60100200 nsREONJ«' WJltNlt‘ PRLiiiiKSKI DNEVNIK JpStnina plačana v gotovini o^A 1' ^bb. postale I gruppo IIF Leto XXXV. Št. 68 (10.287) TRST, četrtek, 22. marca 1979 °RlMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je UskaJ v tiskarni »Doberdob« v Govcu prt Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ANDREOTTI^ IN MINISTRI PRISEGLI ZVESTOBO REPUBUia Očitno volilni značaj nove vlade izzval plaz kritik med strankami Prihodnji teden prva seja vlade za imenovanje podtajnikov Cicchitto (PSI): Taka vlada ne zasluži zaupnice - Pavolini (KPI): Take vlade sploh ne bi smeli nikoli predstavili RIM — V dopoldanskih urah so ministri pete Andreottijeve vlade Prisegli na Kvirinalu v prisotnosti državnega poglavarja Pertinija. Najprej je prisegel sam Andreotti, nato pa za njim vsi ostali, ki so svetno ponovili stavek: «Pri svoji časti prisegam, da bom zvest repu-“''ki in bom lojalno spoštoval ustavo in opravljal funkcijo ministra v v'šjem interesu naroda.« Po prisegi so se ministri slikali in Je nato vrnili v svoja ministrstva. '-e v nekaterih je bila potrebna pre-J*]a funkcij. Očitno je največjo zalego vzbujala predaja funkcij med Poprejšnjim ministrom za industrijo prof. Prodijem in novopečenim Ministrom Nicolazzijem. Prodi do l»dnjega sploh ni vedel, da so ga letali s seznama ministrov nove ylade. Tako se je lahko zgodilo, da * ob isti uri, ko je Andreotti predlagal Pertiniju svoj seznam, minister Prodi nič hudega sluteč zaključil svoje delo v neki parlamentarni komisiji in obljubil članom komisi-k, da bo neka pojasnila nudil na •Prihodnji seji«. Dejansko pa bo na tej seji prisoten Nicolazzi, Prodi pa Se bo moral vrniti na bolonjsko uni-verzo, kjer je poučeval, saj ni niti ^lan parlamenta. Ministrski svet — tako pravijo — *e bo najbrž sestal na prvi seji prihodnji teden, ko bo na dnevnem re- du vprašanje imenovanja podtajnikov. Računajo, da jih bo več ali manj prav toliko, kot v prejšnji vladi, torej šestdeset. V tem primeru bo KD morala odstopiti 12 podtajnikov socialdemokratom in republikancem. Glede na to je načelnik poslanske skupine Galloni sporočil, da tokrat ne bo običajnih »primarnih volitev« med člani parlamentarnih skupin KD, pač pa je delegaciji KD, ki sledi vladni krizi, priporočil, naj »žrtvuje« tiste podtajnike, ki so bili več kot pet let člani vlade. Najbrž pa delegacija KD tega kriterija ne bo v celoti upoštevala, saj bo morala računati na ohranitev strojarskih ravnotežij, ki so Andreottiju tokrat bila zelo pri srcu. Računajo tudi, da bo Andreotti predstavil vlado parlamentu (s programom, ki ga je napisal La Malfa) konec prihodnjega tedna. Tokrat bo razpravo začel v senatu. Očitno je Andreotti računal na to, da bi vlado predstavil, prebral uvodni govor, nato pa odložil zasedanje in počakal na zaključek kongresa KPI, ki bo prve dni aprila. Toda komunisti niso takega mnenja. Tokrat se je sestala njihova senatorska skupina, ki je negativni oceni vlade dodala sporočilo, da se rade volje odpoveduje prekinitvi zasedanja v upanju, da bo mogoče v najkrajšem času zaključiti razpravo in izglasovati nezaupnico vladi. Na povsem nasproten potek par lamentarne razprave računajo socialisti. Njihove parlamentarne skupine se bodo sestale danes, vendar je že znano, da namerava PSI glasovati proti vladi. Fabrizio Cicchitto je s tem v zvezi izjavil, da je sestava vlade taka, da rešuje socialiste vsake zadrege: «Taka vlada ne zasluži zaupnice.« Vsekakor pa bodo parlamentarne skupine PSI morale razpravljati o nečem drugem. Socialistom gre namreč za to, da bodo evropske in politične volitve istega dne. Zato pa je treba počakati na razpust parlamenta vsaj nekaj dni. Da bi to dosegli so socialisti baje pripravljeni * v , s^! t Po prisegi na Kvirinalu so sc člani nove Andreottijeve vlade slikali s predsednikom republike (ANSA) umetno podaljšati razpravo v obeh zbornicah in ni izključeno, da bodo govorili zelo dolgo in prijavili k razpravi večje število govornikov. Vsekakor je v ospredju komentarjev prav vlada, ki jo je Andreotti predstavil javnosti. Iz vseh strani se je vsul val kritik, ki je celo prisilil republikansko tajništvo, da je izdalo sporočilo in še enkrat pojasnilo vlogo »uravnovešanja«, ki naj bi jo La Malfa in drugi republikanci opravljali v vladi. Negodovanje je slišati tudi v de mokrščanskih vrstah. Televizijski komentator je navedel primer enega izmed članov demokrščanske »delegacije«, ki naj bi izjavil: »Že res, da je to volilna vlada, vendar bo ta vlada — glede na svojo sestavo — zbirala glasove za druge stranke«. Silvestri, za katerega menijo, da je blizu tajništva KD in Zaccagniniju pa se skuša najprej opravičevati, češ da je Pertini dal Andreottiju »poln mandat« in da je zato pač ukrepal »svojeglavo« pri tem pa «zanemarjal nujnost izpri-čevanja obnovitve KD«. Zelo ostro oceno je izrekla KPI. V uvodniku za tednik «Rinascita» je Luca Pavolini zapisal med drugim, da si je «KD drznila predstaviti vlado, ki bi se je morala sramovati«. Predvsem pa si s tako vlado drzne pred volivce, glede na to, da je le malo verjetnosti, da bi prejela zaupnico parlamenta. Motijo se, po Pavolinijevem mnenju, socialdemokrati, ki so vstopili v vlado v upanju, da bodo imeli od tega volilne koristi. Nasprotno je KPI celo mnenja, da bi šla KD na volitve z večjim občutkom za dostojanstvo, če bi ohranila pri življenju staro enobarvno vlado. Iz povedanega pa se zdi, da želi KD škodovati svojim laičnim zaveznikom in jih je zato privezala na svoj voz. Odprto ostaja vsekakor vprašanje, ali bo vlada prejela v senatu zaupnico, glede na to, da jo bodo podprli «demonacionali». Najbrž bo moralo nekaj demokrščanskih senatorjev iz dvorane, če ne želijo zaupnice, novega Andreottijevega odsto pa in novega zavlačevanja krize. (sts) Josip Vrhovec pozitivno ocenil pariške razgovore ZAGREB — Zvezni sekretar za zu nanje zadeve Josip Vrhovec se je včeraj popoldne vrnil iz Pariza, kjer je bil na dvodnevnem uradnem in prijateljskem obisku. V izčrpnih pogovorih s francoskim zunanjim ministrom Jeanom Francois - Ponce-tom je tekla beseda o številnih vidikih dvostranskih jugoslovansko-francoskih odnosov in sodelovanja ter o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Jugoslovanskega zunanjega ministra Vrhovca sta med o-biskom v Parizu ločeno sprejela tudi predsednik republike Valery Gi-scard D'Estaing in predsednik parlamenta Jacques Chaban Delmas. Vrhovec je Giscardu izročil poslanico jugoslovanskega predsednika Tita v zvezi z razvojem jugoslovansko - francoskih odnosov in aktualnim mednarodnim položajem. Po vrnitvi v Zagreb je zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec v izjavi za javnost pozitivno ocenil svoje pariške pogovore in med dru gim dejal, da bo njegov obisk koristno prispeval k nadaljnjemu poglabljanju odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo, (vb) PO PODPISU MIROVNEGA SPORAZUMA Izrael in Egipt bosta dobila od ZDA znatno finančno pomoč Nadaljuje se razprava v izraelskem parlamentu, kot tudi polemika med Beginom in Khalilom - Mubarak včeraj v Rimu TEL AVIV — V napol praznem izraelskem parlamentu se je včeraj nadaljevala razprava o mirovni listini, ki jo bosta Egipt in Izrael podpisala v ponedeljek v Washingtonu. Sicer pa je izid glasovanja že vnaprej znan, saj bo za ratifikacijo mirovne listine glasolavo vsaj 90 parlamentarcev od 120, kolikor jih je v knessetu. Debata se je razživela le takrat, ko je prišla iz Washingto-na vest, da je v mirovni listini prevedeni v hebrejščino več «napak>>, zaradi česar se je moral predsednik vlade Menahem Begin zagovarjati. Begin je dejal, da do včeraj niso bile še znane «vojaške priloge« sporazuma, ki sta jih v pogovorih z ameriškimi izvedenci definirala iz- raelski in egpitovski obrambni minister Weizman oz. Kamel Hassan. Te priloge zadevajo predvsem tehnične točke izraelskega umika z zasedenih arabskih teritorijev. Vendar to ne bo ovira, da ne bi knesset ratificiral sporazuma. Vse je torej pripravljeno za ponedeljkov zgodovinski dogodek, določeno je že, da bo Begin odpotoval v ZDA jutri, Sadat pa v soboto. Že danes pa odpotuje v Washington izraelski zunanji minister Moše Dajan, v upanju, da uredi še pred podpisom mirovne listine vse okrog bilateralnega sporazuma med Izraelom in Združenimi državami. Sicer pa je pomoč ZDA Izraelu in Egiptu v grobih obrisih že znana. Kaže, da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiKiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiimi V RAZGOVORU Z JUGOSLOVANSKIMI ČASNIKARJI NA DUNAJU Avstrijski zunanji minister Pahr pnnovil stališče vlade o manjšinskem vprašanju Manjšina odklanja sodelovanje v svetih narodnih skupnosti, ker bi s tem priznala revizijo 7. člena državne pogodbe DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Willybald Pahr je v pogovoru s skupino jugoslovanskih novinarjev, ki so na obisku v Avstriji, poskušal prepričati o izredno dobrih odnosih med državama, ki po njegovih besedah temeljijo na skupnih interesih izvirajočih iz geopolitičnega položaja držav. Na vprašanja jugoslovanskih novinarjev je šef avstrijske diplomacije ponovil znana stališča svoje vlade o manjšinskem vprašanju. Spomnil je na svojo prejšnjo izjavo, da Avstrija ceni jugoslovansko in hrvaško manjšino kot most, ki naj povezuje dve državi in ugotovil. da ti narodni skuponsti prispevata veliko h kulturnemu razvoju Avstrije. Po njegovih besedah peskuša avstrijska vlada «z majhnimi koraki ustvariti ozračje, ki bo omogočalo manjšinama, da ohranita svojo samobitnost«. Da bi podkrepil to načelo, je naštel odprtje dvojezičnega vrtca v Celovcu, povečanje števila učencev, ki so se vpisali k STOPNJUJE SE VAL TERORIZMA V SEVERNI ITALIJI Podjetnik iz Cunea podlegel ranam po eksploziji peklenskega stroja Meče brigade so si prevzele odgovornost za atentat, vendar preiskovalci ne opuščajo možnosti, da je šlo le za maščevanje, kajti industrijec je imel mnogo sovražnikov MNOGO HRUPA ZA NIČ »Mnogo hrupu za nič« — in naj l'*m veliki Shakespeare oprosti, če Ji izposojamo naslov njegovega de-‘a ravno ob vprašanju družinskih Posvetovalnic v naši deželi. Izkupiček levičarsko - laičnih sil tokrat ni najbolj razveseljiv: vneti Posegi in odločno zagovarjanje bi-rivenih načel niso obrodili bogatih sadov. Predvsem ima vse izboje-vaiio obliko «vrinkov» — med upo-'Abnike posvetovalnic so bili tako Vrinjeni še mladoletniki, med so-Ppravljavcc nastajajočih ustanov jonske in med člene veljavnega zagona nekatera določila državnega *akona o prekinitvi nosečnosti. Marsikateri vejici, ki je s svojo Prisotnostjo ali odsotnostjo razburila tega ali onega, pa je v celotni tazpravi veljala večja pozornost kot **stemu, ki bi moral biti nosilec o-Pfavnavane ustanove — ženski. Brez prilastkov pa ženska ne mojo hoditi po svetu' — kakor so ze-nazorno in ob pomoči raznih veroizpovedi, znanstvenih in umetniških zvrsti neutrudno utemeljevali Predstavniki KD in njihovi desni so-?odi. Matere, žene in hčere in še kvečjemu zaročenke pa lahko naj-oojo primerno zatočišče le v ustanovah, ki so najprej «družinske» in **ie nato »posvetovalnice«. Sicer pa je dolga in razvlečena fazprava ob moralnih predavanjih 0 Pomembnost5 družine, ob filozofih razmišljanjih o porajajočem genskem egoizmu« — prvi usodni korak naj bi bii storjen z odobritvijo državnega zakona o prekinitvi Josečnosti — in ob še turobnejših hio-genetskih predavanjih o