost naših oblasti je. da že vendar enkrat napravijo konec tem nečuvenim razmeram. Proč s široko-gmdnostjo fn toleranco napram vsem razdiraiočim elementom! Ne prizanes-lnvost, pest je tu edino na mestu! Naj se uveljavi avtoriteta države tudi zoper rebeluioče katoliške duhovnike! Zadnji čas je že za to! * ★ * — Avdrjence pri Nj. Vel. kralju. V sredo je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel v posebni avdijenci ministra zunanjih de! dr. Momčila N i n č i ć a , ministra prosvete Svetozaria Pribičevi-ć a in ministra na razpoloženju dr. Gregorja Žerjava. Dne 18. t m. je kralj sprejel tudi delegate invalidskega kongresa v Ljubljani. Delegati so izročili kralju resolucije invalidskega kongresa. Na pozdrav delegatov je vladar odgovoril, da se živo zanima za invalidsko vprašanje ter se zavzema za to, da se bedni položaj invalidov zboljša v smislu njihovih zahtev. Vladar je v sredo v spremstvu Svetozarja Pribičeviča napravil izlet v Bohinj. Včeraj sta se ministra dr. Ninčlč in Pribičevič vrnila v Beograd. — Klerikalna kukavičina jajca. Klerikalci odlagajo v zadnjem času svoja kukavičina jajca v beogradskem »Vremenu c. Tudi o izidih zadnjih občinskih volitev se jhn je posrečilo spraviti v »Vreme« tendencijozna poročila o velikih klerikalnih uspehih pri teh volitvah. Čudimo se uredništvu »Vremena«, da brez kritike sprejema v svoje predale te tendencijozne vesti AH si ne more pridobiti nepristranskih informatorjev o političnih dogodkih ▼ Sloveniji? Kolikor poznamo tendenco tega beo-ogradskega lista, menimo, da ni ž njo v nobenem skladu, ako fet indirektno s strankarske^pobarvanimi poročili podpira klerikalna politična stremljenja, — Izobčenje škofa Kalugjere iz katoliške cerkve. Kongregacija svetih oficij v Rimu je izobčila iz katoliške cerkve Marka Kalugjem bivšega rim-sko-katoliškega kanonika v Splitu, ki je svoječasno izstopil iz katoliške cerkve in se pridružil starokatoliški cerkvi znani pri nas pod imenom hrvat- 20 junija 1924. ske narodne cerkve. Ekskorrjunikacija je j brezpredmetna, ker je KaJugjera iz katoliške cerkve itak sam izstopil. Kalu-gjera je sedaj Škoi s tarok atol i£ke cerkve v Zagrebu. — Protektorat Ljubljanskega velesej-ma. Njegovo Velićanstro Kralj jo blagovoli! prev/eti protektorat nad loto^ujim veleaej-mom v Ljubljani ln poda « t^m tej prireditvi največji sijaj. Ta veat bo kot lansko leto po celi državi vzbudila med vjerni prido bitvenimi kTogl veliko radost. Značilno ja. da se j*» Njcfrovo VflK-«ji?tvo Kra]j Že prilikom osebnega obiska ha lanskoletnem t&- ! k sej m u zelo zanimal aa naso Industrijo, i obrt in trgovino. Najvišje odlikovanje na-, Sega priljubljenega valefejma bodo gotovo . znali ceniti vsi razstavljale! 8 čim lepAo is-I ložbo. — Novi Inženjer}!. Na zagrebški tehniški visoki soli «» dlpliTrnirani za inženirje jrrr»dbone stroke sledeč BML: Milan Drajra*. Konrad Fleek. Milan Kijučec. N?kn l^apa,-ne, Ljudevit Plašcar, DraKuHn Re<, Rudolf Steinhaus in Mladcu Tomi«! — ŠkodJ.Pvc! Ljubljano. Pišejo nam: Po lepo uspelem kongresu »Udruženja vojnih invalidov kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev« prihajajo oblastvn* številne pritožbe, da so nekateri hotel« naravnost odirali goste-invalidc, ki so položili svoje zdravje in vso svojo srečo na žrtvenik domovine. Pri tem brez^ vestnem izžemanju se je posebno odlikovalo uslužbenstvo nekaterih hotelov. Uslužbenec hotela X. n. pr. je zahteval od vsakega gos ta-invalida 20 dinarjev napitnine; bilo jih je preko 70. Tudi jedila, zlasti prikuhe, so morali gostje mnogo dražje plačevati nego sicer običajno. Vspričo takih razmer se pač ni čuditi, da je tujski promet dokaj Šibek in da ni pričakovati znatnega izboljšanja. Vsakdo se rad izogne mestu, o katerem je znano, da je nesolidno m da nečuveno izkorišča došle tujce. Prizadete kroge resno opozarjamo na neho-netnost njihovega postopanja s tujci ▼ obče. zlasti pa z invaliđi-rojakk pa na# so iz Šumadije, Crnegore, Dalmacije, Hrvatske ali Slovenije. Po zaslugi teh in takih izkoriščevalcev pojde dosedanji sloves Ljubljane kmalu rakom žviž gatt gospodarske posledice pa naj si pripišejo sami sebi! — Sicer pa bo oblast itak sama storila svoje potrebne korake. — — Prigodnlca. Prejeli smo tn priobco> Jemo to-le prigodnico: Pri »Slovencu« nI vse v redu. — kislo revež se drži. — treba mu nmetnih lekov, — da po konci se dr*l. — Vid! se. da Je omipaL zadnje Je napel moči. po »Slovenčevth« predalcih sama lat že mrgoli. — Kaj bo rekel oče večni, ko pred nJim bo Krem žar stal težko, da rrrrarrt teto bo poslan ISko prtzroal. — OrJnnaSi te Sokoli nJemu belijo glavo, ker so strgali mu krinko, ki Jo hlinll Je skrbno. — Orni Tras pod njo se kaže. dolgo avet je goljufal, ko mu pada z lica krinka, starec smešen je postal. — Komuniste prej proklete starec kO-če na pomoč, skupaj ž nJim rad obdržal naw radnjažko bi si moč. — Konfiskacijo kislo grozdje revež hvalit Je pričel tudi. da si naročnike na te limance bo vjel. — V trdih krčih revež stoka v glavi se mu le vni. Tocs slavni škof ljubljanski t Bel grad' Uce pomoči. — Kresni večer v restavraciji in kmr. nI »Zvezda« priredi »Atena« v prid društvenim svrham. Godba, kolo sreče Itd. »Aten&i Je v najlepšem razmahu Sport, igrišča so polna mladine, ortoped, zavod tik pred otvoritvijo, otroško IgriSče so otvori s početkom počitnic. Priprave, vzdrževanje prostorov — vse kliče po dohodkih. Pridite vsi, ki ljubite mladino, da jI v veselju in zabavi pome gate! — Lrcejskim maturantkam iz. t. 1G14 v LJubljani. Da se domenimo o čat-.: -vaka ob priliki naše desetletnice — aH «e ^aj ta vrši za časa ljubljanskega velesajma. aH preje — prosim vse sošolke, da ml javijo svoje mnenje. Mlea Sennt & T^uMjana Marijin trg št 2. — Iz Stične nam poročajo: V noči od nedelje na ponedeljek (15. tm.) so se tukaj pojavili tatovi. Okoli polnoči so se oglasiti na dvorišču gostilničarja g Jos. Goriška, a niso mogli nič opraviti, ker Je priklenjeni pes na dvorišču hudo lajal. Zbežali so ln pobrali rešeto solate, ki Je bila na mizi pred kuhinjo. To solato so odnesti pod lipo gostilne pri pošti in Jo položili na mizo pod Hpo. Potem so šil od zadaj čez hiffno ograjo prišedšl v kuhinjo dotične gostilne. Ker »o bili vsi lokali z ključml zatvor J eni. "*o vrata odprli z vitrihom. Vzeli so veliko skledo v kuhinji, olje, kis ln kar Je potrebno, a poleg tega še dva hleba kruha ter si napravili pod lipo večerjo. Predno so pa to sto rili, so Se gostilni pokradli nekaj denarja a miznlce in več paketov tobaka. Gostilničar se Je zbudil in prižgal luč in tatovi so Jo. popihali. Gostilničar ima nekaj čez 400 kron škode — Iz raznih krajev države. V občin? Mali Breg Je 22-letni Josip Repte streljal na svate, ld so se vračali iz cerkve ter je več oseb težkp ranil. Storil je to iz maščevanja, ker ga ie nevesta Julfia Obrodi zapustila. V Vranjinl se ie s samokresom ustrelila Mašuta Siek!ovce. Bila Je takoj mrtva. Samomor je izvršila radi neozdravljive bolezni. — Na katoliško cerkev v Sarajeva so ▼ četrtek dvignili nove zvonove, ki so prišli iz Ljubljane. Zvonov Je bilo 5. od katerih je eden tehtal 2609 kg. — Na škodo Srpsko-amerikanske banke v Beogradu m Ljubljanske kreditne banke }e bfk> Sarajevu ukradenih več čekov. Tatvine ie osumljen neki poštni uslužbenec _ POSETITE GOSTILNO »ERI /tfl-STLNL«, TK2AŠKA CESTA! Stran 4 »SLOVENSKI NAPO O« dne 12. junija |g24 štev. 140 — pali-SČe k Sv. Križu. Pokojnik zapušča soprogo in dva otroka v nežni starosti Bodi mn ohranjen trajen spomin, njegovi rodbini nase sožalje. — Službeni red vožnje, — Izašlo je iz štampe letuje zvanično izdanje Ministarstva Saobraćaja, n redakciji g. Mirka D. Čolića višeg kontrolora Ministarstva Saobraćala. SI. Red Vožnie ie jedina zvanična tačna i potpuna knjiga ove vrste. Važi od 1. juna **. g. Samo izdanje vrlo pregledalo, detajlno I sa odličnom tehničkom opremom. SI. Red Vožnje le izradjen prema službenim podat-cima Ministarstva Saobraćaja i Generalne Dierkcije Državnih željeznica sa potrebnim obaveStenjima za sve vrste putovanja. Pored obilnog sadržaja u ovoj korisnoj knjizi donet je i Red Vožnje inostranih željeznica sa mostrarrorn tarifom. Cena knjizi 35 Din. Knjiga se može dobiti na svim većim ^amćrrfm blagajnama i u knjižarama. Na rudžbe prima izdavač M. D. Čolić. Knez Mihajlova br. 23, Beograd. Za Ljubljanu gl. prodavač knjiga je Knjižara na glavnom kolodvoru. — KofnntflstTčtff poslanec obsojen na pet rmi leče. Te dni se je vršila na deželnem kazenskem sodišču v Pragi sodna obravnava proti komunističnemu poslancu rfa-kerrrr ,ki Je pred otvoritvijo državne zbornice dne 6. marca t I. rta surov način sramotil češkoslovaško državno zastavo. Poslanec H aken je tedaj postavil