spoče-*om plodu, doživela živahnejše trenutke. Med vrhunske prav gotovo lahko Prištejemo dogodek, ko je znani depotni odbornik, v furlanščini, silo-v'to in ob ritmični spremljavi opso-Jol tiste svetovalce svoje stranke • KD, ki ob določenem primeru niso Vasovali v duhu in po zapovedih *lrankinega vodstva. Podobnih čeprav manj «čustvenih» Posegov je bilo še nekaj: tako, da ?' je marsikatera ženska med občinstvom že mislila, da je zgrešila kvaj. Kaj pa če se je zmotil kdo od nastopajočih? (bp) CUNEO — Attilio Dutto, eden najbogatejših prebivalcev Cunea, industrijec, lastnik številnih nepremičnin in ravnatelj finančne družbe je postal žrtev terorističnega atentata, za katerega si prevzemajo odgovornost Rdeče brigade. Še neznani atentatorji so pod Duttov avto v nočnih urah namestili peklenski stroj in ga z žico povezali s prednjo osjo. Ko je Dutto včeraj dopoldne, nekaj Podjetnik Attilio Dutto minut po 10. uri sedel v avto BMW 2000, vžgal motor in pognal vozilo v tek, se je žica zavila okoli polosi in s tem sprožila naboj, ki je bil nameščen natančno pod voznikovim sedežem. Silovita eksplozija, ki jo je bilo slišati daleč naokoli je povzročila pravo razdejanje. Industrijec je s sedežem odletel kakih 20 m vstran. Eksplozija mu je popolnoma razmesarila noge in spodnji del trupa. Zdravniki so se več ur borili, da bi ga ohranili pri življenju, a je ob 21.10 izdihnil. Očividci trdijo, da eksplozija peklenskega stroja v Duttovem avtu za las ni povzročila pravega pokola. Nekaj minut pred eksplozijo je namreč šlo mimo več otrok, ki so jih vodili iz otroškega vrtca. Kot že rečeno, so si za atentat prevzele odgovornost Rdeče brigade. Malo po eksploziji, vsekakor preden se je razširila vest o tem dogodku, je neka ženska telefonirala v uredništvo agencije ANSA v Turinu in sporočila, da so Rdeče brigade povzročile atentat v Cuneu, da gre le za prvi tovrstni atentat in da bo telefonskemu obvestilu sledilo pisano sporočilo. Prav zaradi takojšnjega telefonskega poziva preiskovalci domnevajo, da je le ta izviren in da gre torej res za »politični« terorizem, čeprav niso v celoti opustili možnosti, da bi šlo za navadno zločinsko dejanje, kajti Attilio Dutto je imel, kot vedo povedati v Cuneu, vrsto sovražnikov. Zvečer je turinskem uredništvu agencije ANSA telefonira] neznanec in sporočil, da rdeče brigade zanikajo vsakršno odgovornost, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da niso objavile nobenega sporočila, niti razdelile letaka s peterokrako zvezdo. ' Attilio Dutto je bil eden najbolj znanih in najbogatejših industrijcev v Cuneu. Začel je kot majhen gradbenik, nato pa je z nekaterimi pa metnimi investicijami in dobro u-smerjenimi špekulacijami njegov pomen v majhnem piemontskem mestu čedalje bolj rasel. V pokrajini Cuneo je zgradil vrsto palač in je baje še sedaj lastnik približno sto stanovanj, gradil pa je tudi v Liguriji, v Franciji in v kneževini Mo-naco, kjer je tudi uradno naseljen. V zadnjih letih je, kot predsednik finančne družbe »Sfida« razširil svo jo dejavnost na številne druge sektorje in postal pomembna osebnost celo v vsedržavnem merilu, ko je skupaj z industrijcem Comettom kupil večino delnic znane tovarne barvil Paramatti, ki šteje 200 uslužbeh cev in razpolaga z enim najsodobnejših tovrstnih industrijskih obra tov v Italiji. Lansko leto je Dutto po daljšem prepiranju odstranil Co-metta in prevzel sam nadzorstvo nad tovarno, ki jo je prav v preteklih dneh prodal grofu Caproniju, potomcu znanih proizvajalcev letal. V Cuneu Dutto ni skrival svoje moči in svoje oblasti. Nekaj časa je bil tudi predsednik krajevnega nogometnega društva, vsekakor pa velja za enega najpomembnejših, najbogatejših in najvplivnejših prebivalcev tega mesta. Baje so mu pred dvema letoma že grozili in je tedaj celo kupil oklepni avto, ki pa ga v zadnjem času ni uporabljal. Imel je mnogo sovražnikov in pred dvema letoma so neznanci že razstrelili e-nega izmed njegovih avtomobilov: prav zaradi tega policija ne izključuje možnosti, da je šlo za maščevanje in ne za politični atentat. Po drugi strani pa velja tudi poudariti, da je možnost terorističnega atentata «politične» narave utemeljena, saj v Cuneu so pred dvema letoma odprli nov zapor, v katerega so pred časom premestili tudi nekaj znanih teroristov. Prišlo je do pritožb zaradi omejitev, kajti baje niso imeli jetniki pravice do večjega števila srečanj s sorodniki in sorodnikom niso dovoljevali, da pošiljajo jetnikom pakete s hrano in z oblačili. Sicer pa že vrsto let v pokrajini Cuneo ne beležijo «političnih» atentatov ali kakor koli teroristične dejavnosti s političnim ozadjem. Zadnji tak dogodek so zabeležili pred 10 leti, ko so fašistični skrajneži razstrelili spomenik partizanu Ducciu Galimbertiju. Včerajšnji atentat je postavil tudi to pokrajino pred stvarnost resnosti sedanjega trenutka. (bbr) dvojezičnemu pouku na Koroškem in poskusne radijske oddaje za gradiščanske Hrvate. Spomnil je, da preučujejo možnost ustanovitve hrvaških kulturnih centrov v Gradišču. Možnosti, ki jih Avstrija daje manjšinama pa je čisto nedvoumno pogojil, ko je dejal, »da je mogoče podvizati proces mal h korakov, če bi se manjšini odločili za sodelovanje v tako imenovanih svetih za narodne skupnosti*. Kot je znano, slovenska in hrvaška narodna skupnost odločno odklanjata sopelcvar teh svetih, ker bi med drui m y vano Sjgnori je v zvezi z nedavno tem priznali revizijo člena 7 državne pogodbe, ki jima zagotavlja osnovne pravice za narodni obstoj. V zvezi s še dvajsetimi sodnimi procesi proti slovenskim aktivistom, je Pahr dejal, da so nekateri kazenski postopki ustavljeni. Kar pa zadeva že začete procese pa je dejal, da to ni v pristojnosti njegovega resorja, temveč pravosodja. V razgovoru je sicer namenil velik del časa in pozornosti vsem drugim oblikam sodelovanja z Jugoslavijo, omenil, da Avstrija ceni velik prispevek jugoslovanskih delavcev, ki začasno delajo v Avstriji in velik pomen obojestranskega zanimanja za turizem in letovanja. Odprto mejo je ocenil kot enega od odločilnih dejavnikov za tako razvite odnose, kakršni se izražajo tudi drugod in kakršne bi si po njegovih besedah želeli tudi pri skupnem nastopanju na gospodarskem področju, (jp) RIM — Po včerajšnji avdienci se je papež Janez Pavel II. zadržal v krajšem razgovoru z avstrijskimi novinarji. Na vprašanje ali bo obiskal Avstrijo, je papež odgovoril: »Upam, da še letos«. Stavke pomožnega letalskega osebja RIM — Pogajanja za delovno pogodbo pomožnega letalskega osebja se bodo spet zapletla, saj je med drugim bil ravnokar zamenjan minister za prevoze. Novi minister, socialdemokrat Luigi Preti, pa je takoj izjavil, da je po njegovem »nemoralno«, da bj pomožno letalsko osebje zaslužilo več kot drogi e-vropski kolegi, posebno še glede na to, da na splošno Italijani zaslužijo znatno manj. Medtem sta ATI in «Alitalia« sporočili. da čeprav okrnjeno in z zamudami redno vzdržujeta zveze med glavnimi italijanskimi mesti in s tujino. Letala družbe ATI pa zaradi stavke letijo brez sodelovanja krovnih tehnikov, ki kontrolirajo delovanje usmerjevalnih aparatur. RIM — Radikalni prvak Pannella je ponudil demoproletareem, PdUP, Lotta continua in drugim skupinam, da bi se taktično povezali v nekaj okrožjih za senat in zbornico na prihodnjih političnih volitvah. RIM Socialistični senator Sil- določitvijo plač Dredsednika in podpredsednika državne električne u-stanove ENEL zastavil predsedniku vlade in ministru za industrijo vprašanje, v katerem obsoja nezaslišan postopek, ki določa predsedniku ENEL 130 milijonov lir letno, podpredsedniku pa 70 mili jonov lir. Pobuda še zaostruje probleme džungle plač in je neumestna v tem obdobju gospodarske križe, ko je potrebno varčevanje. bo Bela hiša v prvi fazi nudila obema bližnjevzhodnima državama o milijard dolarjev. Od tega bo dobil Izrael najmanj 3 milijarde, v prihodnjih treh letih pa še 2 milijardi dolarjev. Denar bo šel v finansiranje izraelskega umika s Sinaja in za postavitev dveh novih izraelskih vojaških p:>stojank. Glede vojaške pomoči, bo VVashington oskrbel Izrael z 200 tanki in 800 oklopnimi vozili za prevoz čet, poleg tega pa bo Tel Aviv dobil še znatno kohčino drugega vojaškega materiala. Ob vsem tem se seveda ne sme spregledati niti ostala ameriška gospodarska pomoč, s katero se bosta Izrael in Egipt okoristila. Kairo bo od ZDA dobil tudi veliko količino vojnega materiala, predvsem vojna letala, s katerimi bodo zamenjali zastarele »mig« sovjetske izdelave. Kar zadeva gospodarska pomoč Egiptu, pa bo ta odvisna predvsem od pomoči, ki jo bodo Kairo nudile ostale arabske države (če bo do tega sploh prišlo). Kljub vsem tem dogovorom in mirovnemu sporazumu med Egiptom in Izraelom, pa je pot do celovitega miru na Bližnjem vzhodu najbrž še dolga. Nadaljuje se polemika med egiptovskim predsednikom vlade Khalilom in Beginom. Khalil je o-stro reagiral na predvčerajšnje izjave izraelskega leaderja in dejal, da se bo «moral Izrael umakniti s celotnega arabskega ozemlja, ki ga je zasedel leta 1967 in tudi z arabskega dela Jeruzalema in uresničiti zakonite nacionalne pravice Palestincev«. Egiptovski tisk tudi čedalje bolj močno brenka na struno, da se bodo »prave težave začele šele po podpisu mirovne listine in je pat do globalnega miru še zelo težka«. Opazovalcem pa je tudi vsak dan bolj jasno, da ponedeljkov zgodovinski sporazum ne bo odpravil vseh sporov med Egiptom in Izraelom, saj je treba pravzaprav rešiti še celo vprašanje okrog prevoda mirovne listine same. Izraelci namreč menijo, da so v arabskem in hebrejskem tekstu bistvene razlike. Egiptovska javnost pa se poleg vsega tega še sprašuje, ali ni Carter Sadatu vsilil sprejetja ameriških predlogov? Včeraj se je egiptovski podpredsednik Mubarak srečal v Rimu tudi z Andreottijem in Forlanijem ter jima obrazložil vsebino mirovne listine. (mč) AJATULAH TELEGANI PRISPEL V SANANDAJ Poskus posredovanja v upornem Kurdistunu Sedanji spopadi niso verske, temveč nacionaino-gospod arske Zahvala papeža Janeza Pavla II, ajatulahu Homeiniju narave SANANDAJ (IRAN) - Glavno mesto iranskega Kurdistana Sanan-daj je še vedno v rokah kurdskih upornikov. Vojakom 28. pehotne divizije ni uspelo prebiti kurdskega obroča, ojačenja niso še dospela, saj Bazarganova vlada upa v posredovanje duhovščine. V Sanan-daj je namreč prispel včeraj teheranski ajatulah Telegani, vidna in napredna osebnost šiitskega klera. ki se je vedno zavzemal za najširše svoboščine. Teleganijeva naloga p« ni lahka, saj mora prepričati Kurde, da počakajo na ustanovitev islamske vlade in šele nato jim bodo lahko dali upravno avtonomijo. Zahodne tiskovne agencije so skušale sedanji kurdski upor prikazati kot spor med suniti in šiiti. Sanandajski upor pa IIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIUIIHinilllllllllimiflliifflllMIItMIIIIMIMIinilllllllintllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllliilllllllluilllllIlIllIllIllHtiiillHiiiiiiiiiiiiiiiliMiiinilllliiiiHUiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiinn SUROVO PRETEPEN PROFESOR V PADOVI i PADOVA — Dekan filozofske fakultete na univerzi v Padovi prof. Oddone Longo je bil včeraj žrtev surovega napada. Trije zakrinkani neznanci so ga zgodaj zjutraj grobo napadli na ulici, v starem predelu mesta, kjer profesor stanuje. Z železnimi palicami in kladivom so ga tolkli po glavi in po vsem telesu, dokler se ni 48-letni profesor v krvi m nezavesten zgrudil na tla. Prva je nesrečnežu priskočila na pomoč prav njegova žena, ki jo je o napadu obvestil sosed, saj je bil z okna svojega stanovanja priča groznemu prizoru. Longa so nemudoma odpeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice v Padovi, kjer so mu ugotovili zlom roke in hud možganski pretres. Prof. Oddone Longo, ki je aktiven član komunistične partije, je bil že večkrat žrtev podobnih terorističnih napadov. Večkrat so ga namreč že ustrahovali s pisirti, lan skega aprila pa so celo nanj streljali na filozofski fakulteti. Žrtve tega nezaslišanega terorizma, kateremu ni še nihče našel pravega imena, so bili tudi drugi profesorji na univerzi v Padovi. Nekaterim so zažgali avtomobile, drugim so z molotovkami napadli stanovanja, njihova imena so zapisali na vse zidove univerze. Študentje in Drofesorji univerze v Padovi so se včeraj, ko so izvedeli za surov napad na njihovega profesorja in kolego, zbrali na skupščini, kjer so ostro obsodili val škvadrizma, ki je v zadnjih tednih zajel vse mesto, izrazili so vso njihovo solidarnost z Longom. Pozno zvečer se je zvedelo, da si jc odgovornost napada prevzela samozvana teroristična organizacija «Ronde armate proletarie«, medtem pa je tudi tajnik KPI Enrico Ber-linguer poslal prof. Longu solidarnostni telegram, v katerem se zgraža nad podlim napadom. * K Ranjeni padovSki dekan Longo v bolniški postelji (Telefoto ANSA) je že običajen zaplet kurdskega vprašanja, ki nima z vero nobenega opravka. Prav zato ni Homeini poslal v Sanandaj priznanega teologa, temveč politika, ki se je vedno zavzemal za manjšine, tako verske kot politične in nacionalne. I-slamska republika je v dosedanjih izkušnjah pokazala izredno mero demokratičnosti do vseh religij. Revolucijo so podprli tako armenski duhovniki kot judovski rabini. Papež Janez Pavel II. se je včeraj uradno zahvalil Homeiniju za njegove besede sprave in bratstva do kristjanov, judovske vere in pristašev Zaratustre. Ob vsem tem je takoj jasno, da Kurdi zahtevajo predvsem upravno avtonomijo in lastno izkoriščanj* bogastva, ki ga skrivajo njihove gore. Po vsej verjetnosti bo Telegani naletel na najhujše težave v pogajanjih z iranskimi vojaškimi garnizijami, ki kljub najsodobnejšemu orožju niso kos temu klenemu narodu. Prav tako bo Telegani le s težavo prepričal Bazarganovo vlado, da je treba Kurdom čimprej zagotoviti avtonomijo, saj bo ta predlog naletel na nasprotovanje nacionalističnih vojaških krogov. Vojska pa je edina Bazarganova opora, saj državi dejansko vlada ajatulah Homeini in šiitski kler. Po mnenju opazovalcev pa bo staremu lisjaku uspelo presekati tudi ta vozel na poti do islamizacije države. Homeini je trdno odločen, da bo Iran postal »pravoverna« islamska republika in se ne boji žrtev za uresničitev te zamisli. Sunitski Kurdi, kot ostale verske manjšine, niso zanj nobena ovira, saj govorijo isti metafizični jezik. Glavna njegova ovira so laične napredne sile in sama iranska vojska, ki se je zaradi tehnologije v njegovih očeh »pozahodila«. Kurdi se namreč ne bojijo islamskih integralistov. Homeinijevih fanatikov, bojijo se predvsem, da bi se dosedanje izkoriščevanje Kurdistana nadaljevalo tudi v islamski republiki, (voc) DEŽELNI SVET VČERAJ ODOBRIL POPRAVUENO BESEDILO Premalo pomembnejših popravkov v novem zakonu o posvetovalnicah Veliko vprašanje pa je, ali bo in kdaj bo deželni odbor sploh začel izvajati izglasovane predpise Po skoraj celodnevnem zasedanju je včeraj deželni svet končno le izglasoval popravke na obstoječi deželni zakon o družinskih posvetovalnicah in ga tako nekoliko dopolnil. S tem se je tudi zaključila že tretja razprava deželnih svetovalcev o tem vprašanju; vendar pa je tudi tokratna razprava, ki se je vlekla vse od osmega marca, le v zelo majhni meri razrešila nekatere te meOne postavke ženskega gibanja in širših demokratičnih sil. Dodanega aii spremenjenega be sedila namreč ni veliko in tu gre zaslugo v prvi vrsti pripisati KD, ki je celo težila k temu, da bi nekatere že sprejete ali dogovorjene odstavke raznih členov kar odpravila. Bistvenejših sprememb v deželno zakonodajo o posvetovalnicah celotna tretja razprava torej ni vnesla, česar pa tudi ni nihče pričakoval. Tako prej veljavni zakon, kot tudi dokument pristojne deželne komisije s popravki sta bila namreč kržčanskodemokratskega rodu. čeprav so ju zagovarjale še druge stranke. Nekaj pozitivnih premikov pa so levičarske in laične sile le izbojevale v dolgih in čestokrat mučnih razpravah. Če se držimo vrstnega reda členov naj najprej navedemo dejstvo, da se bodo lahko posvetovalnic posluževali tudi mladoletniki, ki bodo v njih lahko med drugim dobili tudi recepte za kontracepcijska sredstva, vendar se jih bodo morali sami plačati. »Sredstva za preprečevanje zano-stive pač niso zdravila v strogem pomenu besede», je avtoritativno v imenu KD in zdravniške znanosti u-temeljeval dr. Pietri, «zato jih morajo tisti, ki jih mislijo uživati, plačati*. Med drugim naj bi «anti-baby» tabletke tudi povečevale število nezaželenih nosečnosti in naknadno še splavov, je v velikem zanosu zatrjeval drugi predstavnik KD Per-sello. Zaradi petih borih trdo izbojevanih besed, ki jih bo treba dodati četrtemu členu zakona in o katerih so razpravljali dobro uro, bodo lahko odslej tudi ženske sodelovale pri »notranji ureditvi posvetovalnic* in ne samo pri posameznih pobudah. Zelo sporno je bilo seveda vprašanje finansiranja posvetovalnic, še zlasti pa raziskovanje med javnimi in zasebnimi ustanovami. Po živahnih in polemičnih posegih ter po skupinskih posvetovanjih — zaradi tega je predsednik deželnega sveta včeraj prekinil zasedanje — je večina svetovalcev soglašala', da se iz posebnega sklada, ki ga predvideva zakon o splavu, daje prispevek tudi zasebnim posvetovalnicam, če se le obvežejo, da bodo »spoštovale duh in črko* državnega zakona o prekinitvi nosečnosti. K navedenemu, čeprav ni bil odnos javne - zasebne posvetovalnice z ozirom na finansiranje do potankosti opredeljen, lahko dodamo še kot pozitivno dejstvo to, da so popravki vnesli v deželni zakon o posvetovalnicah vsaj nekaj predpisov že omenjenega zakona o splavu. Nikakor pa ni prodrlo stališče, da mora osebje posvetovalnic, če »oporeka iz moralnih razlogov* ali ne, zagotoviti izvajanje tolikokrat omenjenega zakona o splavu. Kljub temu, da je sama predstavila popravek, ki v tem smislu obvezuje osebje, je KD v svetu «zatajila» svoje prejšnje mnenje, češ da se je prenaglila. S tem pa se je dejansko hotela samo »maščevati* tistim silam, ki so jo malo prej preglasovale prj vprašanju vodenja ustanov. Globalno so o popravljenem zakonu izrekli pozitivno mnenje; KD iz povsem razumljivih razlogov, saj je zakon v precejšnji meri odraz njene volje, pa še PSDI, MF, PRI in Slovenska skupnost, češ da je boljši od prejšnjega. Proti so glasovali svetovalci PSI, predvsem zato, ker v večinski stranki in posebej v deželnem odboru ni čutiti nikakršne volje, da !>i kakorkoli ukrenila na obravnavanem področju, MSI iz protesta proti KD, češ da je preveč popustila in PDUP, ker niso bile upoštevane zahteve žensk in njihovih organizacij. Ker jih zakon s popravki ne zadovoljuje v celoti so se vzdržali predstavniki «Liste za Trst* in PLI, medtem ko sta zastopnika DP in KPI ob tem še poudarila lastno nezadovoljstvo in ogorčenje nad ravnanjem deželnega odbora, ki še ni ničesar ukrenil, kljub obvezam in zakonskim predpisom, (bp) Zorko Harej novi tajnik SSk Sinoči se je na prvi seji sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti; na dnevnem redu je bila izvolitev predsedstva sveta in novega izvršnega odbora. Za predsednika sveta je bil izvoljen Rafko Dolhar, podpredsednik je Boris Gombač, tajnica pa Nadja Malalan. Novi pokrajinski tajnik je Zorko Harej, podtajnik je Antek Terčon, izvršni odbor pa sestavljajo še Alojz Tul, Drago Štoka, Marij Maver, Aleš Lokar in Bojan Brezigar. IZJAVA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SSk Preštevanje ne more biti osnova za priznanje nacionalnih manjšin Poziv slovenski javnosti, naj budno spremlja razvoj v zvezi z globalno zaščito V torek, 20. marca, se je v Jam-ljah sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Na seji se je razprava v celoti odvijala okoli vprašanja globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji, V tem okviru je posebej analiziralo delovanje posebne vladne komisije za preučevanje problemov slovenske manjšine. Po izčrpnem poročilu člana omenjene komisije prof. Albina Sirka se je tajništvo SSk seznanilo z zaskrbljujočo in vznemirjajočo težnjo večine italijanskih članov vladne komisije po številčnem ugotavljanju pripadnikov slovenske narodne manjšine kot predpogoju, oziroma merilu za dodelitev ustrezne stopnje zaščite na posameznih področjih, na katerih prebivajo Slovenci. SSk v deželi Furlaniji - Julijski krajini je soglasno negativno ocenila to namero, ki je očitno naperjena proti kakršni koli obliki g!o balne zaščite Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. To diskriminacijsko stališče zgovorno potrjuje, da je sedanja protislovenska gonja določenih krogov, od sredstev množičnega obveščanja do rtlllltlllllllllllllllltllllllllllllllllltlllllllllllllllVfllllllllllllllllllllttlimillllllttlllltlllllttlllllltlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllft V PREJŠNJIH DNEH NA SEDEŽU DEŽELNE UPRAVE Srečanje o velikih cestnih povezavah v tržaški pokrajini Predstavnike kraške gorske skupnosti sprejel podpredsednik deželnega odbora Coloni V prejšnjih dneh je bilo na sedežu dežeinega odbomištva za načrtovanje in proračun srečanje o avtocestnih povezavah v tržaški pokrajini. Sestanek, za katerega je dala pobudo Kraška gorska skupnost, je koordiniral pristojni odbornik in podpredsednik deželnega odbora Coloni, na njem pa so — kot je rečeno v poročilu deželnega tiskovnega u-rada — točno proučili, v kakšni meri načrti ustrezajo potrebam in zahtevam prebivalstva, ki ga bo izvršitev obravnavanih del direktno prizadela. Poleg podpredsednika Colonija in predstavnikov raznih ustanov in od-borništev so se sestanka udeležili predsednik Kraške gorske'-akupno8ti’ Budin in žuoani občin Devin - Nabrežina Škerk, Zgonik-G usti n irr Dolina Švab. Soglasno-je bila-poudarjena nujnost, da se povezave med i-talijanskim avtocestnim omrežjem, produktivnimi strukturami tržaške pokrajine in mejnimi prehodi uresničijo v čim krajšem času. Potem ko je omenil dolgi in razčlenjeni «iter» načrtovalne faze, je podpredsednik Colonj zagotovil popolno pripravljenost dežele, da skupaj s Kraško gorsko skupnostjo in drugimi ustanovami poglobi razne aspekte tehničnega dokumenta, tiste aspekte namreč, katerim je mogoče vnesti morebitne popravke in •HiiMHiimuMiiiiiiiiiiiiiHiiiiinMMiMmummHiiiiiriiiiiiMiiiiiiHimiiiiiiHimiHiiiiiitmiiiiiiHMiMiiimniii V SRENJSKI HIŠI V BORŠTU SESTANEK ZA GLOBALNO ZAŠČITO VSEH SLOVENCEV Govoril je tajnik SKGZ Dušan Udovič - Sedanji politični trenutek in slovensko vprašanje Sinoči je v Srenjski hiši v Borštu tajnik SKGZ Dušan Udovič o-bravnaval poglavitna vprašanja globalne zaščite Slovencev v Italiji in analiziral stališča raznih političnih skupin do omenjenega vprašanja. Govornika je v imenu prosvetnega društva »Slovenec* pozdravil odbornik Emil Petaros. Tajnik SKGZ je najprej spregovoril o