na ministrsko klop steklenico Žganja ter v njo vtaknil češkoslovaški prapor. Ta čin Je provzročil v zbornici sUen odpor pri vladni večini, med tem ko so se koTmmHstfcrd poslanci žaljivemu činu poslanca rlakena smejali \er se niti zmerrfH niso, da !e Haken s tem žalil in sramotil ves česIcoslovašTd narod. Dokler fe bil poslanec H aken pod zaščito rmuni-tetnega odbora, fe neustraSeno priznal svoj jCSn ter poudarjal, da je to napravil na ljubo Seiavstva. V torunltetnem odboru Je pri Sla la zadeva na pretres m potem Je zbornica Izročila rlakena v kazensko zasledovanje, pri sodrv obravnavi Je pa Hakjen svoje delanje tajil ter skušal, da bi se otrese! cele cadeve, bo je končno sedel na zatožni klopi. Alf priče so Čin dokazale in komunist Hdben fe bil obsojen po § tS. zakona v varstvo republike na petdnevno težko ječo. Karea so pozneje rzpreroerrill v denarno globo 5000 čX Poslanec Hakeu je podal priziv, ker mem da bo drugo sodišče njegov čin bofl mik) sodilo. Kako bi podoben zločin kaznovali na Ruskem poslanec H aken ni po-rflfcsEl. — velik vtem v Zagreba. Neznani lopovi so v Zagrebu vlomili v stanovanje trgovca Stapana Žigrovića v Vlaški ulici 5. Odnesti so briljantne uhane, vredkne 15.000 Din, zlato damsko uro s smaragdi, vredno 30.000 Din, srebrno damsko torbico v vred-crvsti 5000 Din, zlato verižico z lomjonom, vredno 30.000 Din in 20.000 Din gotovine. Skupna škoda znaša 128.500 D. — Vlomi In tatvine. Dne 18. t m. Je bilo vlomljeno v stanovanje trg. pomočnika Ant. Kumika na Sv. Petra cesti. Vlomilec Je odnesel zlato uro z verižico, vredno 7000 D. — Krošnjariu Petru Jurčeviću je bilo na kolodvoru ukradenih 12 aparatov za striženje las. 12 britev in več žepnih nožev, v skupni vrednosti 2500 Din. — Zakonska tragedija na Kongresnem trgu. Včeraj zjutraj ob 8. se je odigral na Kongresnem trgu dramatičen prizor, ki je hipoma privabil v bližino številno občinstvo. Tik pred univerzo je navalil delavec Martin Pavšlč, zaposlen pri tvrdki >Jug> avto« na svojo ženo Marijo in Jo z nožem sunil v levo stran hrbta. Težko ranjena žena se je zgrudila na tla, Pavšiča, ki si je hotel po dogodku prerezati z britvijo vrat. pa prijel došli stražnik in ga odpeljal na poll-cljo^ PavSlč je na policiji Izpovedal, da je imel namen svojo ženo umoriti in se Ima le srečnemu naključju zahvaliti, da je ostala živa. Opisoval je s pretresljivimi besediml svoje zakonsko življenje Njegova žena Marija, s katero je bil poročen že pred vojao, Je bila velika lahkoživka in ga je medtem, ko je bil pri vojakih, varala z ljubimci Njeni intimni odnošajl, pa niso ostali brez posledic In tako je rodila nezakonsko dete. Vrnil se je iz vojne, vendar je ženi vse odpustu. Toda ženina lahkožlvna narava nI mirovala in zašla je zopet na stranska pota. Pred tedni pa je moža enostavno zapustila in odšla je za natakarico v kavarno >Merkur« Zastonj jo Je mož prosil, da se povrne k njemu. Pisal ji je pisma ln jo pozval, da se pomiri % njim, toda Pavslčeva je ostala gluha ln nema za vse prošnje. Tedaj se je abogi moi odločil k zadnjemu — obunemu koraka. Počakal je evo jo ženo na Kongresnem trgu in ko Je ta stopila iz hiše svojega stanovanja, JI Je par korakov sledH ter Jo nato pred dvorcem ustavil. Gledalcem ee Je nudil sedaj ginljiv prizor. PavSlč Je pokleknil pred svojo leno in Jo s po vzdignjenimi rokami prosil, da se povrne k njemu. lena nra Je odvrnila: »Pijanec, poberi m!« Skrajno rasburjen Je PavSlč potegnil ^oi m zamahnil proti ženi, ki se Je le pravodasmo sJBJpđa. Šopek k> Je sađei p I aH ne nevarno Zakričala Je Se: »Tine. kaj si storil in se zgrudila na tla. Otrok, ki je j bil poleg, je pričel glasno kričati, PavSlč pa je hotel hotel Izvršiti samomor, žena je j bila na odredbo pol. zdravnika Avramovi- Ča prepeljana z rešilnim vozom v oki^co, PavSlč pa v zapor. — Ukradeno kolo. Včeraj dne 19. junija med % 4 —4. popoldne na vrtu Sanatorija Emona je bilo ukradeno lahko »KInta kolo« rujavo pleskano, blatniki nekoliko temnejše barve (temnorujavi). Balanca malo večja, debelejša, popolnoma navzgor upognjena z rdečimi gumijastimi držaji. Zadnji plašč je rdeče prednji sive barve. Pred nakupom svarim ter prosim vsakogar, ki bi videl koga voziti se z gori opisanim kolesom, da to javi takoj na najbližji policijski Ft ažnicl na deželi pa orožniški stanici^ — žrtve kopanja. Ljubljanica Je včeraj zahtevala svojo drugo letošnjo žrtev. Na takozvani r.šplci«. kjer se odcepita Gruberjev prekop in Ljubljanica Je utonil okoli 16. vojak Božo Bimovič, ki ga je med kopanjem zagrabil krč O dogodku, sta bili takoj obveščena policija In poveljstvo Nošakove vojašnice, kjer je Bimovič služil kot aktivni vojnik. Njegovo truplo so potegnili po polurnem iskanju iz vode. Bimovič je bil rodom iz Macedonlje. — Bilo bi vsekakor umestno, da policija na »špicl« prepove vsako kopanje, kajti ravno »špica« zahteva vsako leto vedno svoje žrtve! — V bajerju v Kosezah Je utonil včeraj 24 letni delavec Alojzij Grobelšek. rodom Iz Pilštanja pri Brežicah.. Zašel je v močvirje, Iz katerega se ni mogel rešiti. Utopljenca je skuSal oživeti na lice mesta prispeli zdravnik dr. Travner. Vsi poskusi pa so ostali brezuspešni Grobelšek je bil zaposlen v opekarni Stavbre družbe. — Nepošten Invalid. Aretiran Je bil 34-letni invalid Adolf Hrovat, ki je skuSal izpred Invalidskega doma v Sentpeterski vo-jaSnicI odpeljati Invalidu Alojziju Žagarju 9000 Din vredno trikolo (voziček za invalide). Hrovat, ki je bil zasačen pri tatvini, Je bil oddan sodišču. — Prijet prekupčevalec . Na Marijinem trgu je danes zjutraj ob 4. ustavil stražnik delavca Ivana Mandiča, ki je nosil dve polni vreči na hrbtu ?He, od kod to kam?« ga je nagovoril stražnik. In je rekel Mandič, da je na Viču napravil s nekim neznancem dobre kupčije. Kupil Je za 200 Din dve polni vreči blaga; bilo 8 kg sladkorja, 3 kg masti, nekaj cikorije itd. Ker pa stražnik njegovemu zagovoru ni verjel, ga je odgnal na policijo. Verjetno je. da je Mandič te predmete ukradel. Eventualni lastniki se naj javijo, ker mož trdovratno taji tatvino. — Velika tavlna Nogometašu Prešerna od šišenskega kluba »Hermes«, Je bila iz garderobe S. K. Ilirije ukradena listnica s 5000 Din in raznimi listinami. Policija Je uvedla preiskavo. — Kar Vj potrebujete, to Je Elzaflufd To pravo domače sredstvo katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, EJ-za.trg št. 238. Hrvatska. IZ CELJA. —c Električna razsvetljava. Ker je . elektrovodnc omrežje ta čas v slabem stanju in je vsled tega Izguba na napetosti precej velika, se vzdržuje začasno do Izvršene preureditve omrežja v centralni sta- I niči za 4% viSJa napetost. V že preurejenih delih omrežja ter sploh pri mali obremenitvi gorijo torej začasno žarnice nekoliko presvetlo. Napetost bo postala zopet normalna in bodo žarnice pravilno gorele tedaj, ko bo omrežje pri novi električni napeljavi dogotovljeno in bo takrat tudi ta nedo statek odpravljen. —c Seja celjskega občinskega sveta, ki Je 11. tm. postala radi eksodusa klerikalno-socljalistlčnlh cbčinBklh svetnikov nesklepčna, se nadaljuje v petek zvečer. —c Na škrlaticl so v tednu od 8.—15. tm. zopet obolele v Celju 3 osebe. —e Dražba občinskega lova pri Sv. Lovrencu pri Prožlnu se vrši dne 1. Julija ob 9. uri dopoldne pri srezkem poglavarstvu v Celju soba št, 9. Lov Je bil že enkrat na dražbi, s nI bilo nobenih ponudnikov. —C Birmo vanje se vrši v Celju v dneh 26. ln 27 junija. —-c Koncert Celjskega pevskega društva se vrši Jutri v soboto zvečer ob %9. v veliki dvoran! Narodnega doma. Na koncert občinstvo ponovno opozarjamo. IZ PTUJA —p Simpatična prireditev^ Dne 14. tm. so priredili dijaki drž. moS. "učiteljišča is Maribora v tukajšnem »Narodnem domu« akademijo, ki Je nad vse pričakovanje dobro uspela. Izmed koncertnih točk naj navedem samo solo g. Sekirnlka in g Koširja, ki nas je s svojim krasnim tenorjem naravnost očaral Po pevskih in glasbenih nastopih nam Je v lepih besedah orisal abltn-rjent g. Jamšek delo naprednega dijaštva in razložil cilje dijaške organizacije Ferijalni Savez. Nato so Igrali Kovačičevo spevoigro »Kovačev študent« s spremi jevanjem lastnega orkestra, pod vodstvom g Ba j deta. Vloge so bile Jako dobro naštudrrane. Posebno so nam pa ugajali: g. Gajšek (bas) kot kovač, g. Seklrnlk (bariton) kot študent ln g Tomažic" (tenor) kot pismonoša. Odkrito lahko priznamo, da je ta prireditev prekašala vse dosedanje dijaške prireditve v Ptnjn. Obisk Je bil jako slab, posebno od strani starejših, katerim bi morale biti ravno prireditvo naprednega dljaStva najbolj na srcu. Za svoj trud so si pač zaslužil! večjega obiska. Idealni mariborski učiteljski naraščaj, pa se želimo večkrat videti v Ptnjn. Ptujčan. Šolstvo. Oh dri i sdravo ielo, Za usta, sobs. grlo O do l rab>! 