protislovenski gonji, ki dosega svoje vrhunce v Trstu in Benečiji. Glasilo Liste za Trst in razne zasebne radijske postaje so si za tarčo svojih šovinističnih napadov izbrale zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev, ki ga je predložila KPI, podpisala pa senatorka Jelka Gerbec. Nasprotniki Slovencev se pri svojih napadih poslužujejo lažnih parol in groženj, ki se sklicujejo na nevednost preprostih ljudi. Stalno torej poslušamo trditve, da pomeni zaščita Slovencev prevlado slednjih nad italijanskim prebivalstvom in da bi I-talijanom praktično onemogočila najrazličnejše službe. Skratka zakon o zaščiti Slovencev naj bi uveljavljal načelo dvojezičnosti, kjer bi bil, kdor slovenščine ne pozna, popolnoma o-negomočen. To so seveda samo laž-njiva natolcevanja, saj Slovenci nismo nikoli hoteli kogarkoli oškodovati, zahtevamo le svoje pravice. U-dovič je nato obrazložil stališče raznih strank do slovenskega vpraša nja in do vprašanja globalne zaščite. Omenil je tudi delovanje posebne vladne komisije pri predsedstvu vlade, ki se ukvarja z vprašanjem Slovencev. V komisiji se na žalost odražajo številna negativna mnenja, ki vladajo v naši deželi. Popolnoma nesprejemljiv je na primer zadnji predlog o potrebi po ugotavlja nju slovenske narodnostne skupnosti, kateremu odločno nasprotujejo vsi Slovenci in seveda slovenski člani komisije. Hudi pritiski se nad Slovenci izražajo tudi v Benečiji (zbiranje protislovenskih podpisov). Udovič je nato obrazložil prizadevanja SKGZ in srečanja, ki jih je imela enotna slovenska delegacija s predsednikom republike Pertini-jem in predsednikom vlade Andreottijem ter srečanja, ki jih ima SKGZ z deželnimi vodstvi demokratičnih strank. Udovič je nato poudaril pomen prihodnjega občnega zbora SK GZ. Občni zbor bo imel značaj množične manifestacije, nanj so povabljeni deželni predstavniki strank u-stavnega loka. Na občnem zboru bo SKGZ predstavila nov dokument za globalno zaščito, zbor bo v bistvu pomenil odločno zahtevo po globalni zaščiti Slovencev v Italiji, (am) SODNI IZGON V ULICI CORONEO Prisotni sindikalisti prijavljeni sodišču V zvezi z vestjo, da so bili nekateri sindikalisti, ki so bili prisotni ob nedavnem stanovanjskem izgonu v Ul. Coroneo, prijavljeni sodišču zaradi upiranja javnemu funkcionarju, so se včeraj sestali predstavniki sindikata UIL, organizacije SU NIA in združenja SICET.Prisotni so ob koncu seje izdali skupno poročilo, v katerem ostro obsojajo organe, ki so vložili prijavo. Poročilo dodaja, da je val stanovanjskih izgonov stekel istočasno po vsej 1-taliji, a da samo v Trstu je prišlo do sodnega pregona prisotnih sindikalistov, ki so izražali svojo solidarnost s prizadetimi najemniki. Zapora na cesti za Prebeneg Tržaška pokrajina obvešča, da bo zaradi postavljanja naftovodnih cevi zaprta pokrajinska cesta, ki pelje v Prebeneg. Cesto bodo zaprli v ponedeljek. 26. t.m., in sicer prvih 700 metrov, zapora pa bo tra jala mesec dni. Vozniki se bodo v tem času lahko posluževali občinske ceste, ki pelje mimo Katinare ter državnih cest, št. 202 in 14. izboljšave, tako da bi cestne povezave čim bolj ustrezale tradicionalnim dejavnostim, ki bi se razvile ob robu te velike strukture. Delegati Kraške gorske skupnosti — se nadaljuje tiskovno poročilo — so ob upoštevanju, da je upravni svet ANAS že odobril izvršilni načrt, izrazili mnenje, da bi bilo tako preverjanje resnično potrebno, tako da bi v najvišji meri lahko zajamčili zaščito Krasa in njegovih prebivalcev. Ob zaključku srečanja so se lotili podrobne proučitve vsebine projektov od Seslja na do Proseka; to proučevanje bodo nadaljevali na prihodnjem sestanku, ki bo prihodnji torek, 27. marca, in na katerega bodo -pra,v , tako povabili predstavnike zainteresiranih krajevnih uprav, • Spričo dejstva, da je stavka 12. t.m. prizadela redno poslovanje za okenci tržaške podružnice denarnega zavoda Banco di Napoli, je prefekt odredil, da se rok zapadlosti raznih papirjev, ki je padel tistega dne, podaljša za nadaljnjih 15 dni, dejansko torej do torka, 27. marca. Zaostritev boja deželnih uslužbencev Deželni uslužbenci so na pobudo sindikalnih organizacij CGIL - CISL - UIL imeli prejšnji teden vrsto sestankov v Trstu, Vidmu, Gorici, Pordenonu in Tolmeču, na katerih so sklenili še poostriti boj za obnovo delovne pogodbe, ki je edina še nepodpisana v vsem sektorju javne uprave. Poleg tega zahtevajo, da deželni odbor ne vnaša bistvenih popravkov k zakonskemu osnutku o ustanovitvi izrednega tajništva za obnovo Furlanije: to tajništvo ne sme postati ločena in samostojna struktura v okviru deželne uprave. Zlasti še zavračajo predlog, da bi osebju tajništva zagotovili boljše gospodarske pogoje. Vprašanje obnove Furlanije bo rešeno, poudarjajo, le s primemo organizacijo sedanjih struktur in jasnimi političnimi usmeritvami, ne pa s podporo maloštevilnim uslužbencem. Predstavnik KPI v upravnem svetu ACT je odstopil Tržaka federacija KPI je v tiskovnem sporočilu javila, da je njen predstavnik v upravnem svetu jav-noprevoznega podjetja ACT Paolo Geri odstopil. Njegov korak velja pripisati neodgovornemu zadržanju Cecovinijeve občinske uprave, oziroma Liste za Trst, do pekočega problema upravljanja tega podjetja. Slednje je zašlo v silno težak položaj tako v finančnem kot v operativnem smislu, to pa prizadene v prvi vrsti delavce in manj premožne sloje, ki so glavni koristniki avtobusne službe. Podjetje zahteva izdatnejša finančna sredstva, tržaška občinska uprava pa je zavzela do njegovega proračuna za leto 1979 neodgovorno stališče, ki se kaže v bojkotiranju prizadevanj za sanacijo te izredno pomembne javnosto-ritvene ustanove. KPI očita Listi za Trst in Cecoviinijevi upravi demagogijo-' 'in » strumentalizacijo problema ter zahteva, da se vse politične stranke jasno izrečejo o tem vpra- šanjuermr.trtr .1 .<1,1 -u ŠTUDIJA O PROSTI CONI V konferenčni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nico-16 bodo danes, ob 17. uri predstavili študijo o industrijski prosti coni, ki jo je po naročilu tržaške pokrajinske uprave izdelala skupina ekonomistov tržaške univerze. Zaključne analize bosta orisala profesor Ar-toni in dr. Busana Bantenle. SEJA GORSKE SKUPNOSTI Lokacija centra za raziskave bo osrednja tema razprave na drevišnji seji kraške Gorske skupnosti, ki se bo sestala ob 18. uri na sedežu nabrežinske turistične ustanove. PREDAVANJE NA UNIVERZI V okviru seminarja o zgodovini Slovencev ter o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti, ki ga prirejajo na filozofski fakulteti tržaške univerze, bo danes, ob 18.30 predaval o razdobju fašizma in drugi svetovni vojni prof. Teodoro Sala. ZBOROVANJE O GLOBALNI ZAŠČITI Danes bodo imeli dijaki znanstvenega in klasičnega liceja »F. Prešeren* triurno zborovanje o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Na zborovanje so povabili predavatelje Spetiča, Volčiča, šiškoviča in Draga Štoko. Podobno zborovanje bo na pomorski postaji na pobudo dijakov tehničnega zavoda Carli. da se slednjim poveča obseg posojil z olajšavami pri odplačevanju o-bresti, da se odpravijo zapletljaji pri carinjenju blaga, da se ugotovijo stvarni vzroki dražitve zavarovalnih polic, avtocestnin in plinskega olja itd. Stavka bo seveda tudi v naši deželi. Tukajšnji avtoprevozniki bodo o gornjih problemih temeljiteje razpravljali na skupščini v soboto, 24. t.m., ob 16. uri v prostorih videmske trgovinske zbornice na Trgu Ve-nerio. V Ul. Madonnina bo jutri ob 17.30 javna razprava na temo: »Mladi I-talijani in Slovenci proti terorizmu, za demokratično obnovj države, za novo kvaliteto življenja*. Razprave se bo udeležil tudi sodnik Luciano Violante, deželno tajništvo CGIL bo zastopal Sergio Venier, državno vodstvo FGCI pa Pietro Folena. • Tržaška občina sporoča, da bo občinski bazen «B. Bianchi* v nedeljo, 25. marca, zaprt za občinstvo zaradi tekmovanj. organizacij in posameznikov, načrtno organizirana SSk zato ogorčeno odklanja vsak poskus kakršnega koli narodnega preštevanja manjšine, ker je to nezdružljivo s splošnimi mednarodnimi obveznostrfl,i glede priznavanja pravic manjšinam, proti določilom mirovne pogodbe, ustavnim načelom o zaščiti manjšin ne glede na število pripadnikov teh, proti duhu in črki osimske pogodbe ter proti osnovnim etičnim principom. Kakor so vsi Slovenci odločno in soglasno odklonili od vlade vsiljeno preštevanje manjšine na Koroškem, tako se moramo tudi danes enotno upreti takšnim načrtom pri nas. SSk zato poziva vso slovensko javnost, naj budno spremlja razvoj v zvezi z globalno zaščito in r.aj bo pripravljena, da nastopi i vsemi zakonitimi sredstvi za preprečitev omenjenih načrtov. S svoje strani se obvezuje, da bo v ta namen naredila vse potrebne korake na za to pristojnih forumih. V letu, ko je tudi republika Italija poklicana, da tvorno prispeva k oblikovanju Evrope, zveni omenjena namera naravnost izzivalno. Zato SSk kot politična stranka Slovencev v Italiji apelira na vso demokratično javnost večinskega naroda, da ne dopusti takšnih načinov izigravanja manjšine. Obenem SSk meni, da je pravica in dolžnost odgovornih dejavnikov matičnega naroda, da se predvsem v duhu osimskih sporazumov zavzamejo za manjšino. Ponovno izglasovan proračun miljskc občine Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta so potrdili proračun za leto 1979, ki je bil prvič že izglasovan decembra lani, vendar so ga morali prilagoditi nekaterim novim zakonom. Poleg tega je bilo na dnevnem redu vprašanje raziskovalnega centra. Tako občinski odbor kot občinski svet sta že zavzela ugodno stališče do morebitnega predloga, da bi center ustanovili v zgornjem delu Osapske doline. Na vsak način bo dokončno stališče izšlo z današnjega sestanka s prebivalstvom, ki bo ob 20. uri v osnovni šolj v Žavljah. Dvodnevna stavk avtoprevoznikov 711, Sindikalne organizacije ANITA, FAI, FITA in FIAP, ki združujejo avtoprevoznike na račun tretjih o-seb, so oklicale dvodnevno stavko od 24. ure dne 25. t.m. do 24. ure | sledil komentar. Za naše otroške 27. marca. Ukrep utemeljujejo s pro- \ vzgojiteljice bosta predavala prof. testom, ker vlada in druge pristoj- Borut Stražar s pedagoške šole o ne oblasti še vedno niso sprejele vlogi slikanice, knjige, diapozitiva njihovih zahtev, da se olajšave pri in filma v predšolski vzgoji, prof. plačevanju socialnih dajatev, kate-1 Irena Levičnik z zavoda za šolstvo rih so deležna druga industrijska j SRS pa o vlogi lutkovne igre v raz-podjetja, raztegnejo tudi na mala I voju otrokovega govora, in srednja avtoprevoznika podjetja. Učiteljem bosta predavala prof. NltMlllllllllllllllltllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllltltlllllllllllllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlIllIllllllllllItt DOGODIVŠČINA ENAJSTLETNEGA OTROKA PREDZADNJA PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI Opera in balet Bele Bartoka v zelo kvalitetni realizaciji Sezona tržaškega opernega gledališča »Verdi* gre h koncu. Na programu je tiamreč samo še ena premiera in sicer cMazepa» Čajkovskega Po Puškinovi pesnitvi rPol-tava», ki bo 3. aprila in v kateri bo naslovno vlogo pela znana beograjska sopranistka Radmila Ba-kočevič. Minulo nedeljo pa sta bili na vrsti prvi predstavi dveh del madžarskega komponista Bele Bartoka, enodejanska opera «Barbablu-jev grad» in pa enodejanski balet «Čudoviti mandarin». Medtem ko smo balet v Trstu ie videli pred leti, je bila opera «Barbablujev gradu, tokrat pri nas prvič izvedena. Zgodba o enigmatičnem morilcu Barbabluju je zamikala marsikaterega umetniškega snovalca. Bartoku je libreto napisal Bela Bala-za, mojster jo je skomponiral leta 1911, prvo odrsko uprizoritev pa je doživela šele leta 1919. Zgodbo napove bard v svojem uvodnem nastopu, nato pa se dejanje odvija skozi dramatičen dialog med Bar-bablujem in Judith proti usodnim sedmim vratom, za katerimi je samo še eksistenca v smrti ob prejšnjih Barbablujevih ženah. Tako se pred nami izpolnjuje življenjska eksistenca Judith skozi impresionistično glasbeno izpoved o živ- lllltllllllllllllllllllltlllllllltlllllllllllllltllllllllHIIIItlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllltllllllltlllllltllllllllf lllflllltltlll S SLAVNOSTNIM ODPRTJEM V KULTURNEM DOMU Prihodnji teden se bo začel seminar za slovenske šolnike Predavalo bo 11 strokovnjakov in kulturnikov iz matične domovine S slavnostno otvoritvijo se bo v ponedeljek začel v Kulturnem domu letošnji seminar za slovenske šolnike. Na njem se bodo že petnajstič po vrsti srečali učitelji, profesorji in otroške vrtnarice slovenskih šol na Tržaškem s strokovnjaki in kulturniki iz matične domovine, da bi obogatili svoje pedagoško znanje z izkušnjami in dosežki, ki jim jih bodo posredovali gostje z onstran meje. Istočasno pa bo pomenil seminar nov korak v krepitvi medsebojnih prijateljskih odnosov in v izmenjavi izkušenj. Letošnji petdnevni seminar (zaključil se bo 30. marca) bo razčlenjen na vrsto predavanj, ki jih bodo imeli predavatelji v Kulturnem domu, v Gregorčičevi dvorani ih na sedežih didaktičnihjcaynateljstev na Opčinah in v Nabrežini. Uvodno predavanje o razvoju slovenskega filma bo imel režiser in profesor na ljubljanski umetnostni akademiji France Štiglic, v ponedeljek popoldne pa bodo v Kulturnem domu predvajali slovenski film, kateremu bo Izmislil si je ugrabitev «Ugrabila > naj bi ga neznanca in ga odpeljala z avtomobilom neapeljske registracije Komaj enajstletni otrok jo je včeraj pošteno zagodel staršem, karabinjerjem in tudi nam časnikarjem. Izmislil si je, da so ga neznanci ugrabili in ga nato, ko naj bi se zavedli pomote, tudi izpustili. Svojo povest je tako dobro podkrepil z nekaterimi podrobnost mi, da so mu karabinjerji v začetku verjeli, ob koncu dolgega zasliševanja pa le ni zdržal in je priznal, da si je vso zgodbo izmislil. Dogodek se je pripetil včerai popoldne. Neka ženica je opazila v Ul. della Tesa otroka, ki je tarnal na pločniku. Ko mu je priskočila na pomoč, jd je takoj povedal, da so ga ugrabili neznanci. Ženska je nemudoma poklicala «113», policija pa rešilec Rdečega križa. Bolničarjem je deček med prevozom v Burlo Garofolo povedal, svoje ime in dodal, da so ga neznanci ugrabili. ko se je po končanem pouku ■ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII« Rovte in Kolonkovec se prebujata Vzhodno predmestje Trsta se širi z vrtoglavo naglico, še v prvih povojnih letih so bila naselja Katinare. Rovt, Kolpnkovca, Skednja obdana z gozdiči in obdelanimi njivami. Kmalu pa se je zaradi priseljevanja istrskih beguncev in zaradi naraščajoče težnje meščanov po naselitvi izven mesta, število stanovanj na tem področju znatno povečalo, Oblasti so tudi zasebnikom dopuščale, da si gradijo nova bivališča. Kmalu je tako imenovani IV. mestni predel ki je vključeval tudi Skedenj, Sv. Ano in naselje Sv. Sergija popolnoma spremenil svoje lice. V nekaj letih so stanovanjski bloki IACP in zasebna stanovanja kar preplavila celotni Judovec ali Alturo in okolico. Tako množično priseljevanje pa ni moglo mimo brez vidnih posledic, izključno slovenski prede) so tako naselile družine večinskega naroda. Problem asimilacije je postal neizbežen. Rovte in Kolonkovec pa veljata kljub vsemu za slovenski na- selji. Toda do kdaj še? Število slovenskih otrok v osnovni šoli pri Sv. Ani se niža, veliko je mešanih zakonov, nekateri so se izselili. Ostali Slovenci pa so zavedni. Jasno i-majo pred očmi ohranitev tradicij, jezika in kulture. Prve dni aprila bo v Rovtah občni zbor prosvetnega društva «Rovte-Kolonkovec*. Dogodek je izjemnega značaja. Po več kot desetih letih popolnega zatišja na prosvetno-kulturnem polju, so nekateri bivši in novi aktivisti začutili potrebo, da to delovanje ponovno zaživi, Težav ni malo. Optimistično gledanje v bodočnost pa te težave presega. Razne pobude se kažejo tudi v vrstah katoliškega društva »Kolonkovec. Pojavljajo se torej prvi rezultati dobre volje in vztrajnosti. Pred dvema letoma so nekako za poskus pripravili v gostilni Škabar kulturno prireditev z nastopi zborov, re citatorjev in folklorne skupine. U-speh je dal novega zagona. V zad- njem času so organizirali 6 izletov, razna srečanja s sodelovanjem Kmečke zveze, praznovali so dan žena. V načrtu pa imajo še druge pobude. Staro poslopje, ki so ga kupili že pred leti in ga namenili bodočemu prosvetnemu delovanju, je trenutno v popravilu. Pomanjkanje društvenih prostorov v vseh teh zadnjih letih je nedvomno predstavljalo resno oviro, da se delovanje ni razvijalo tako, kot bi se lahko. Že v nekaj mesecih pa bi moralo nuditi novemu odboru in vsem prebivalcem udobno, čeprav majhno dvorano, ki jo v bližnji bodočnosti nameravajo uporabiti tudi v rekreacijske in športne namene. Novi zagon bi moral priti do izraza predvsem na »bližnjem* občnem zboru. Ne bo le ohranjevanje in razvijanje kulturnih in narodnih vrednot, temveč tudi razvijanje boljših drubenih odnosov v narodnostno mešani skupnosti, kakršna je v teh krajih, (kt) vračal proti domu. Njegov opis u-grabitve je bil zelo natančen. Na križišču ulic Gambini in Luciani naj bi se mu približal moški temnejše polti in ga s silo spravil v avtomobil temnejše barve, za volanom katerega naj bi sedel drug človek, ki je takoj pognal vozilo. Med potjo naj bi ga tisti, ki je sedel poleg njega na zadnjih sedežih, začel spraševati, kdo je njegov oče, kaj dela, kje stanuje in ga med spraševanjem tudi pretepal. Neznanca sta ga pripeljala do neke trinadstropne vile, je nadaljeval otrok, in ga vprašala, ali stanuje v njej. Ko jima je odgovoril, da jo prvič vidi. sta ga spet prisilila, da je sedel v avto in ga po krajši vožnji izpustila na začetku Ul della Tesa. Tak je bil torej otrokov opis u-grabitve. Karabinjerjem, ki so ga takoj po prevozu v Burlo zaslišali, je tudi dejal, da je imel avtomobil neapeljsko registrsko tablico, da je imel eden izmed ugrabiteljev brke in da sta mu med pretepom strgala jopič in sezula čevelj, ki ga pa niso našli na kraju, kjer naj bi ga »ugrabitelja* izpustila. V Burlo sta vsa preplašena prišla tudi oče in mati navihanega otroka, ki ju je močno zaskrbela njegova odsotnost. Pozanimala sta se že v bolnišnici in na policiji, od koder so jima povedali, da so njunega sina prepeljali v otroško bolnišnico. Karabinjerji so takoj začeli s preiskavo. Iskali so avtomobil z neapeljsko registracijo, obenem pa so skušali preveriti, če otrokove trditve držijo. V verodostojnost nje govih izjav so zasumili predvsem zato. ker na kraju, kjer so dečka izpustili, niso našli jopiča in čev lja in ker naj bi se po otrokovem pripovedovanju vsa stvar odvijala bliskovito, v resnici pa sta od tre nutka, ko je deček zapustil šolo, do trenutka, ko je ženska, ki ga je našla v Ul. della Tesa, poklicala «113», minili celi dve uri. Za to so ga karabinjerji zaslišali dalj časa in na koncu je. kot te rečeno, priznal, da si je vse izmislil. Borut Šali s pedagoškega inštituta ljubljanske univerze in prof. Marija Skalar s pedagoške akademije o delu z otroki, ki imajo motnje vije bil pretresljivo doživet kot man-razvoju. j darin, so nastopili še Luciana So- Profesor na ljubljanski filozofski j vignano kot dekle. Attilio RuopP’? Ijenju m smrti, ki pa ima že elemente začetnega ekspresionizma, kar je značilno za Bartokovo 0l°s' beno ustvarjanje, vso prežeto s j1' pično bartokovsko vokalnostjo "! bogastvom orkestrske govorice. k\ ne moreta zadušiti povsem v sebi folklorističnega izvora. Dirigent Guenther Neuhold je znal z orkestrom Ferdi vse te značilnosti Bartokove glasbe izvrstno uveljaviti, pa tudi edina vokalna interpreta bas bariton Bjotn Askerin sopranistka Giovanna Casolla sla bila tako v igralskem kot zlasti n pevskem oziru prepričljiva. Režij0 je zasnoval Mario Misirolli, izv? del pa jo je Mario Nascinguerre. Baletna slika t čudo viti mandarin» je v bistvu dramska koreografija po libretu Manpherja LengD? la. Nastala je nekaj let po bablujevem gradu* in njena odrska pot je bila izredno trnova, saj >° je takratni čas odklanjal kot motenje javne morale. Zgodba se odvija v vrvežu velik? ga mesta v okolju razvite prostitucije in njenega izkoriščanja. Tj* je tatovi prisilijo mlado dekle, da se prostituira zato, da jo izkoriščajo. Njihove žrtve so zapovrstjo star in mlad človek in nazaduj* slučajni potnik skozi mesto — mandarin. Prva dva sta v baletu bežm pojavi, mandarin pa v odnosu * dekletom sproži dejanje. Dekle odbija s svojo pojavo toda ona 9a privlačuje. Posežejo zlikovci in hočejo mandarina ubiti, toda on n> umre dokler ni potešen v svofl sensualnosti. Potem umre z n;®| tudi dekle v simbolični pridom zmage ljubezni in usmiljenja. Zdaj je Bartokova glasba že *z' razito ekspresionistično izrazna, prežeta z magičnim lirizmom in ? legičnostjo, vsa podrejena dramatičnosti dogajanja. Na njej je koreograf Mario Pistoni ustvaril im? nitno koreografsko zgradbo, dinamično in ekspresionistično intenzivno v kretnjah. Poleg Pistonija, ** fakulteti Janez Sivec bo posredoval profesorjem slovenščine na nižjih srednjih šolah svoja spoznanja o literarni vzgoji na nižjih srednjih šolah. Več predavanj pa bo posvečenih profesorjem slovenščine višjih srednjih šol. Dr. Helda Glušič s filozofske fakultete bo govorila o sodobni slovenski novelistiki, prof. Silvo Fatur z zavoda za šolstvo SRS o pouku literarne zgodovine, prof. Janez Dular s filozofske fakultete pa bo osredotočil svoje predavanje na jezikovne vaje. Za profesorje ostalih predmetov bosta predavala prof. Karel Pod-hostnik in prof. Nace, Šumi. Prvi bo govoril o oblikah in metodah pouka, drugi pa o sodobnih smereh umetnosti. V sredo, 28. marca, bo priredil generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj sprejem za vse udeležence in predavatelje seminarja. V soboto konferenca «Dcžela F-JK in Evropa» V soboto, 24. marca, bo v tržaškem Avditoriju deželna konferenca na temo «Furlanija-Julijska krajina in Evropa*. Konferenca, ki jo bo vodil predsednik deželnega sveta Mario Colli se bo pričela ob 9. uri. Glavni poročili bosta imela tajnik AICCE Gianfranco Martini, ki bo govoril o evropskih volitvah in deželnih ter krajevnih avtonomijah ter predsednik deželne uprave Furlani je-Julijske krajine Antonio Co-melli. Tema njegovega poročila ima za naslov «Dežela F-JK v današnji in jutrišnji Evropi*. SPREHOD PO DRUŠTVIH Filmski večer PD Valentin Vodnik V soboto, 24. t.m. bo v prostorih PD Valentin Vodnik v Dolini prireditev, ki bo v sliki, besedi in filmu prikazala proslavo stoletnice društva v preteklem oktobru. Poklicni in nepoklicni časnikarji so jo budno spremljali s sprotnim poročanjem v časopisju. Veliko časa in bliskov ji je posvetil Marjo Magajna in tudi mnogo fotografov a-materjev je za lastno zabavo pritisnilo na gumb svojega fotoaparata. Med temj tudi Sašo Ota, ki se