2876 IZ MARIBORA, lz mestne občinske seje. Seja mest* nega občinskega sveta dne 18. t- m. zvečer je potekla mirno in stvarno, kakor malo« katera. Izmed važnih sklepov navajamo sle* deče: nove občinske volitve se vrše dne 21. septembra, torej se morajo razpisati začet* kom (do 9.) avgusta. Kot poslopje primerno za prostore za državne urade, ki se morajo umakniti iz sedanjega poslopja politične oblasti, da se ondi nastani vsa mariborska oblc^t. se kupi trgovska hiša eksportne tvrdkc »Luna« (Kiffmann) za ceno 900.000 dinarjev pogojno, da k temu primore hipo* tekarna banka m da država najame to po* slopjc od mestne občine za gotovo dobo in proti primerni najemnini. Občinski svet se je izrekel proti predlogu, da se tudi go# spodinjsko*obrtna šola »Vesna« izroči dr* Savni upravi v najem, ker H bilo to ne samo proti intencijam tega zavoda, nego tudi proti vknjiženim pogojem, pod kate* rimi je svoj čas država izročil« ta zavod mestni občini, da ga obrani svojemu name* no. Občinski svet je sklenil protest proti '■arpustu mestnega občinskega sveta v Ljub* rjani. Proti temu so glasovali demokratski odborniki — Afera Hintcrlecbncr Je bila zaključena po preteka treh let v tajni seji % vpoko j levijo. —m Aretirani komanfstt. V torek po* poldne je policijski Šef nadsv. Krševen ▼ Rušah dal aretirati štiri komuniste. V Studencih In Pob rež j u do aretacij tisti dan ie ni prišlo in so bile tozadevne vesti preuranjene. Komunizem se je silno razpasel ▼ mariborski okolici, dočim ga v mestu samem i n-MJjro ifrjsjgl kfis p«rwirlnftjn — Na državnem osrednjem rs vodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6 /IL se bo vršilo vpisovanje učenk za Šolsko leto 1924-25 dne 1. in 2. septembra 1924 obakrat od 8. do 12. »n od 14. do 17. Učile se bodo sledeče tenike: Klekljane In šivane čipke, belo In pisano vezenje, toledo, fllet, biserna dela In kompozicije a posebnim ozirom na narodne motive Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj piine-sejo s seboj krstni list ln zadaje šolsko *s-pričevalo. Vpisnine in šolnine dL Podrobnejša pojasnila daje zavodovo vodstvo. Razstava Šolskih izdelkov se bo vršila ob času letošnjega velesejma od 15. do 25. avgusta. — Sklep šolskega leta na ribniški meščanski šoli. 17. tm. dopoldne je bil sklep šol. leta 1923-24 na tukajšnji meščanski šoli. šola je zaključila svoje delo tako zgodaj, ker se vdeleži kot ostale meščanske šole razstave v Beogradu in odhaja učiteljstvo deloma na kongres meščanskoSolskega učl-teljstva v Novi Sad. Po maši so se zbrali povabljeni zastopniki tukajšnjih uradov obenem z mladino v telovadnici »pri Cene-tu«, kjer se je vršila slavnost, obsegajoča nagovor g. ravnatelja, petje in deklamacije v slovenskem in srbo-hrvatskem jezika. Končno so otroci Igrali burko »Pri gospodi«. S petjem državne himne so se navzoči razšli, mladina pa je šla po letna izpričevala Uspeh je bil po vol j en. saj so zaostali le 3 otroci, toda, bi bil naravnost izvrsten, če bi starši žrtvovali vsaj nekaj časa vzgoji doraščajoče mladine in se zanimali za njeni napredek. V sredo 18. tm zvečer ob 20. je mladina nastopila vnovič s petjem, deki amacijami ln z omenjeno igro a tokrat za Solarsko knjižnico. Uspeh Je bil v moralnem ozira dober, gmotno pa upam, da bo po nedeljski prireditvi 2. tm. tudi zadovoljiv. Z udeležbo pokažete, da Vam je dobrob** mladine res pri srca in ona Vam bo hvaležna, če se potrudite do nje, ko Vas vabi ln kliče k sebi. Zato v nedeljo 22 tm. popoldne ob 15. vsi k prireditvi meščanskošolske mladine. — Državna realna gimnazija v Kočevju. Za sprejemni Izpit v I razred se je treba prijaviti dne 29. Junija od 9.—11. ure. Vnanjl učenci se lahko zrlase tudi pismeno tako, da pošljejo do tega dne po pošti rojstni list ln obiskovalno spričevalo, odnosno zadnje šolsko spričevalo z opombo, da je izdano v svrho vstopa v srednjo Solo. Sprejemni Izpit bo 30. junija Oddaljeni učenci se morejo vpisati tudi še ta dan od 8.—10. Točno ob 10. bo pismeni izpit, ustni pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Ponavljati izpit na tem zavoda aH na kakem drugem za šol. leto 1924-25 nI dovoljeno Omejitve glede sprejema deklic več ne veijajo. S prihodnjim šol. letom se bo otvo-ril na zavodu na novo VI. razred. —6 Srednješolski korepetltorlj. V Zagrebu se je na inicijativo staršev ustanovil srednješolski repetitorij, kl uvede tekom velikih počitnic posebne ponavljalne tečaje sa zaostale dijake. — Državna gimnazija v Maribor«. Spre. jemni izpiti srn prvi razred 1924-25 se vršijo dne 20. Junija ti. (ponedeljek) od točno 10. are dalje v gimnaziji. Vpisovanje sa te Izpite bo t nedeljo, dne 29. junija od 10, dalje v ravnateljevi pisarni ali tudi Se v ponedeljek tik do 10. ure, ko se Izpiti prlčno. Morejo se pa tudi že prej poslati po pošti na ravnateljstvo vpisane listine, to je krstni (roistai, Ust. ki doka«!je- da bo učenec t letu 1924 dokončal vsaj 10. leto. nadalje zadnje ?olsko, nalašč zr. sprejem t srednjo šolo prirejeno izpričevalo. Tistim, ki te listine vpošljejo prej, se je treba osebno zglasiti Se!e naravnost k izpitu, dne 30. junija. — Opomba. Sprejemni Izpiti se vršijo tudi 30. avgusta. Izpred sadilen MARIBORSKA POROTA. UBOJ V ZAHONCIH V PREKMURJU. V sredo 18. junija t. 1. se je ves dan vršila razprava proti Jožefu Benku in nje* govi sestri Barbari Benko. Obtožena sta bila, da sta dne 19. oktobra 1923 v medse* bojnem podpiranju umorila Franca Punti* gama v Zahoncih. Zjutraj 19. oktobra 1923 je prišel stari Franc Puntigam k hiši svojega soseda Posiraka, in začel klicati sina Karla ter mu jc rekel, da je obstreljen in da ga je obstrelil Jožef Benko. Ko je to izrekel, se je zgrudil v nezavest. Spravili so ga v hišo. kjer je prišel zopet k zavesti in je izpovedal, da ga je doma pri oknu poklicala Barbara Benko mL Ko je odprl vrata, je stopil nazaj v sobo, ter se hotel vleči na postelj. V sobi se nahajajoči Jožef Benko pa je udaril po svetilki tako, da je ugasnila in je nato podrl Puntigama, se vrgel nanj, ter oddal proti njemu dva strela. Eden ga je zadel v roko. drugi pa v trebuh. To je Pjntigam izpovedal tudi orožnikom, in tudi zdravniku Horvatu v ormoški bolnici, ka* mor je bil prepeljan in kjer je vsled rane v trebuhu umrl. Stari Puntigam je prodal meseca aprila 1923 posestvo v Zahoncih F?r* bari Benko st,, katera je dala to posestvo prepisati na ime svoje hčerke Barbare Pon* ko ml. Izgovoril si je samo dosmrtno gospo* darstvo m hasek. Ker niso imeli Benkovi nobenega haska od tega posestva m bi mu morah" plačati še prodajnino. je bila cela tamošnja okolica prepričana, da so Benkovi s silo spravili Puntigama s sveta. Ta sum pa je bil potrjen tembolj, ker ima stara Benko že en umor na vesti. Obdolženca vse trdovratno tajita. Med preiskavo pa sta hotela obdolženca zvaliti krivdo na Frana Obrana, ljubimca obdolženke. Barbara trdi. da je prišel tisti večer, ko se je izvršil umor, Obran k njej, ter ji je priznal, da je on ustrelil Puntigama. Na podlagi teh izpove« dovanj je bil Obran aretiran, pa zopet radi pomanjkanja dokazov Izpuščen. Pri razpravi trdi obdolzenka Isto. Tudi nekatere priče trdijo isto, tako da je nemogoče dognati resnico. Državni pravdnik dr. Hojnik m za* govornik dr. SrflSar sta predlagala, da se zaslišijo nove priče. Senat je ta predlog zavrnil, nakar sta oba državrri pravdnik in zagovornik vložila proti temu pritožbo. Sele sedaj je senat ta predlog odobril fn rar* pravo preložil. Razprava se bo nadaljevala pri jesenskem porotnem zasedanja. Razpled po slovenskem svetu. RUSKA GOSPODARSKA POLITIKA, Tačas, ko uvaja Stipica Radič svojo seljačko stranko v tretjo intemacijo-nalo in napoveduje spis o sovjetski Rusiji, pred katere mogotci se ponižno klanja in s slavospevi hvali njihovo vladarsko modrost, prihajajo po drugih straneh v javnost alarmantna poročila o ruskem gospodarstvu. Obnovi janje gospodarskega življenja hodi čudna pota. Industrijski zavodi so zaprti, tovarne ne delujejo. Tri leta je vlada proučevala ogromne in dalekosežne elektrofikacijske načrte ali ostalo je pri elektro fikciji ! Vlada je priredila pompozno razstavo, spominja joc na Potemkinove vasi, ali razstava ni privabila v Rusijo tujih obiskovalcev .Izdatki za uradnisivo in režijski stroški rastejo neprestano. Cene se dvigajo. Obleka stane okoli 15.000 dinarjev, Čevlji 4500 dinarjev. Gospodarsko stanje kmetskih slojev ne kaže ni-kakega zboljšanja. Med cenami, katere mora kmet plačati za blago in cenami, katere sme on postaviti za svoje zem-liedelske pridelke, ni nikakega razmerja. Živežni od noš aj i v Moskvi so zelo težki, poznavalci položaja pa pravijo, da so v provinci še mnogo slabši. Niže-gorodski trg je prava podoba splošnega trgovskega stanja v deželi. Na trg so prišli kupčevalci vseh narodov iz evropske in azijske Rusije. Navzoči Američani so podali o trgu poročilo, k! pravi, da se ni splačalo pose tiri ta trg in da so potni strošk: proč vrženi. Niže-gorovski trg je prevara. Tam se ni sklenila niti jedna kupčija. Trumoma so drli v Rusijo Nemci ali doživljali so sama razočaranja. Vabila so bila zelo laskava ali kadar je stal nemški industrijalec v Moskvi, tedaj se je pričela zanj k riževa pot po pisarnah, predno je prišel do kakega stika z vlado. Ko pa je mislil, da je njegova stvar urejena in da mu bo mogoče pričeti delovati, je jedna izmed mnogoštevilnih pisarn protestirala in Nemec je od^el domov, ne da bil kaj opravil, stroške pa je imel velikanske. Slično govore tudi Američani ln Italijani. Pred kratkim se je poročalo službeno iz Berolina v London na dotično vprašanje, da so vsi dosedanji gospo-darsaki poskusi v Rusiji s strani Nemčije ostali neuspešni V Nemčiji pa se vedno ostrejše občuti boljseviška propaganda. Na trgovskih fn industrijskih zborovanjih sodijo Nemci često povsem napačno o gospodarski situaciji v Rusiji in mislijo, da se bo mogoče Nemcem v obilnem številu naseliti na ruskih tleh in prevzeti y svuic ro&e vodstva splošnega ruskega gospodarstva. Ti se jako motijo in sedaj jih je tudi nemška vlada podučila, kaj jih čaka v Rusiji, ako bodo silili tja. /ladnje čase pa so se Nemci sovjetskim mogotcem še posebno zameril" radi preiskave, katero ie izvršila berolinska policija v tamkajšnjem sovjetskem trgovskeni zastopstvu. V svojih novinah razs'ai^ajo voditelji sovjetskih industr jskih in trgovskih organizacij, Ir naročajo v inozebistvu razne nakupe in izvažajo sirov;nc. da je Rusija imela v poslevirijih letih z Nemčijo največje trgovske obr itc n da je hotela sedaj t? obrate !>e p rvojhi in potrojiti, toda vsled izvršene omenjene preiskave je konec t- • ' ih z Nemčijo. Po drugi": državah sovjetski voditelji odslej kupovati in v druge države pošiljati sirovine. I/, te se vidi, kako lahkomiselna in malo vredna je so* etska kuncija. Dokler pa se ne urede trgovski stiki v drugimi državami, no mogel rusk kmetovalec vspevati. Sovjetski modi : s r" pogostoma izjavili, da hočejo 7 zv.r^-njimi gospodarskimi zvezami v prvi vrsti pomagati kmetovalcu, rli takih zvez ni in kdor jih išče. ^e opeče. T::ac: drvi rusko gospodarstvo v sed a n 3 v. iv času v pronast. ^tcvilnn birokracija, armada uradnikov se oke^" \ 7. odno-šaji in zaoravlja narodne Sama žalostna poročil p hajajo iz nesrečne Rusije, satno St , Ra !i. prinese vedele vesti in kmalu ro 1 n-ko čitali njegove e'^nVe. ki b 'o ^r;r»o-vedovali. da je sovjetska v3:» la vstva-rila na ruski zemlji raj, ^o 1'n se cedita med in m!eko. Ali mn T o še verjel rtrvatski sel j n k? KAKO JE Z ŽENSKIM SVETOM NA RUSKEM? Ženske Imajo sedaj na Ruskem vso j pravico posegati v politiko in v rlrir-.vno ! upravo. 2cne so delegatke sovjetov. so . 4 ce itd. Ali kljub temu je življ^nle rosi Žene žalostno, a žalostno fe podobno p žensk, ki opravljajo svobodno delo. Težki odnoSaji v prebran! rusi ih mest, ' visoki vsakdanji izdatki za živl^njf'.' po-treb&clne, kakor: obleko, obutev, sdravila : Itd., potiskajo rusko žensko od dne do dne 1 v težjo situacijo. Neprertano dviga' j cene redno presegajo zaslužek; dn bi pi i katera kaj prIStedna. 5e misliti ni, kor so-: vjetski rubelj neprestano pada. Davk! nesmostni, pokojnine sploh ne po-^npjo. n takozvane socijalne pomoči od »ovjet^v Je redko katera deležna; zlasti pa Re * I ki bo nesposobne za delo, ne dobe nikdar • do bene podpore. Vdove po možeh, kiteri so padli na bojiScu. so Be posebno rom:io , vanja vredne; vdove proferorjev. sdravnl kov tn odvetnikov irmed vseh največ trp p. Koliko Je vdov, ki nimajo trske, da bi n netile ogeni, trpe pomanjkanje fn glad in se zagrinjado v radnje cape In cunje, ki j ni ' Se Imajo iz predvojnih let. Za te reve nI \ »socijalne« podpore, kajti sovjetska drža-: va je siromafina fn varčna za vse. kar po i ne tiče rdeče armade aH pa bolj^ovi^Vo 5 propagande Dolžnost dela ne pomen! vaekdar ko*- j nostt, dobiti delo. Delovne borze Imajo ! vsak dan v imeniku na tisoče žensk, ki fo j brez zaslužka fn kruha. Med neznpo 'rni- j mi je največ inteligence, namreč 37 od- • stotkov vsega števila oseb, katere ninr> • nikjer nameščene. V današnjih dneh je okoli 25 tlpoč aci j teljlc brez službe fn zaslužka. Po post ! so dolžne delati, po'.skati si dela. ali knm : naj se vrinejo, ko jih na delo vsepovsod ; toliko čaka. Kako naj bo taka revira srn ■ sobna za kmeti^ko domače iti poljsko delo po pet- petnajst- dvajset- ali celo petindvajsetletnem poučevanju? Pošiljajo se prošnje za pomoč na rar ne evropsek države, katere hočejo s no-! možnimi organizacijami laJSati in olajč.ti j bedo ruskega prebivalstva. Tod! pri nas je j nekaj ruske Intoligonce naSlo pribežališč*--j in možnost, da se dalje izobražuje. Koliko pridnih. poStonlh £en iz vrst j inteligence, vdov ln zlasti odličnih o?°b-j nostl pogreša nujne pomoč! in pri^pe/vkov I zlasti od slovanskih držav, bodisi obleke v poštnem paketu ali denarja v vrednost m m pismu! . . ★ * * — »Kultura ?Iowlamska«. Pod tem nasiovom je izšla v Varšavi pod uredništvom A. B, D o s t a 1 a prva številka revije, čije izdajo iskreno pozdravljamo. In to tem bolj. ker nam že v prvi številki tega časopisa kaže vnetega bojevnika za idejo slovanske m^li. Vsebina je izredno bogata. Tako nahajamo v njem simpatičen članek lektorja poljskega jezika na praški univerzi prof. M. Szyjkowskega, nadalje uvaževa-nja Adolfa Čeme g a o slovanski ideji v Čehoslovakib, prevode iz poezij A. Sove, razpravo prof. SI. K r č m e r e o Kollarjevi *Slavy dceH«, dalje poročila o mednarodnem godbenem festivalu v Pragi, o češkoslovaški aviatlki, o jubileju kanonika Blahe, o bratislavski univerz!, o slovaški umetnosti in literaturi. Poleg tega najdeš v tej številki članke o bolgarskih, južnoslovanskih, lužiških, ruskih, ukrajinskih zadevah in druge zanimivosti. Glavno zaslugo pri izdaji te revije ima A. B. Do s t al, znani češki pesnik in urednik, čigar delovanje je osredotočeno na uresničenje slovanske misli. (Zadnji čas kakor član uredništva ^Kuryera Polskiczac kjer ie urejal posebno slovansko prilogo.) —g Veliko misel Dostalovo pozdravljamo z zauovoljsr*om vsi zavedni Slovani, Gospodarstvo. Najnovejša poročila. Dr. M. Obersnel: K vprašanju carinske zaščite nase žeSszne industrije. ii. Izven vsakega dvoma je. da gospodarska politika nase države tega propadanja domaće železne industrije ne sme več puščati v nemar. Prevažni interesi gospodarskega in socijajnega značaja zahtevajo njeno intervencijo. Naj se sodi kakorkoli o znanih nazorih, da bi se naša obmejna železna industrija morala preseliti v notranjost države, to je gotovo, da bi propast naših starih podjetij za nedogledno dobo onemogočila vsak ugoden razvoj nacijonalne železne industrije, bodisi na starih ali pa na novih temenih. Prospevanie in ugoden razvoj domaČe železne industrije je pa brez dvoma j^eoblioden pogoj naše gospodarske osamosvojitve. Korenito se bo mogel sedanji položaj seveda šele tedaj izboljšati, ko bo vsa smer državnega udejstvovanja na gospodarskem polju jasno in točno zasledovala svoj smoter, da omogoči razvoj vseh produktivnih sil našega naroda do najvišje dosegljive stopnje. Za to bo potreben skrbno premišljen narodnogospodarski program, treba bo mnogo stvarnega zakonodajnega dela in smo-trenega sodelovanja uprave. Ne le carinska, temveč tudi davčna, kreditna, tarifna in socijalna politika bo morala zasledovati navedeni smoter. Zlasti za industrijo, ki je izraz razvitega gospodarstva, ne zadoščajo zemeljski zakladi, vodne sile in drugi ugodni pogoji, ki nam jih je dala narava, pridružiti se jim mora tudi ugodnost onih pogojev, katere ustvarja državni in družabni ustroj. Le v takem ozračju bo avtomatično pričela razvijati vse svoje sile tudi privatna iniciativa, conditio sine qua non za vsak gospodarski napredek, osobito pa za razvoj na polju naše bodoče železne industrije, kjer bodo potrebne ogromne investicije. Tak preokret se ne more izvršfti od danes do jutri; da se doseže in da se pokažejo uspehi, bo treba mnogo dela in mnogo časa, morda desetletij. Položaj naše železne industrije pa zahteva nujne pomoči. Pregloboko že segajo posledice večletnih neugodnih razmer; trajno slabo in neredno obratovanje pa mora upropastiti tudi največje in najtrdne-je osnovano podjetje. Naša industrija železa in jekla bo le tedaj dočakala boljše Čase, če se ji z najnujnejšimi sredstvi gospodarske polttike omogoči, da vzdrži prehodno dobo. Nujno je potrebna zlasti carinska