u-kvarja z umetniško fotografijo in bo v soboto prikazal serijo diapozitivov o prazniku, ki jih je posnel na sebi lasten način. Oskar Kocjančič in Oskar Kraljič pa sta si prizadevala, da bi čimveč trenutkov u-jela v snemalno kamero. Skratka, v soboto se nam obeta pester večer, zato se toplo priporočamo vsem vaščanom, da s svojo prisotnostjo počastijo prizadevanje naših fotografov in snemalcev, ki so na lastne stroške ustvarili trajen pričevalni dokument o 100-letnici PD Valentin Vodnik. Pričetek film skega večera je določen ob 20.30. li kot starec, Antonio Salernitano kot mladenič ter Salvatore Emp? ratore, Agostino D’Aloia in Cesar Celso de Almeida kot zločinci •** z njim ves Metni zbor neapell" skega gledališča *San Carlo». Orkester je tudi tokrat vodil 1 velikim smislom za dinamično ? blikovanje partiture Guenther Ne«' hold. Pismo uredništvu ENAL in. svetaivanski Narodni dom Večkrat hodim mimo svetoivan' skega Narodnega doma in vedno®* zbode v oči napis, da je v nje® ENAL. No, pred dnevi sem v časopisih prebral tudi novico, da j* med raznimi »nekoristnimi ustano* vami* («enti inutili*) tudi ENAL in da bo zaradi tega tudi ta ustano* va morala prenehati z delovanje® in da niti ne bo :mela več obstajaj in sicer že konec tega meseca, tj* z 31. marcem letos. Kot je znano, je ustanova ENAL naslednica fašistične OPERA DEL DOPOLAVORO in so v njenem °j krilju številni zabavni krožki, šport" na društva, prosvetna društva it®1 z več kot enim milijonom članov-Znano je tudi, da razpolaga ENAL z ogromnim premoženjem in 1&\ posluje številno osebje, saj pril®' ša tej ustanovi precej dobička zna' meniti ENALOTTO. Končno je tu' di znano, da je za ENAL, orga' nizacijami kar precej klientehz®8' kot piše na pr. v včerajšnjem s°' cialističnem dnevnem glasilu, ki s® hkrati sprašuje, kdo bo vse to P° razpustu prevzel. Zdi se mi razumljivo, da se mora'1 mo tudi tržaški Slovenci vprašat** kakšen napis bomo po 31. marc“ zagledali na stari stavbi svetoivan' skega Narodnega doma. In kdo 5 zanima, katera ENAL nasled®' ca se bo vanj vselila? Bo to ®f' mokristjanska LIBERTAS, ki si J* že zgradila igrišče na domove® dvorišču? Svetoivanski Narodni dou P1®:8’ da po londonskem sporazumu S®' vencem, čeprav ga nismo še PreVZfl! li. Mar ni prav sedaj ob razoust ENAL, ki je v njem, tisti Pra'r in ugodni trenutek, da ga končno P° 25 letih prevzamemo? (Pripominjam, da sem mnenj®’ da nikakor ne držijo morebitna sW*' cevanja na osimski sporazum, * katerim je londonski dogovor prt' nehal veljati. Saj Osima venda ne moremo razlagati tako, da s z njim razveljavljena tista pisn?* med veleposlanikoma obeh podPlS' nic, ki zadevajo vrnitev naših P0] žganih kulturnih domov. Kajti s ta' k0 razlago bi naša država nekeg. dne utegnila še zahtevati, da J, vrnemo ljudski dom na Opčinah in tudi tisti del Kulturnega doma * Ul. Petronio, ki je zgrajen s Prl' spevkom države...) S spoštovanjem (sledi podpis) Za vedno nas je zapustil naš dragi CELESTIN FONDA Pogreb bo jutri ob 11.15 iz Nabrežine v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: sestri Ana in Marija, nečakinje in drugi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 22. marca 1979 Pogrebni zavod, Ul. Zonta 3 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v treh dejanjih (dveh delih) V soboto, 24. marca, ob 19.30 IZVEN ABONMAJA Gledališča '■ * SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE ZBOROV PRIMORSKE revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1979 Jutri, 23. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku; Sobota, 24. marca, ob 20. uri v Mestnem gledališču v Kopru; Nedelja, 25. marca, ob 15. uri v kinodvorani Ristori v Čedadu. Vabljeni! Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, 23. t.m., ob 10.30 v Ljubljani (Drama - Levi oder) s predstavo K. Čašule »Vrtinec*. Danes, 22. t.m., ob 19.30 in jutri, 23. t.m., ob 15.30 v Ljubljani (Drama) s predstavo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj*. V nedeljo, 25. t.m., ob 18. uri v Cerknem s predstavo Miroslava Krleže «Leda». ROSSETT1 Danes ob 20.30 bo na sporedu Shakespearov »Otello* v priredbi Carmela Beneja. Abonma kupon št. 6 (izmenično). Abonenti, ki so že izkoristili kupon št. 6, imajo 30-od-stotni popust. Zadnji teden. AVDITORIJ Jutri, v soboto in nedeljo se bo Living Theater predstavil s »Prometejem*, ki bo prva prireditev v okviru cikla Avditorium. Abonmaji pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V ponedeljek 2u. t.m., bo tržaški Teatro Studio prikazal delo »Prometej* Sledila bo razprava s sou deležbo igralcev ansambla Living Theater. Vstopnice pri osrednji bla- K KASTA vabi vse člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 23. t.m., ob 20. ari v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petro-nio 4. DNEVNI RED: 1. Izvolitev predsedstva občnega zbora 2. Poročila 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Pozdravi in razprava 5. Razrešnica 6. Volitve 7. Razno Sledila bo zakuska MLADINSKI KROŽEK TRST Ul. Ginnastica št. 72 vabi na predstavo «OBLAK V HLAČAH« Vladimira Majakovskega Z vključitvijo nekaterih revolucionarnih stavkov Dostojevskega. Program bo predstavil ENZO Mocchiutti, glasbo je napisal CARLO MASER, ki je tudi izvajalec. Nastopa ALDO PRES-SEL. Predstava bo v soboto, 24, ca, ob 20.30 v Dijaškem domu; Ul, Ginnastica 72. snbouJiC Udeležite se! Obvestilo Sindikata slovenske šole Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole sklicuje jutri, 23. marca, ob 17.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, sestanek za ustanovitev odbora za permanentno izobraževanje. Vabljeni so predvsem poverjeni vseh šolskih komponent. Prvi redni obrni zbor Slovenske gobarske družine Jutri, 23. marca bo v Prosvetnem domu na Opčinah prvi redni občni zbor Slovenske gobarske družine - Trst. Prvo sklicanje zbora je ob 20. uri, drugo pol ure kasneje in sicer ob 20.30. Ker po pravilniku gobarske družine letos niso predvidene volitve, bo dnevni red skrajšan na same tri, točke: 1. predsedniško poročilo 2. blagajniško poročilo 3. razno ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE IN KULTURNI DVIG Tridnevni seminar za 57 slovenskih učiteljev in učiteljic na Goriškem Zaključujejo seminar za profesorje na višjih srednjih šolah V torek prvo predavanje za profesorje nižje srednje šole Po občnem zboru, ki bo predvido-gajni Pasaže Protti. Vstopnina 3.000 I ma zelo kratek, bo sledilo prvo pre-lir, za abonent* in mladino 2.000 lir. davanje v letošnji sezoni. Gost tr-* * * žaške gobarske družine bo tokrat Predstave «Staromodne komedije* predsednik Zveze gobarskih družin bodo ponovno na sporedu od 4. aprila Slovenije dr. Dušan Vrščaj, znan VERDI strokovnjak in mikolog mednarod Danes, ob 20. uri (abonma C/C nega slovesa, bo predstava Bartokovega «diptiha» Pozivamo člane gobarske družine »Barbablujev grad* in koreografske in simpatizerje, da ne zamudijo iz-drame «Čudoviti mandarin*. Na- redne priložnosti! Člani bodo na obč-daljnje predstave bodo v soboto ob nem zboru poravnali letošnjo člana-8. uri (aborr la S), v nedeljo ob rino, simpatizerje pa vabimo, da se 16. uri (abonma D) ter naslednji | vpišejo v gobarsko družino, torek ob 20 .uri (abonma B/E). Kino Koncerti V Modri dvorani hotela Excel-La Cappclla Underground 18.00- I sior bo danes, 22. marca, ob 20.30 20.00—22.00 »Abesada l’abisso dei koncert harfistke Giuliane Stecchi-sensi*. — Japonski film v režiji na; Tanake. Informacije in rezervacije pri Ariston 15.30—22.00 »La sera della tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, prima*. Režija J. Cassavetes. tel. 64520, od 18. do 20. ure ob de- Ritz 16.30 «Letti selvaggi*. M. Vitti, lavnikih, razen ob sobotah. L. Antonelli, U. Andress. Prepove- V nedeljo ob 11. uri v Avditoriju dan mladini pod 14. letom. koncert komornega orkestra Verdi- Eden 17.00 »Cristo si e fermato a jevega gledališča. Na sporedu Tar-Eboli*. Gian Maria Volonte, Irene | tinijeve skladbe. Papas. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Sexy simfony». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Prireditve Excelsior l6JK) «Il gatto e il cana-, ^ predyaja 22 t m > ob nT' P1 to 17. uri na sedežu CRAL Assicura- vedan mladim pod 14. letom. Barv ___ Generali _ yj Torrebianca 4, p"”"« ”« IS ninfomane*. P Provazku »Commedia dell'arte», in dim pod 18. letom. Barvni film. <)b 2() 3() Living Theatre «7 medita-Nazionale 16J50 «Prova d orchest ». j ^ sui sadomasochismo». Vstop Režija F. Fellini. t Mignon 16.30 «Brillantina rock*. I Barvni film. Cristallo 16.30—20.30 «Dottor Živa go*. Omar Sharif, Julie Christie, Geraldine Chaplin. Barvni film. I V galeriji Teatro Romano, Ul. Do-Modemo 16.30 »Carrel agente peri- nota 20, je razstava kluba grafikov coloso*. Don Murray. Venezia Viva s sodelovanjem ne- Aurora 16.30 «L’ingorgo». Alberto | katerih tržaških likovnikov. Sordi, Marcello Mastroianni. Capitol 16:30 »Il-paradiso pud atten-dere»>- WaVen'-Bea tty ■ Barvni film. Vittorio Venelo 15:45 «Vatentino». Rudolf Nureyev, Leslie Caron. Barvni film. Univerzitetni gledališki center - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA RAZSTAVA 31 GRAFIČNIH LISTOV JOŽETA CIUHE Odprtje jutri, 23. marca 1979, ob 18.30 v galeriji Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Vabljeni! Razstave Izleti V nedeljo, 25. t.m., prireja SPDT ____ izlet po Krasu in sicer iz Trsta z Volta Milje16.30 «Aliče nel paese I avtobusom na Prosek ter v Samator-delle pornomeraviglie*. Prepove- co, nato peš na Kostenj, Volnik; po-■ vratek mimo Repna in Briščikov na Prosek. Zbirališče na Oberdankovem trgu ob 9. uri, odhod ob 9.15. Vab-bljeni vsi ljubitelji Krasa. dan mladini pod 18. letom. PD ŠKAMPERLE in ŠZ BOR vabita jutri, 23. t.m., ob 20.30 v malo dvorano Stadiona 1. maj na razgovor O GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI Prisoten bo član It SKGZ Bogo Samsa. Razna obvestila Vodstvo KP1 iz Križa sklicuje za | petek, 22. marca, ob 20.30 aktiv sekcije. Na pobudo prosvetnih delavcev didaktičnih okrožij Gorica in Doberdob je šolsko skrbništvo priredilo ciklus predavanj, na katerih predavatelji iz Ljubljane slovenske učitelje na Goriškem seznanjajo z nekaterimi učnimi in didaktičnimi metodami šolskega dela. Prvo predavanje s tega seminarja je bilo v torek popoldne, naslednji dve pa bosta danes, 22., in v torek, 27. marca. Predavanja so v prostorih slovenske osnovne šole v Ul. Croce, namenjena pa so, kot smo že povedali, 57 slovenskim učiteljem in učiteljicam na Goriškem. Na prvem predavanju je Janez Dular, profesor slavistike na filozofski fakulteti v Ljubljani, govoril o jezikovnem pouku v 1. in 2. stopnji v luči strukturalizma. Danes bo pisatelj Leopold Suhadolčan predaval o pristopu k branju in drugim sredstvom obveščanja. Naslednji torek pa je na sporedu predavanje Darinke Sivec, funkcionarke šolskega zavoda v Ljubljani, o animaciji kot ustvarjalnem delu otrokovega celostnega razvoja. V svojem govoru ob pričetku seminarja je didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan poudaril, da je seminar posledica odločitve učiteljskih zborov na podlagi pooblaščenih o-dlokov. Gre za izpopolnitev tistih 20 ur mesečno, ki so jih osnovnošolski prosvetni delavci dolžni posvetiti šoli izven normalnega pouka. Takšni seminarji, je še dodal dr. Brešan, so velikega pomena za strokovno usposabljanje ter za dvig kulturne