zaščita. Z njo bi se domačim podjetjem vsaj v izvestnih mejah zagotovil notranji trg; uvoz inozemskega železa in jekla naj bi se z njo vsaj toliko omejil, da bi domača podjetja lahko živela. S tem bi se položaj naše železne industrije vsaj deloma izravnal s položajem inozemskih podjetij, ki se povsod v prvi vrsti naslanjajo na svoj domači trg in ki zato tudi ugodneje proizvajajo in ceneje izvažajo. Če se vsaj v izvestnih grani-cah uvoz inozemskega železa in jekla omeji, bo omogočeno s tem zopet red-nejše obratovanje naših podjetii in s tem bo tudi ustvarjena možnost, da se znižajo njihovi produkcijski stroški. Carinska zaščita je nepopularna stvar in baš v naši državi zadeva ob največje težkoče. Očita se ji podraže-valna tendenca, nasprotujoča interesom konsuma, pripisuje se ji pa tudi škodljiv vpliv za industrijo samo, kateri da jemlje vzpodbudo za tehnično in organi-zatorno izpopolnjevanje obratov. Toda največja težkoča je ta, da nima industrijska zaščitna smer zadostnih tradicij v zgodovini gospodarske politike naše odrrosno predvojne kraljevine Srbije. Ni namen te razprave, da bi obravnaval v njej razloge, ki govore s stališča gospodarskopolitične teorije za zaščitne carine in proti njim. Praktična gospodarska politika mora po mojem mnenju v prvi vrsti upoštevati dejanski položaj, in ta je za nas podan v dejstvu, da je železna industrija pri nas zapisana poginu, ako ji naša gospodarska politika ne nudi nujne in zadostne pomoči proti nevamostjm. nastalim iz povojnih gospodarskih razmer in iz povojne gospodarske politike sosednjega in bližnjega inozemstva. Nujna in zadostna pomoč pa je v danih razmerah le mogoča v obliki carinske zaščite, ki naj omeji inozemski uvoz onih proizvodov, ki bi se v zadostni množini lahko izdelovali v naš*i državi. * * * —g Dunaj, 17. junija. Svinjski sejem: Dogon skupno 8500 kosov. Iz Ggrske 173, Romunske 305, Romunske 154, Danske 540, Avstrije 154, Poljske 5875, Jugoslavije 953 debelih preSičev. Cene: 19—24000 ak. za kg žive teže Tendenca živahna. —g Rok veljavnosti uverenj izdanih za osiguranje valute od pooblaščencev zavodov je določen po odredbi finančnega i* i'str-stva z dne 15. aprila ti. na dva meseca od dneva izdanja đo dneva utovoritve blaga za Izvoz. Dokaz o dnevu utovoritve blaga za Izvoz služi žig nakladalne postaje na to?or-nem listu. - ■ - - — g Mliuska rndustrna. Njeni zastopniki so te dni zborovali v Beogradu. Namen te važne konference je bil, da najde primeren izhod iz sedanje, že dlje časa trajajoče mlinske krize. Poleg tega se je tudi obravnavalo o vseh zapreka, ki zadržujejo prosti in redni razvoj te za naše gospodarstvo prevažne industrije. Prav v sedanjih časih se nahaja naša mlinska industrija v hudem boju z madžarsko in romunsko konkurenco. In največja opora za ti naši kon-kurentinji je baš — nihče drugi nego — naša lastna carinska politika, ker sta pač naše neprilične odredbe takoj in kar najboljše izrabili za se in si pridobili tudi naše odjemalce. To vse pa vkljub temu, da naša moka ni prav nič slabša. V tej carinski smeri je tedaj treba s primerno hitrostjo kreniti na pravilno pot, ki se mora našemu izdelku ustvariti ali vsai olajšati v očigled velike konkurence z leve in desne. V zvezi s to korekturo je treba tudi prevažanje našega blaga po naših železniških progah kolikor mogoče, najmanj pa do konkurenčne zmožnosti v vsakem oziro znižati. Tu prihaja v poštev predvsem dovoz žita v mlin in odvoz moke na tržišča, med njimi tudi v pasivne naše kraje. 2e je naša vlada znižala prevoznine glede moke za 40 odstotkov. Vendar to znižanje ne zadostuje po mnenju strokovnjakov, ker ne dopušča niti zboljšanja kritičnega mlinskega položaja, niti pocenitve žitnih cen. Ker se je pri razpravi vse te trditve dokazalo tudi s številkami o izvozu žita in moke ter številkami izvozne carine, ni dvoma, da naša vlada utegne iz njih sestaviti pravilni račun, to se pravi uredili vprašanji prevoznine in carine v za našo industrijo ugodnem smislu. * * ★ VELESEJEM- S strani producentov in veletrgovcev se večkrat sliši opazka, da je mogoče priti do odjemalcev tudi s pomočjo trgovskega potnika, pa da jim vsled tega ni nujna potreba razstavljati na velesejmu. Tako je tekmec velesejmu brezdvoma trgovski potnik. Praksa pa je med tem pokazala, da je velesejem vseeno potreben, ker često najdemo med razstavljale! ravno tiste, ki so tako trdili, kar pomeni, da jim je velesejem le potreben. Nesporno dejstvo je, da je število trgovskih potnikov pri nas v zadnjih leti silno narastlo in skoro ni večjega trgovca, kalerega bi dnevno ue ob-iskal vsaj en potnik. To je dober dokaz, da mora producent nujno iskati kupca za svoje proizvode in da je velika potreba prodaje blaga. Je pa pred vsem trgovski potnik zelo draga stvar^ Poleg gotovih procentov prejema redno dnevnice, ki so z ozirom na znatne potne stroške dosti visoke. Polet tega prejema navadno še stalno mesečno plačo. Stroški za vzdrževanje trgovskega potnika so torej zelo veliki. Vendar pa se ne more reči, da je njegovo delo v pogledu iskanja odjemalcev intenzivno. Potnik mora obiskati vse in povsod, kjer misli, da lahko najde interesente za svoj artikel, pa je večkrat zelo težavno doseči tak cilj. Trgovski potnik tipa kot v mraku, pa čeprav po nekje tudi naleti na resnega kupca, vendar se mnogo njegovega truda Izgubi in tudi ta zastonj-ski trud se mora drago plačati. Pri ve-lesejmih pa je to drugače. S širokogrudno propagando je opozorjen vsak interesent, da se vrši velesejem, tudi tisti, za katerega trgovski potnik ne ve in v obče ne more zvedeti, da bi kot kupec prišel v poštev. Na enem samem velesejmu ima producent več prilike, da se spozna z interesenti, nego mu jih more dovesti trgovski potnik tekom let. če se upošteva, da so tudi stroški udeležbe* na velesejmu razmeroma mnogo manjši nego izdatki za trgovskega potnika, postane jasno, da ta z velesejmom nikakor ne more tekmovati Za obiskovalea-kupca nudi velesejem tudi ugodnosti, katere se z ničemur drugim ne morejo nadoknaditi. Če se upre na trgovskega potnika, nima take izbire, kakor če naroča na velesejmu, kjer ima pred seboj revijo najboljših dobaviteljev svoje stroke. Res je, vsak trgovec gre za tem, da najde solidno tvrdko za dobavljanje potrebnega artikla, s katero — če je zadovoljen — ostane v trajnih zvezah, vendar pa se dostikrat izgubi mnogo časa in pretrpi mnogo škode, dokler se najde ono, kar se je najti želelo. Ravno v tem pogledu nobeno drugo sredstvo ne more nadomestiti velesejma. V naših razmerah, kjer se neprestano snujejo nova Jn izpreminjajo obstoječa tvor-niSka podjetja, kjer se produktom odpirajo neprestano novi izgledi konzuma, nove možnosti razpečavanja, je velesejem vsem producentom in veletrgovcem v izredno korist in podporo, ki je ni mogoče nadomestiti. Trgovski potnik vztvarja sicer res nekakšno zvezo med producentom in kupcem, je pa ta vez precej primitivna, poleg tega pa razmeroma tudi zelo draga. Niti razpošiljanje vzorcev, niti reklama ni v stanju, da skupaj s trgovskim potnikom zamenja velesejem. Radi tega bodo veie-sejmi tudi po popolnem -»normaliziranju« gospodarskega življenja pomenjali tržišča za najugodnejše nakupovanje in prodajanje Kmalu bo zaključen prijavni termin za udeležbo na letošnjem ljubljanskem velesejmu, M se vrši od 15. do 25. avgusta. Vsak producent in veletrgovec, ki si ne zapira oči pred neprecenljivimi koristmi, M jih velesejem vsakemu nudi, se ga bo kot razstavi i alec udeležil in nemudoma poslal prijavnica Zelo važna seja ministrskega sveta. — Beograd, 20. junija. (Izv.) Zun. minister dr. Momčilo Ninčić in prosvetni minister Svetdzar P r i b i č e -vie* sta se danes zjutraj z ljubljanskim brzovlakom povrnila z Bleda v Beograd. Z Bleda sta včeraj popoldne odpotovala. Takoj dopoldne je bila sklicana zelo važna seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. dopoldne do 12.30. Seja je pred vsem razpravljala notranjepolitično situacijo. Ministrski svet je sklenil iz interesov splošne varnosti, da se prepove za dne 22. t. rn. v Mokrinju napovedana zemljoradniška javna skupščina. Prepove se obenem tudi slovesnost povodom razvitja zastave Srnao, ker ni izključeno, da bi prišlo do ostrega spopada in celo krvoprelitja med nacionalisti in zemljoradniki. Ugotovilo se je, da vlada ni v nikaki zvezi z spopadi in napadi na zemljoradniške poslance in da so ti napadi vedno vpri-zorjeni po sistematičnih navodilih opozicije. Ministrski svet je vzel tudi na znanje poročila notranjega ministra o konfiskaciji ^Slovenca« in njega protidr-žavni agitaciji. Ministrstvo notranjih zadev bo sedaj vsak dan izdajalo objektivna poročila o izmišbenih In zlohotno falziticiranih poročilih opozicijo-nalnih poslancev na njih napade. Jasno je, da je začela opozicija sistematično in premišljeno kampanjo proti vladi nacionalnega bloka. Zunanji minister dr. Ninčić je poročal o dogodkih na Bolgarskem in o novi vladi v Albaniji Nova albanska vlada ie naznanila svoj nastop ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču s predlogom, da se jo prizna kot državnopravno veljavno vlado Albanije. Definitivni sklep v tej zadevi ni bil storjen. Državnim uradnikom, ki se nameravajo udeležiti sokolskega zleta v Sa-ra;evu, se dovoli za slavnostne dneve izreden dopust, kakor tudi znižanje vožnje. NAPETOST MED NAŠO DRŽAVO IN BOLGARSKO- — Beograd, 20. junija. (Izv.) Na včsraišnji seji ministrskega sveta so bila pročitana, kakor javljeno, vsa poročila iz Sofije o poskušenem vlomu v stanovanje našega vojaškega atašeja polkovnika M i 1 j k o v i ć a. V vodilnih krogih danes dopoldne zatrjujejo, da bo na^a vlada po Društvu narodov zahtevala toč«!e Karancfie za varnost našega poslaništva in vojaškega atašeja. Zahtevala bo, da se ji dovoli, da odpcši.ie v Solijo v varstvo poslaništva poseben močnevš" vc.-aški oddelek, ker je dokazana brezbrižnost bolgarske vlade, da bi skrbela za varnost našega poslaništva in njega osotra. V Beogradu je nastalo radi zadnjega dogodka veliko vznemirjenje. V čudno senco padajo odnošaji med našo in bolgarsko vlado. Javnost zahteva, da si naša vlada pribori popolno stvarno zadoščsnje. NOVI DIREKTORIJ FAŠISTOVSKE STRANKE. — Rim, 30. junija. (Izv.) Včeraj se je vršila seia novega provizoričnega direktorija fašistovske stranke, na kateri je prebral dosedanji vodja tiskovnega urada fašistovske stranke Luigi F r e d d i pismo, kjer odlaga vodstvo tiskovnega urada, V pismu navaja, da odlaga navedeno mesto, ker si hoče ohraniti proste roke in možnost obrambe pred napadi, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi z umorstvom socijalističnega poslanca Matteottija. Direktorij je vzel demisijo na znanje. Posle aretiranega generalnega tajnika Marinellija bo vodila komisija 3 članov. Nato je direktorij sporočil miinstrskemu predsedniku Mussoliniju, da je faŠistovska stranka v celoti pripravljena braniti vlado in vse njeno delovanje proti vsem ev. napadom in poizkusom. HERRIOTOVE PRIPRAVE ZA SESTANEK Z MACDO-NALDOAL — Pariz, 20. junija. (Izv.) Med drugimi diplomati in politiki je včeraj franc. min. preds. H e r r i o t sprejel tudi italijanskega veleposlanika barona Avvez-zana. V političnih krogih spravljajo razgovor z italijanskim veleposlanikom v zvezo s predstoječim potovanjem Her-riotovim v London in v Cherquers. Vsekakor si hoče Herriot pripraviti ugoden teren za predstoječo mednarodno konferenco. »L* Ecfaar« poroča, da je baron Avvezzana govoril v pariškem zunanjem uradu rud! o kampanji francoskega tiska proti fašistovski Italiji in rimski vladi, ki lahko ogrozi sedanje Prijateljsko stanje med Francijo in Italijo. Herriot odpotuje v soboto zjutraj v London, odkoder se takoj poda v prvih popoldanskih urah v Cherquers k Macdonaldu. Razgovori z Macdonal-dom bodo trajali celo soboto popoldne in vso nedeljo. V ponedeljek potuje Herriot y DruseJ, da se sestane s bel- gijskim ministrom Tbeunisom. Herriot se vrne v Pariz v torek dopoldne. Razgovori med Macdonaldom in HerriotGm bodo popolnoma zasebnega značaja in se bodo vršili v odsotnosti vsakega angleškega ali francoskega diplomata ali državnika. Vendar smatrajo, da lahko ti razgovori, ki se bodo tikali izvedeniškega poročila, nadalje modalitet izpraznitve Poruhrja, kontrole raz-oroževanja Nemčije ter zaščite francoskih obrambenih interesov doseže velik uspeh in da državnika zaključita lahko dalekosežne definitivne rešitve vseh visečih evropskih vprašanj. Včeraj se je v Parizu vršila kratka seja veleposlanikov, ki se je pečala s tekočimi stvarmi. VERZIJE O UBEGLEM C. ROSSIJU- — Rim, 20. junija. (Izv.) O ubeglem kom. Rossiju krožijo tri verzije. Po prvi verziji se Rossi nahaja v Franciji, kar pa odločno zanika turinska kvestura, ki je tozadevne prehode v Francijo skrbno nadzorovala. Po poročilu »Gorriere d' Italia« pa se Cesare Rossl nahaja baje v Rimu, kjer se skriva pri nekem svojem prijatelju. »Evning Standarda pa poroča, da so verodostojne osebe videle Rossija v Londonu. NEMČIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO. — London, 20. junija. (Izv.) Pariškemu dopisniku »Morning Post« je podal vojni minister general N o 11 e t, ki je bil dolgo Časa predsednik medza-vezniške komisije v Nemčiji in ki prav dobro pozna praktično in teoretično stremljenja Nemčije po tajni oborožitvi, izjavo, da vojaška moč Nemčije dnevno napreduje in se vedno boljinbolj organizira. Če prelistamo vojaško nemško literaturo, najdemo po večini razprave o bodoči ofenzivi in kako naj Nemčija vodi bodočo vojno. Izčrpno se razpravljajo navodila, kako se imajo nemške čete pripraviti za boj in je sedaj vsaka medzavezniška kontrola skoraj iluzorna. Pri nemških konzulatih so ustanovljeni posebni kontrolni biroji, ki vodijo evidenco nad vsemi v inozemstvu nahajajočimi se in za vojno sposobnimi Nemci. Moč nemške vojske cenijo na 200.000 mož. k vojski spada tudi varnostna straža, ki je organizirana popolnoma po vojaških načelih. OBSODBA PRCTI KAPETANU CARLIERJU POTRJENA. — Beograd, 20. junija (Izv.) Na svoji današnji plenarni seji je kasacij-sko sodišče definitivno in končnoveljavno potrdilo sodbo prvoinštančnega sodišča, s katero je bil francoski kapetan Carlier obsojen na 20 let ječe. Sodba je bila sprejeta z 11:8 glasovo. S tem je smatrati ta senzacijonalni proces za končanega. BANKEROT DUNAJSKE BANKE. — Dunaj, 20. junija. (Izv.) Dunajsko trgovsko sodišče je uvedlo prisilno poravnavo proti Avstro-Orient banki. Pasiva znašajo več milijard. DRZNA TATVINA VOZNIH LISTKOV. — Genova, 20. junija. (Izv.) Snoči Je bila izvršena v prostore potovalne tvrdke Al. Perlo drzna tatvina. Neznani vlomilci so podkopali zid ter odnesli iz urada 500 okrožnih voznih listkov za vožnje po inozemstvu. Škoda znaša 6 milijonov lir. * * * Borzna poročila« ZAGREBŠKA BORZA. Dne 20. junija. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 14.996—15.096, Pariz 457.50—462.50, Praga 249.75—252.75, Newyork 84.20—S5.20, London 366— 369 (ček), London 366.45—369.45, Trst 365.75—368.75, Dunaj 0.11S95—0.12095, Valute: dolar S3.25—84.25. Efekti: 7% invest. posoj. 1921 65— 65.5, drž renta za ratnu štetu 131— 132.5, Centralna banka 34—3S, Hrv. esk. banka 126—128, Kreditna banka, Zgb. 125, Hipotekama banka 65—65.50, Jugobanka 115—119, Praštediona 115—175. Slavenska banka 110—115, Eksploatcija 120—125, Drava d. d., Osijek 360, Šećerana, Osijek 1090—1100. Isis d# d. 60—62, Nihag 95—100, Gntman 890—900* Slaveks 330—355, Slavonija 101—102, Strojne tov. 165—175, Trboveljska 580—600. Union, paromlin 700—750, Vevče 165. INOZEMSKE BORZE. — Cmih, 1°. junija. Današnja borza: Beograd 6.75, Praga 16.67, Newyork 5.65, London 24.47, Pariz 30.35, Milan 24.45. Berlin 1.35, Amsterdam 211.60, Dunaj 0.00795. — Tr»t, 19. junija. Predborza: Beograd 27.30—27.75, London 100—100.30, Pariz 124.25—125, Newyork 23—23.10, Curih 408— 410, Dunaj 0.0326—0.320, Praga 68.10—68.40. Inserirajte v »Slov. Narodu"! To m ono. SV. NAUM. m Samostan sv. Nauma, k: leži ob Ohridskem jezeru, je sporna mejna točka med našo kraljevino in Albanijo. Prespanško in Ohridsko jezero ležira v krasni pokrajini, na vzhodu se dvijra Pe-rister skoraj do višine 3000 metrov. Gorovje na zapada ie iz apnenca, mestoma solo, mestoma pokrito z velikimi sozdovi. Ohridsko jezero ima skoraj pop^noma jaičastn obliko. Njegova voda je čudovito prozorna in temno modra. Na jugo - vzhodnem koncu moli maia skala v zrak Ln na nje stoji samostan sv. Nauma, katerega beli zidovi se zrcalijo v čisti vodi jezera. Ta kraj je bajno lep in spnroi^ia na Bo-romejske otoke. Druge vrednot nima in vendar noče nobena država pustiti dru$:: ta mali biser. Srbsko - albanska meja. kakor j» ri'^ določena leta 1913., ko se je ustanovila mlada država albanska > protokolom v foren-ci, razdeli jezero v diagonali od Li Vn<. polotoka do sv. Nauma, tako da je d<"> la Jugoslavija dve tretjini jezera. Toda natančnejših podatkov n! v tei d -plomatski listini. Za časa vladanja princa VVieda in v prvih letih svetovne vojne se ničesar ni zgodilo glede dločitve meie. Po-tem so pa Imele do leta 1920. francoske e>-te zasedeno to pokrajino. Takrat ?e celo nastalo vprašanje, ali naj se sploh obdrži Albanija kot samostojna država. Ko Jc pa najprej Dnišrvo narodov, potem pa velepo-slaniška konferenca pripoznala Alban:jo, je dobila medzavezniška. komisija nalig. da točno določi meje. Napad na italijansko delegacijo te komisije v Janini ln nje posledice so vzbudile