ravni delavcev na področju vzgoje in izobrazbe. Medtem se zaključuje seminar o-smih predavanj za profesorje na slovenskih višjih srednjih šolah, ki ga prirejajo v prostorih gimnazije -liceja «Primož Trubar*. Včeraj ob 16. uri je dr. Ivan Toličič, direktor psihološkega inštituta univerze v Ljubljani, predaval o psiholoških problemih današnjih adolescentov, naslednji petek, 30. marca pa bodo seminar sklenili s predavanjem dr. Pavla Merkuja, člana italijanskega inštituta za etnomuzikologijo, o slovenski in de želni etnografiji v sklopu evropske. Prvo predavanje letošnjega seminarja za prosvetne delavce na višjih srednjih šolah je 15. februarja imel dr. Matjaž Kmecl s filozofske fakultete v Ljubljani, ki je govoril o branju meraniega feksta, sledili so dr. Kajetan Gantar, direktor-inštituta za klašifertd filologijo niverze p Ljubljani (tema: Prodor antike v slovensko slovstvo), dr. Valentin Kalan, direktor filozofskega inštituta univerze v Ljubljani (Nekatera bistvena vprašanja sodobne filozofije), prof. Darko Bratina, docent na univerzi v Trstu (Družbenogospodarske perspektive Slovencev v Italiji), prof. Borut Loparnik, profesor muzikologije na pedagoški fakulteti v Ljubljani (Instrumentalna govorica od romantike do današnjih dni), prof. Karel Bajc, redni profesor matematike in fizike na učiteljišču »Anton Slomšek* v Tr- stu (Matematika brez števil). Prihodnji torek pa se pričenja seminar, ki bo obsegal štiri predavanja, za profesorje nižje srednje šole «Ivan Trinko*. Profesor Franc Pediček iz Ljubljane bo predaval o učni uri. • Drevi ob 20. uri bodo v krožku Rinascita v Tržiču predstavili knjigo Marine Cattaruzza o nastajanju mestnega proletariata v Trstu v dru gi polovici prejšnjega stoletja, do izbruha prve svetovne vojne. Knjigo bosta predstavila profesorica Licia Chersovani in profesor Silvio Benve-nuti. Okrog 40 sodnih izgonov, praznih stanovanj pa 200 Na področju tržiške občine, naj bi bilo v pripravi okrog 40 sodnih izgonov. Podatek sicer ni iz uradnih virov, vendar se močno približuje dejanskemu stanju. Na področju tržiške občine naj bi bilo po drugi strani okrog 200 praznih stanovanj, ki jih lastniki nočejo dati v najem. To po ocenah tržiškega županstva. V prihodnjih dneh bo ob činska uprava skušala posredovati med lastniki stanovanj in tistimi ki so brez strehe nad glavo, da bi našli sprejemljivo rešitev. Danes v Novi Gorici srečanje šolskih sindikatov Odbor sindikata slovenskih šolnikov v Gorici se bo danes popoldne v Novi Gorici sestal z občinskim zborom Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Člani obeh delegacij se bodo pogovarjali o bodočem sodelovanju, pregledali bodo sedanji šolski sistem ter usmerjeno izobraževanje v Sloveniji ter se seznanili s problemi slovenske šole v Italiji. G. VESEL STARA NAVADA ŽELEZNA SRAJCA KREDITNI ZAVOD NAMEŠČA MLADE PO PROTEKCIJAH Sindikat se pritožuje, ker so ga izključili pri sestavi prednostne lestvice Muzej v tržiški trdnjavi Rocca so te dni zaprli, ker je v notranjost, zaradi obilice padavin, vdrla voda. Domnevajo, da bo ostal zaprt nekaj mesecev, najbrž do začetka poletja. Sindikalne organizacije bančnih uslužbencev obsojajo upravo go-riškega kreditnega zavoda, da ne spoštuje dogovora o vključitvi sindikalnih predstavnikov v vse stopnje natečaja za sezonsko zaposlitev mladih. Med pogajanji za sprejem dopolnilnega sporazuma je u-prava kreditnega zavoda obljubila sindikatom, da si bo prizadevala izvajati zakon 285. Kasneje so sindikati zahtevali, naj se sezonski u-službenci poiščejo v posebnih namestitvenih seznamih, ki jih določa zakon 285. V pogodbi sta obe strani določili, da bo uprava kreditnega zavoda sprejem sezonskih uslužbencev napovedala po tisku. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo objavili rok, v katerem morajo kandidati predložiti prošnjo za udeležbo pri ustnem izpitu. Da bi pravilno izvedli izpit, so zajamčili navzočnost sindikalnega zastopnika. Na takšen način so prvič preprečili, da bi zavod nameščal na podlagi priporočil in protekcije. Vendar potek konkurza ni šel tako kot so sindikalisti pričakovali. Ko je bilo potrebno sestaviti prednostno lestvico, so jih zaradi »tajnosti pustili pred vrati. Takšno stališče je na kasnejšem sestanku s sindikati zagovarjal tudi predstavnik vodstva hranilnice odv. Majo. MIIIIIIIIIHMIIltllMnillllllMIIMIIimilllHIIMIIIIHMIIIIIIIIItfllllllllllHnHnilMIIIIIIIIIIMIIIIIIfllllimillllimiMiniltllimilllllMMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlIllllllMIIIIIIIIIMIIIIII Z RAZPRAVE 0 SLOVENŠČINI V JAVNEM ŽIVLJENJU Skrb za boljši jezik mora preiti v zavest posameznika Po začetnem posvetu v Novi Gorici, bo razprava tekla v delovnih organizacijah in šolah • Vloga slovenščine v zamejstvu Ob tem dogodku sindikati poudarjajo, da bo mogoče premostiti star klientelizem edinole ob spoštovanju zakona 285. Obsojajo nadalje izigravanje sporazuma, ki predvideva navzočnost sindikalnega zastopstva tudi pri sestavi prednostne lestvice. Ob koncu dodajajo, da s takšnim svojim ravnanjem hranilnica ni pripravljena reševati hudega vprašanja mladinske brezposelnosti in da se noče odpovedati nameščanju po pro-tekcijah. Danes v Gorici predavanji o Soči Danes ob 17.30 bo v sejni dvorani goriškega pokrajinskega sveta drugo predavanje o fizični geografiji, zgodovini in ekonomiji mednarodne reke Soče. O kmečkem gospodarstvu posoške ravnine ter o izsuševalnih in namakalnih delih na tem območju bo govoril univerzitetni profesor v Trstu Mario Prestamburgo, o kmečkem peisažu tega posoškega bazena ter o nekaterih njegovih zgodovinskih aspektih pa bo predaval univerzitetni profesor iz Trsta Lu-ciano Lago. Ciklus predavanj bodo sklenili prihodnji četrtek. O obravnavanih temah in o novih spoznanjih, ki jih bodo izzvala predavanja, bodo priredili okroglo mizo. Predavanja so namenjena profesorjem zemljepisa na italijanskih srednjih šolali. Za prvo predavanje je vladalo veliko zanimanje, kar je potrjevala tudi številna udeležba. Mali oglasi Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 21. MARCA 1979 Povrtnina Min. Maks. Česen 1009 2300 Cvetača 575 . 805 Zelje (glavnato) 460 575 Cikorija 1600 1600 Radič rdeč 1200 1200 Radič zelen 1200 1680 Gobe (kult.) 1100 1300 Solata endivija 660 840 Krompir bea 200 250 Zelena paprika Paradižniki Zelena Špinača Sadje Banane 1380 690 350 720 990 1610 1380 600 960 Prevl. 1500 690 518 1600 1200 1440 . 1200 720 220 1430 920 450 840 1045 1045 Min. Maks. Prevl. Jezik je naše največje kulturno bogastvo. Je sredstvo sporazumeva nja, ki nas povezuje in istočasno Jo čuje od drugih skupnosti. Materinščina je jezik, v katerem se najla že in najbolj sproščeno izražamo. Skratka je vrednota, ki jo moramo spoštovati, gojiti z zavestjo in ljubeznijo ter posredovati mlajšim rodovom. Na žalost ni vselej tako. V zadnjih letih je naš občutek za zdravo in živo slovenščino precej otopel. Opravičil za tako stanje bi lahko poiskali nič. .koliko, ia tudi to, kar vsak dan beremo ali slišino preko sredstev javnega obveščanja, ni več nekaj čisto našega, osebnega in da moramo torej nujno nekaj ukreniti, da jo izboljšamo. Odtod akcija SZDL v vlogi slovenščine v javnosti, ki je stekla že sredi šestdesetih let in ki jo v ma- tični domovini skušajo bolj intenzivno izpeljati v zadnjih dveh letih in to na vseh ravneh, z večjim ali manjšim uspehom. Tako je bilo tudi na včerajšnji javni razpravi v Novi Gorici, za kar je dala pobudo Občinska konferenca SZDL. Prisotno je bilo lepo število delavcev s p>odročja šolstva, kulture in nekaterih drugih dejavnosti, (menda še zmeraj prevladuje mnenje, da je skrb za lep>ši in boljši je- bo treba v prihodnje px>svečati večjo skrb jeziku. Gre za slovenščino v javnih občilih, predvsem v dnevnih časopisih, pa tudi v tovarniških glasilih, ki je mnogokrat izraz pomanjkljive jezikovne, pa tudi strokovne izobrazbe. Posebno skrb bo treba posvetiti slovenščini v politiki, javni upravi in sodstvu, pa tudi na področju turizma ter gospodarskih dejavnosti. V tej zvezi bi kazalo posebej osvetliti in opredeliti ziroma delavcev v kulturi) ni pa bilo predstavnikov ‘'^cštptJdafsKfh trt družbenopolitičnih organizacij, ki imajo, kakor je prišlo tudi ifiaS razpravo na dan, predčj.Vnje «zasluge», če je kulturna raven slovenščine tako nizka. Razprave v Novi Gorici sta se udeležila tudi predstavnik TO SKGZ Karlo Černič in novinar Primorskega dnevnika Vlado Klem-še. Nekaj uvodnih misli je na začetku razprave, ki naj bi se v prihodnjih dneh nadaljevala tudi na šolah, gospodarskih in družbenih organizacijah, končala pa prve dni prihodnjega meseca z izdelavo zaključnega dokumenta, povedal pred sednik Občinske konference SZDL Lojze Lah, nakar je Slavko Velikonja orisal glavna področja, kjer Jabolka delišes 1 Jabolka jonathan Hruške ahate F. 1 Hruške kaiser I Hruške passacras. Pomaranče taroki I Pomaranče svetle Limone I Mandarine I Grenivke 633 460 690 437 460 805 330 863 978 690 518 920 518 575 1380 330 690 288 863 575 460 805 460 518 975 330 ...............—........... Včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 22. marca VASILIJ Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 18.19 - Dolžina dneva 12.14 - Lu-ha vzide ob 2.03 in zatone ob 11.47. Jutri, PETEK, 23. marca SLAVA ^reme včeraj: najvišja temperatura 10.30 stopinje, najnižja 8,3 stopinje, °b 13. uri 9,2 stopinje, zračni tlak ^011,3 mb narašča, vlaga 82 odstot ha, nebo pooblačeno, dežja je pa dlo 3,7 mm, veter 22 km na uro jugozahodnik, sunki vetra 36 km na 0ro, morje razgibano, temperatura •broja 9,8 stopinje. ROJSTVA In SMRTI Dne, 21. marca se je v Trstu ro dUo 7 otrok, umrlo pe je 11 oseb. RODILI SO SE: Roberto Scoria, Silvia Scotti, Marco Mancia, Christian Morelli, Paolo Labinaz, Ric-cardo Spangher in Sara Brezovec. UMRLI SO: 86-letna Irene Kaval-•a por. Locatello, 69-letna Pasqua Scherian vd. Corossez, 77 letna An-ba Cramer vd. Codan, 85 letni Ger-*bano Rizzotti, 81-letni Nicolč Da- F1AT 124 letnik ’74 v dobrem stanju ugodno prodam. Telefonirati (040) 52277, ŠTIRIČLANSKA družina na Proseku išče enkrat ali dvakrat dnevno od 8. do 12. ure ali po dogovoru osebo za pomoč pri hišnih delih v modernem stanovanju. Ponudbe pod šifro »poštenost*. V DOLINSKI občini prodam dvosobno stanovanje. Telefonirati na št. 812489, v večernih urah. NEMŠKO KOZMETIKO »Olga Tsche chovva* dobile na Opčinah v Par fumeriji - Kozmetiki «90». Do 28. marca darilo — dežnik za cenjene odjemalke. PRIPOROČAMO Vam kreme, lotio ne, šminke č. parfenu japonske firme »Shiseido - Parfumerija -Kozmetika «90» Opčine. PRODAM smuči «Elan MC», dolžina 210 cm — Tel. 416568 v pbpoldan-skih urah. ODBOR ljudskega doma iz Križa išče novega najemnika za gostilno. PRODAM majhno stanovanje v Tr stn Telefonirati na številko 741670. UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje - Altura. Tel.: 227372. PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407. JUKEBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir, prodaj bar »Canari no* na Opčinah. ussmmm Namesto cvetja na grob Karla pas, 80-letna Anna Bevilacqua vd. de Privitellio, 82-letna Eufemia De Marchi vd. Comar, 80 letna Teresa Ambroset vd. JVtezzon, 89-letna An- . - tonia Cociancich vd. Covra, 59 let- Kraljiča darujeta Nadja in Sandro ni Alceo I.or-nzutti in 79-letna Ber- Kuret 30.000 lir za PD F. Prešeren. V OKVIRU OBMEJNEGA POLICIJSKEGA SODELOVANJA Milica izročila kvesturi v Gorici nakit ukraden verjetno v Italiji V avlu jugoslovanske registracije so na mejnem prehodu našli električne stroje in drugo ukradeno blago ta Mendler por. Dorni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cav.ana 11, Er ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. . . (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Padrič 10.000 lir za ŠZ Gaja Za uporabo kleti ob praznovanju 8. marca darujeta Marčelo in Milena Dol jak (Samatorca) 30.