pozornost vsega sveta. Ta komisija je priznala satnomtan sv. Nauma Albaniji, toda vsled tega je naša kraljevina poslala protesr konferenci, češ da sme slovanski samostan sv. Nauma pri-pasti samo Jugoslaviji. Da paralizirajo fa protest, je albanska inozemska propaganda potom g. Justina Godarda dala braniti svojo tezo v pariškem Matinu«. Vprašanje je naravnost malenknvtje. važnosti: moč naše kraljevine se z poses::o tega samostana ne bo povečala, nasprotno pa tudi prav nič ni potreben našim sosedom. Napisi v samostanu so vsi v grškem jeziku. Nemci so leta 191 S. bombardirali sv. Naum, da praznujejo rojstni dan cesarja, nad čimur so se njih zavezniki Bolgar* zelo skandalizirali. Takrat so uničili celo grško knjižnico. Će stopimo skozi nizka ceričvena vrata samostana v cerkiev, pridemo v obokan pri-stil, ki je poslikan s podobam* svetnikov, kateri imajo grške napise. Načm slikanja nam kaže, da so te podobe menda iz 14. stoletja, da pa so bile preslikane v 18. V kupoli je slika Krista, ki blagoslavlja. Ikonostaz je izrezljan iz lesa in le bil menda napravljen v Uloskopolu v 18. stoletju. Obe vrati sta morda najlendk iieJo al-bansko-romunske umetnosti tega, sedaj popolnoma uničenega velikega mesta. Na južni strani sloni mala kapela ob cerkvi, v njej le rakev sv. Nauma. Meseca julija se slovesno praznuje imendan tega svetnika. Vel tka rrmožfca pride iz vse okolice in celo muslimansko prebivalstvo iz Pogradca in Ohride, največ pa je ciganov iz južne Albanije. Ti podarijo samostanu s trakovi okrašenega iarca. ki ga vodijo ob zvokih gosli in piščali okoli cerkve. Menihi ga nato prodajajo na dražb1'. Toda cigani ga kupijo znova in vrši se istf obred in to traja do noči. PROPAD NEWYORKA. Po Newyorku krožijo zanimiva in uso-depolna prorokovan j a. To mogočno meeto, najbogatejše, najhujše in najgrešnejše, kakor trdi M is Koda Alisa, bo izginilo z zemeljske površine leta 1927. »Evropejci in vi grešni Amerikanci, ne hodite tega leta v Newyork. Pravočasno rešite svoje blago iz grešnega mesta«, tako končuje mis Alisa svoje strašno prorokovanje. Mis Roda Alis, ki je čudna mešanica irsko-an-gleške-amerikansko krvi, živi kot pravi asket na vrhovih planine Santa Cru, a od časa do časa prihaja v dolino in obišče naseljena mesta ter prerokuje. Ta interesantna prorokinja nas ne bi toliko zanimala — ker prerokinj Je vedno dovolj, da nam niso dogodki potrdili istinitost njenih prorokovanj. 2e leta 1902. je prorokovala, da bo divni Sant Francisro trpel vsled strahovitega potresa; prorokovala jo. svetovno vojno leta 1914 ter tudi vstop Amerike leta 1917 v vojno^ Nadalje trdi častivredna mis Alis, da bo "leta 1988 ameriški finančni sistem propadel in dol*r bo izgubil svojo vrednost ter bo vroion kot danes avstrijska krona. Sam Newyork bo razrušen, strasni podzemni potresi bodo zdrušili mo?očn* nebotičnike in silni Atlantski ocean bo 7a večno pokril veliko ln grešno mesto. (Upati je, da ne bo tako hudo. Op. ur.) Krafkočasnioe. Manjša klobasa. Kupo v alka: Ampak Vi, gospod mesar, ta klobasa je mnogo manjša, klobasa, ki sem Jo kupila včeraj, je bila večja. Mesar: Hm. najbrže je od man prešiča. Švedski bu°mr. Ekspresionastačni akademik Petterson je naslikal »ParnBc v nevihti« na platno. Profesor ogleduje slike učencev in na Pettersonovo vprašanje, kaka ie njegova slika, odsovori: Krava Je čisto dobra aH trava se mi zri malo preveč zelena. Glavni uradnik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: Stran 6« »SLOVENSKI NAROD« dne 21. junija lS'24 štev. 140- Miran Jarc: Gledanja. 5. Prazna svetišča. Beseda umira. Beseda: to najsvetejše človeško godalo, božanska zakladnica k zavesti prebujenih misH, varuhinja nesmrtnih izpovedi, ki so jih iz veka v vek spo-j©čali romarji brezkončnosti, zvočna loč, ki je razdelila vesoljstvo v dan in noč in človeka povzdignila na goro duhov, — ta beseda umira. Dolgo je prosila, rotila, Hitela, plakala, jokala, nikdo je ni slišal ,nikdo se ni zmenil zanjo. Zdaj pa vihrav ognjenem zraku kot počene strune. Žalostno se vijo strgani končiči. brezfnočno nihajo ožgana vla-kenca, še hreščanja ne slišiš več, še svist je gluh, tudi brnenje je utihnilo. Pravzaprav je ta molk silen dogodek, je strahoten krik, ki bi preklal nebo, da bi se usule zvezde od groze in bi zdivjalo človeštvo in popadalo na kolena m se spokorno trkalo na prsi in klical! od gore do gore po svetih og-njih, po praznih svetiščih, po večni luči. A nihče ne ve. Se silneje buči OS*romni stroj, ki ga je izumil in pognal V tek moderni zemljan: stroj civilizacije. Polne so ceste, da je tesnoba, drhtenje ,brzina, vrvež, omotica, blodnost. Hiše, palače, vozovi, avtomobili, vlaki, aeroplani — kipenje in vrenje, ogluša-joče, nasilno, ubijajoče. Ni ga, ki bi ne-fno m spokorno klečal in se trkal na prsi — ni ga, ker ni — človeka! Beseda je umrla, pesem je ugasnila ,poxioba je razpadla — ker je umrl človek. Namesto človeka straše po ulicah samo neskončno nesrečna, vsega pomilovanja vredna bitja, ki le po vna-njosti še nekroliko spominjajo na zem- i ljane, ki jih je ob rojstvu poljubil zvok onostranosti. Ta nova bitja pa so brez imena. Najsi je eden, najsi sta dva, bodo naj trije, štirje... sto, tisoč ..., nič niso, temveč so kakor sence, ki jih mečejo nočne svetiljke ob tla, ob stene, ob zidovje: strahotne sence brez obraza, brez govora, brez solz. O, da bi vsaj jokale! Tudi joka ni več. O, da bi se vsaj smejale, široko in polno in vedro — tudi smeh se je stri. In to dvoje je bil tako dragocen zaklad človekov, topel in tolažeč, izdihaval je domačnost in pomirljivost, upanje in uteho. Tudi smeha ni več, tudi jok se je zlomil. Na njihovo mesto je stopila tista trgovska nedvorljivost, tista prijazna jedrnatost, za katero se skriva evropsko zakrinkana prava vsebina — brez-brežni nič! Kakor je govorjena beseda strohnela v trhlo rečenico, v plehek ukaz, v mrzlo naročilo in povelje, tako je napisana beseda shujšala v — številko. Vozni red, telefonski imenik, ceniki vseh vrst, borzni list — evo ti knjige, ki jih čita nas sedanjik! Življenje, ki je nekoč pelo. žuborelo, valovalo, vrelo, gorelo po strugah, ki so vodile svete kraje miru in sprave, je zdaj plenilo in se razlilo vsevprek divje in peneče, uničujoče, blazno. In to življene polagoma in polagoma usihava in gineva kot voda v peščena tla. Rože venejo, drevesa se suše, zemlja se razpokava. Ni gospodarja-krotilca, ki bi življenje pognal v prave struge nazaj. Krotilca ni! Človeka z obrazom, z besedo, s pesmijo ni, — človeka z imenom ni! Vsi kličemo po Imenu! Odzovejo se nam mnogi, tisoči: lažnivi prorokd, goljufivi pismarji — tolpe jim verujejo, tem sejalcem krvi in smrti. Značilno je, da danes od ure do | ure vstajajo in spet padajo imena. Vče- j raj si jih prvič slišal, jutri jih že pozabiš. Njih roke so iz testa, kako naj bi rezale v kamen! Kako naj bi rezale trdo, neizprosno, vroče, strastno, da bi vdihnile granitu svoje ime in svoje življenje, — življenje iz ljubezni za ljubezen. Za ljubezen? Zlato je ljubezen in smisel današnjih senc. Pojdi v predjutru v gozd, ki se šele Drebuja iz objema noči. Solnce se še s slutnjami sprehaja onkraj morja in njegov smeh se rahlo odsvita na ne-bosklonu. Tišina prapokrajine plove po zemlji, ki je ne drami človeški glas. Drevesa so resna, pobožneiših in čistejših varuliov vesoljnih svetotajstev nc najdeš. Zdi se ti, da po jo okrojr tebe svetovja, plaho pojo, daljno, pritajeno, rahlo. Morda v tebi. Morda je to pesem misli, ki se i/motava žalostna, bridka, samotna. Samotna misel: Kdo sem, kaj počenjam?. Strašna misel, velika, ogromna. Rešilna misel, o, da bi jo slišal razločno, da bi jo objel z rokami in ponesel s sebci v dan, ki te objame s trdimi, škrtajočimi rokami civilizacije! Prazna so svetišča, prazna so srca, prazni so pogledi — praznota v nas in okrog nas___Tn še se ne ustavimo, še se ne zamislimo, še se ne zatopimo v sveto molčanje prazničnega bogoslužja. O, da bi vsaj enkrat v letu praznovali vstajenje duše s čistimi mislimi, s po-veličano brezdelico, s solnčno svetlostjo, brez hrupa, brez plesa, brez godbe — sami s seboj v samoti, iz katere smo se ošabneži porazgubili v viharje, ki jih ne moremo obvladati. Namesto v samoto pa smo zašli v — csamelost. v tujino, v brezdomstvo. Beseda umira... ali jo res pustimo izvzveneti?! Nov priseljeniški zakon. (Konec.) Vize za priseljence izven kvote. Ko priseljenec prosi, da se mu izda priseljeniška viza kot priseljencu izven ttvote, ali ko zahteva, da se mu kot sorodniku ameriškega državljana prizna prednost pred drugimi kvotnimi priseljenci, konzularni uradnik ne bo izdai take v:ze, dokler ne b«> pooblaščen, da io izda. Vsak državljan Združenih držav, ki zahteva za svojega sorodnika, da se temu prizna pravica kot priseljencu iz.ven kvote, oziroma da se mu da prednost pred drugimi kvotnimi priseljenci, mora vložiti primerno zapriseženi* prošnio na generalnega priseljeniškega komisarja (Commissioner General of Iirmi-gration). Vsaj dva zanesljiva ameriška dr-žavliena morata potrditi, da so navedbe v prošnii resnične in da je prosilec v stanu vzdrževati priseljenca, za katerega ie vložil prošnjo. Ako generalni priseljeniški komisar uvidi, da so te navedbe resnične, obvesti o tem državnega tajnika (Secretarv of State), in ta s svoje strani pooblasti konzula, pri katerem ie dotični priseljenec zaprosil za vizo. da mu izda priseljeniški certifikat. Priseljenci, ki Se vračajo v Ameriko. Novi zakon določa, da oni priseljenci, ki so bili zakonito pripusčeni v Združene države in ki gredo v stari krai na začasen obisk, se smejo povrniti brez priseljeniške vize. Tak priseljenec, ako se hoče povrniti v Združene države brez težkoč radi kvote, mora pred svojim odhodom zaprositi ameriško priseljeniško oblast, da mu izda dovoljenje (permit) za povratek v Združene države. Ako generalni priseljeniški komisar uvidi, da je bil dotičnik zakonito priouščen v Združene države in da je prošnja bila napravljena v dobri veri, mu izda dovoljenje; v dovoljenju je navedeno, za koliko časa naj bo veljavno — kvečjemu za leto dni. Veljavnost se pa kasneje tudi lahko podaljša, vsakokrat kvečjemu za nadaljnih šest mesece o. Prošnja mora biti zaprisežena ln treha priložiti dve fotografiji prosilca. Za izdajo dovoljenja in za vsako podaljšanje treba plačati pristojbino od 3 dolaTJev. Ko se povrne v Združene države, mora izročiti svoj permit- priseljeniški oblasti v pristanišču prihoda, r" tem on dokaže, da je: priseljenec na povratku v A.-.eriko: drugače je on seveda podvržen splošnim priseljeniškim predpisom kot vsak dru^i priseljenec Pripadnost h kvoti. V katero kvoto kdo spada, se določa., ravno kot dosedaj. po rn j srn < m krj":: Novi zakon pa je uvedel nekatere spremembe, ki naj odpravijo nekatere težkoče, ki So izvirale iz starega zakona. Tako novi zakon določa, da mladoletni otrok pod 21. letom, ki se ni rodil v Združenih državah in ki prihaja v spremstvu očeta ali matere, spada v isto kvoto kot reditelj, ki ga spremlja. Akr-pa ie v spremstvu obeh staršev, je rojstni kraj očeta odločilen. Ako se je žena rodila v drugi deželi kot a j en mož in ie kvr.n za njeno rojstno deželo že izčrpana, se ona sme v pnhodniost prištevati h kvoti one? dežele, kier se ie rodil njen mož, ako !o on spremlia in je upravičen do prisebe-:-V< vize. F. L. I. S. • Konj v letalu. Prvi slučaj v zgodo vini letalstva, da so z letalom prepeljali konja, se je dogodil te dni. Na letovi&ču Le Bourgot so naložili konja, ki jo bil namenjen za dirko, na letalo in ga prepo Ijali v Roterdam. kj^r se je imela vršiti dirka. Konj j*3 zračno potvanje dobro prenesel. . Gospa in ne več gospodična. Na feminističnem kongresu v Helsingforsu le nek:.' finlandska delegannja stavila predlog, da se odpravi naziv ^gospodičnam in se imajc* vse ženske nazivati »gospe«,vsejedno ali so poročene ali ne. Predlog je bil od večine pozdravljen. Predlog pa je sicer že precei star, stavben je bil že večkrat, ali pokazalo se je vselej, da se za »gospo« zavzemajo le bolj postarane gospodične, mlade pa ne ma-I rajo tega naziva. predrlo se ne poroČe. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril modni atelje za gospode Ljubljana, GSedališka ulica štev. 8 (Palača Pokojninskega zavoda.) Priporočam za prijazna naročila! 3726 LegiSa. Zahvala. Za vse izraženo srčno sočutje, za poklonjene vence ter za številno častno spremstvo pri pogrebu se vsem dragim udeležencem prav lepo zahvaljujem. Zlasti pa bodi iskrena zahvala članom mesarske zadruge in bratom Sokolom v Štepanji vasi za polnoštevilno udeležbo. Štepanja vas pri Ljubljani, 20. junija 1924. Fran Anžič, ROVAL MAIL LINE Kr. ugteška poštna parobrodna Unija — Oeneralno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. štev. 17. 2855 Redoviti potniški prometi Hamburg-Cherbonpg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Liverpool-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro, San t os. Montevideo, Buenos A i res. Sanpaolo. — —. Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami. Podzaatopatva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki BečkereJc, Kralja Aleksandra u.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva , ,Roy mailpac". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoroi Srpska Prometna banka v Sarajeva in Gružu. Brzojavni naslov: „Prometna banka". IV Dopisovanje v vseh jezikih. "SJM 2 S c/ft S K*} o Za o c govore uprave na i se prllofi 1 dinar. Plačuje se vnaprej. I Mlad pes volčje pasme naprodaj. — Istotam se proda tudi moško kolo. — Bokavce, Vič, II. nadstropje. 4103 Sobna in kuhinjska oprava (kompletna) se proda po nizki ceni — Gnrenc, Dunajska cesta 35. 3915 Enokrilna vrata, nekaj stotin rabljene ope* ke, lončene cevi ter novo predsebno steno — pro* da: Grčič. Tobačna ulica št. 5. 4055 Proda se auto i>Ford«. malo rabljen, za 25.000 Din. — Interesenti na i sporoče svoj naslov na Aloma Companv, Ljubljana, pod šifro »Av> to*. 4031 Dalmatinski I* Portland cement svetovna znamko 44 Osebni avto, skoro popolnoma nov. Puch, Tip VIII. 6sede/ni — - se zamenja za tovorni avto 1—2tonski in bi se na osebni avto še neke j doplačalo. — Ponudbe pod »Zamenja avto/411*.« r,a iicravo »Slov. Nar«. I Službe I Šofer za osebni avto se išče. — Zglasiti se: Beethovnova uli. 6, priti., desno. 4120 Monterja za parno kurjavo — išče tovarna »Penkala«, Za* greb 4110 Sprejme se več izurjenih pomočnikov za prirezovanje gornjih delov za čevlje. — Franc Kralj. Florjanska ulica 24 (na dvorišču). 3602 Vaj< enec. 15 letni deček, zdrav in močan — išče mesta; po možnosti s stanova* niem. — Ponudbe pod »Vajenec/4123« na upra; vo »Slov. Naroda«. Zdravniška pomočnica (inštrumentarka) — išče (»pravila za dopoldanske ure — Ponudbe pod »Inštrumentarka/4111« na upravo »Slov. Naroda*. Upravitelj za kupalište u Hrvatskoj, samostalan i energičan, vješt i u ekonomiji — traži se. — Ponude pod »Upravitelj Za—2420« na »PubKcitas* d. d., Za* greb, Gunduličeva 11. 4109 I Kupim Registrirno blagajno, dobro ohranjeno, kupim. — Pismene ponudbe do 25. t. m. pod »Kontrola 4112« z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda«. Okrogel les, hlode vseh vrst lesa in v vsaki množini — kupuje po najvišjih dnevnih ce* nah parna žaga V. Scags netti. v Ljubljani (za go* renjskim kolodvorom). 3701 Kupimo oglje Ia bukovo, suho, vsako ko* ličino za dobavo čez celo leto: vagon obmejna po« staja. Plačamo 120 Din po kvintalu. — Ponudite nam drva, železniške pra* ge, med, spomladanske gobe itd. — Kmetijsko* Trgovsko Društvo. Trie* ste, Via Raffineria 4. 3872 I Stanovanja | Mesečno sobo (snažno) z dvema poste* ljama — iščeta dve so« lidni uradnici. Po mož; nosti z uporabo klavirja. — Pismene ponudbe pod »Klavir« na Aloma Com* pany, Ljubljana. 4122 L Soka!: J Trgovina ali hiša na promenem kraju se išče v najem za takoj ali s 1. jan. 1925. — Ponud* be pod »Plačam takoj 3S54«. Lepo posestvo z vsemi pritiklinami, pri* pravno za kakega obrt« nika ali vinsko trgovino — se radi preselitve ta* kaj proda; event. se od* da v najem. Je tik glav* ne ceste v prijaznem tr* 2ii. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4115 Zastopnike za nabavo gozdnih, polje* delskih in selsko=»obrtnih proizvodov iščem. — Zagreb, poštni predal 248. Damski slamniki (tagal) po 60 Din. dekli* ški po 40 do 50 Din. otroški po 30 Din — pri Minki Horvat, modistki. Stari trg 21. 4064 '!» 1 ilIBSESnSEOMl SSnBSMSasi Cena malih oglasov vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5'— Sir, polemendolski. trapistov« ski. g rover in čajno ma* slo — najceneje v mle karni Ivan Kos, Rob ori čeva 28, Ljubljana. 400 lBter. a2. Kupujte olimpijske srečke! Tonček« toliko Ti rečem, kupuj pri A. Šinkovec nasi K. M. Ljubljana. Mestni trg 19. zase, za ženo in deco, pa boš solidno postrežen. 9 Voščarji! Celokapna, moderno opremljena voSČarna in tvornica voščenih sveč radi družinskih razmer. — Na zahtevo se kupca v podjetje vpelje in mu da pojasnila in recepte, tudi one za voščeno beljenje. — Interesentje naj se obrnejo v zadevi na Fr. Slxamsky, Mlada Boleslav, Češkoslovaška. 4118 BRAČA P EC /SLAVO NI ivJi^irtaii^Mirfir-' Tvornica la ziis LAVONI1A\ PCIS2ID zrela s ulERHKL boje, mastila, lahooe, Stuk, enia]!ev klstooe 1 garantooano Cisti firnis najbolje kakooće nudi Ifledic - Zanki družba z omejeno uraezo mHRIBOR UUBLJfUlH HDUE SflD podružnica centrala skladište TVORNICE: LJ11BLJHI1H - HIEDVODE 77