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Franca Križmančiča darujejo sestrične in bratranci iz Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. I.EKARf h V OKOLICI Boljunec: tel. 22« 124. Bazovica iel 226 165: Opčine' tel 21100); Pro sek: tel 225 141 Božje polje: Žgo ruk: tel 225-596. Nabrežina tel 200121. Sesljan. tel 209 197; žavlje rel. 213-137; Milje: tel. 271 124 /.I1RAIM VENA DFŽURN i SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENI'AS od 22. do 7. ure: telet štev. 732 627. V spomin na Renata Hrovatina daruje družina Kalc (Padriče 29) 3.009 lir za ŠD Sloga. V spomin na Radovega očeta daruje Branko Grgič 5.000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen daruje Silvan Grgič 5.000 lir za ŠZ Gaja. V počastitev spomina dragega Ernesta Pertota, preminulega v Ku-stanju (ZSSR', damic družina Stan 1 o in Mitja Pertot 10.000 lir za TPK Sirena. V isti namen daruje Roža Kobal 5.000 lir za TPK Sirena. V spomin ob 25 letnici smrti bor ca Ljubomira Sancina - Stojana iz Doline daruje sestra Dorka z družino 5.000 lir za PD V. Vodnik. Sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi policijskimi organi je dalo že marsikakšen dober rezultat. Prav gotovo ne nazadnje pred nekaj dnevi, ko je jugoslovanska po licija pri prehodu jugoslovanskega državljanja našla v njegovem avtomobilu več pri nas ukradenih dragocenih predmetov, ki so sedaj že v posesti goriškega oddelka leteče policije. Na podlagi takšnega sodelovanja bo mogoče odkriti povezave med tatovi na naši strani ter jugoslovanskimi naivnimi, morda pa tudi namernimi kupci ukradenega blaga. Kakor nam je sporočil leteči oddelek goriške kvesture, jih je milica iz Nove Gorice seznanila, da so pri nekem jugoslovanskem državljanu na mejnem prehodu zaplenili majhno torbico z zlatnino in drugim dragocenim nakitom, ki je po vsej verjetnosti prišlo iz Italije. Nakit so izročili goriški kvesturi, ki ga je včeraj pokazala tisku, da bi obvestil morebitne oškodovance. V tej torbici so našli: Broško iz slonove kosti z risbo rož in čebel v velikosti 6x7 cm; ogrlico iz biserov neenake in nepravilne oblike dolgo 100 cm; 90 cm dolgo ogrlico z obeskom iz dragocenega kamna: 50 cm dolgo zlato verižico: zlati obesek s šestimi trdimi kamni rdeče in svetlo-zelene barve, ki ima na drugi strani tri kitajske znake - velikosti 2,5x4 cm; dva para zlatih uhanov z briljantom in biserom, več parov zlatih uhanov itd. Jugoslovanski policijski organi so goriško kvesturo nadalje seznanili, da so 4. marca nekemu njihovemu drfavljanu, ki se je peljal s fiatom 750 jugoslovanske registracije, zaplenili več električnih strojev, ki jih uporabljajo obrtniki, in sicer tri električne stroje za rezanje navojev italijanske znamke STAR, e-lektrični sveder znamke BOSCH modre barve in enak stroj znamke »Black-Decker*, električni varilni a- parat, večje število avtoradiov i-1 V mestu ugodno ocenjujejo ta od-talijanske in nemške znamke, avto- kritja ter dodajajo, da bo mogoče mobilske hupe, magnetofonske ka- na takšen način priti do drugih tat- ■ • i • * i I ’ J ! da rlo en nn in rvnl i/>i l _ Obsodba ravnanja tržaškega sodišča Ženski koordinacijski odbor za Goriško je včeraj izdal krajše tiskovno poročilo, v katerem obsoja zadržanje tržaškega sodišča na torkovem procesu zaradi posilstva. Od. bor izraža Grazii Zanichedda solidarnost ter poziva ženske naj se udeležijo protestnih manifestacij, ki jih bodo pripravili. zik predvsem domena slavistov, o- P°men ekonomske propagande v sa moupravnem socialističnem siste 'mu.iniFosebno-apoflernost je Velikonja namenil rabi slovenščine v:' za mejstvu','"posebno'>V Italiji. V tem ! treti utfctt' je i; 'Sieer " najbolj aktualno vprašanje priznanja jezikovne za ščite, priznanje in uveljavljanje slovenščine kot enakopravnega jezika, vendar ne gre zanemarjati tudi drugih aspektov. Dotaknil se je nato vloge narečja v Beneški Sloveniji in Reziji, kjer je ta oblika jezika, zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin, prevzela vlogo pravega je zika. V razpravi je bilo slišati precej različnih mnenj, pa tudi kritik. Tako naj bi bil grešni kezel za obstoječe stanje neustrezni sistem izobraževanja, ki ga bo treba bržkone spremeniti, izboljšati. Tako ne moremo biti zadovoljni s stopnic jezika na strokovnih šolah in pri tehničnem pouku. Slovenščino ne bomo izboljšali niti z nameščanjem lektorjev pri časopisih, ali pri raznih ustanovah, ampak mora skrb za boljši jezik preiti v zavest vsakega posameznika. Nam bo to uspelo? Raj moramo vedeti o načrtovanju družine V okviru ciklusa predavanj tečajd hitre pomoči, ki ga prirejata domače prosvetno društvo in društvo krvodajalcev, bo drevi, ob 20, uri, predaval v Kulturnem domu v Sovod-njah gihekolog dr. Andrej Vuga o kontracepciji in načrtovanju družine. Prireditelji vabijo na predavanje širše občinstvo, predvsem pa mladino. sete, ribiško palico itd Po prvih podatkih naj bi en del navedenih predmetov (električni stroji za rezanje navojev, sveder, avtoradio in ribiško palico) ukradli avtoličarju Robertu Cefarinu, ki ima svojo delavnico v Ul. Duca d'Ao-sta. Na podlagi sodne prijave oškodovanca so ga okradli 3. marca, se pravi en dan pred najdbo blaga. ............ <..........................* ' vin. Govori se, da so baje policijski organi že na sledi tatovom, ki so ukradli kmetijske stroje. Našli naj bi jih na jugoslovanskem ozemlju, in sicer pri ljudeh, ki zanje niso plačali carine. (Na sliki zlate in biserne ogrlice, uhani in dragoceni kamni, ki jih je jugoslovanska milica izročila goriški kvesturi). Za pravo vlogo materinščine v otroških vrtcih Kakšen naj bo jezik v Odbor sekcije Slovenske skupnosti v Sovodnjah vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR SEKCIJE ki bo v soboto, 24. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Gabrjah. Dnevni red: pozdravi, tajniško poročilo in volitve novega odbora. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15, Franček Rudolf: Veronika. Predstava za red S četrtek. Izleti varstvenih ustanovah ter v šolstvu? S tem vprašanjem se je ukvarjala tudi konzulta za slovenska vprašanja pri goriški občini na zadnji seji, kjer se je razvila obširna razprava o tem za našo narodnostno skupnost tako bistvenem vprašanju. Gre za uporabo materinščine v o-troških vrtcih na področju goriške občine, ki se polagoma spreminjajo v utrakvistične vzgojne ustanove, kjer je bila slovenščina potisnjena v podrejen položaj. V zvezi s tem žgočim vprašanjem, ki so ga sprožili nekateri starši, velja opozoriti, da bo konzulta v kratkem objavila svoje stališče v pismeni obliki. V nadaljevanju seje so člani že spet z razočaranjem ugotovili, da si goriška občinska uprava ne prizadeva veliko, da bi konzulta zaživela v pravem pomenu. Tako občina še zmeraj ni odgovorila na pismeno vprašanje glede zagotovila zemljišča za gradnjo južnega šolskega središča in glede gradnje trgovskega zavoda. Sicer je občinska uprava le dokazala nekaj dobre volje s tem, da je vključila v proračun nekaj sredstev za potrebe slovenskega šolstva, vendar ni o tem seznanila konzulto. Z vso pozornostjo so na zadnji seji obravnavali tudi dopise nekaterih občanov, tako skupine staršev iz Pevme in predsednika rajonskega sveta iz Pevme glede potrebe po dokončni ureditvi šolskega poslopja. Gre za vprašanje, ki bo po dolgih letih odlaganja morda le rešeno v doglednem času. Zaključni del seje je bil namenjen obravnavi vprašanj v zvezi z družinskimi posvetovalnicami ter vprašanjem strokovnega izobraževanja za člane slovenske narodnostne skupnosti, s posebnim ozirom na razmere na goriškem. Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje (stare in mlade) na prvi pomladanski pohod na Kras, v okolico Doberdobskega in Sabliškega jezera, ki bo v nedeljo, 25. marca. Zbirališče ob 9.15 na vzgojno-' tr8u Pred spomenikom v Doberdo- bu, kdor pa ima probleme s prevozom, naj pride ob 9. uri na Travnik. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 22. aprila, prvi pomladanski družinski izlet. Obiskali bodo vipavsko zadružno klet, priljubljeno izletniško točko Pod skalco, zvečer pa bo skupna večerja s srečelovom v hotelu Planika v Ajdovščini, Prijave na sedežu društva od danes dalje, do zasedbe razpoložljivih mest. Razna obvestila V okviru kulturnih večerov, ki jih prireja goriška občinska uprava, bo drevi ob 18.30 gost v deželnem avditoriju pisatelj Mario Rigoni Štern. Kino (lori ca CORSO 17.00—22.00 »Superman*. M. Brando, J. Hachman. Barvni film. VERDI 17.15—22.00 «Arriva un ca-valiere libero e selvaggio*. VITTOR1A 17.00-22.00 »Confessioni di una concubina*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30 — 22.00 »Amon miei*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Autostop rosso sangue*. Nora (lorica in okolica SOČA Ni predstave. SVOBODA 18.00—20.00 »Razbijalec«. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Manoja*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna leKarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. KARTOTEČNI LIST IZ LETA 1933 GOVORI JASNO: RIL JE NACIST Generalni tajnik NATO Luns zaman pere svojo preteklost Vprašanje, zakaj so Patronat KZ - INAC svetuje Državna uslužbenka z delovno dobo tudi v Jugoslaviji HAAG — «Zadeva Luns» je prak-tič io več ali manj zaključena. Kljub temu pa jo bodo še premlevali, kar je tudi razumljivo, saj gre za človeka na visokem položaju, ki se — kot kaže — zaman pere svoje preteklosti, svoje nacistične gorečnosti, pri čemer mu je pomagal tudi nizozemski parlament, pa čeprav le z 62 glasovi proti 60. Časopis »Algemen Dagblad«, ki je »Lunsovo zadevo* odkril, povsem upravičeno odklanja «tezo», da se sedanji generalni tajnik NATO ni vpisal v naciste sam, pač pa da ga je v NSB, torej v nizozemsko nacionalistično stranko vpisal njegov brat. V amsterdamskem institutu za drugo svetovno vojno so odkrili kartotetičnj list na ime Josepha Lunsa, ki se je 1933. leta vpisal v NSB in ostal njen član dobra tri leta. Čeprav gre za originalni kartotečni list, je nizozemski parlament njegovo izvirnost »demantiral* in sicer na osnovi Lunsovega pisma, v katerem je generalni tajnik NATO v prvem trenutku zanikal .dvojo pripadnost nacistični stranki, pozneje pristal na svoj «greh», nato ga spet zanikal. Toda Lunso-va preteklost je polna demantijev. Večkrat je namreč skušal demantirati vesti, ki so jih objavili nizozemski in tuji časopisi. Preštevilni demantiji pa so po navadi potrditev tega, kar nekdo demantira. Kaže, da bo Joseph Luns v kratkem odšel v pokoj. Tako se šušlja v krogih NATO. To pa bo posredno odgovor na vprašanje, koliko resnice je na tem, da je bil nacist in V zvezi s tem, kako je možno, da je nizozemski parlament tako na lahko, pa čeprav z dvema glasovoma večine, sprejel njegovo tezo, da se ni sam vpisal v nacistično Si anko. Povsem razumljivo je. da se bo o tem še govorilo. V zvezi z »zadevo Luns* si postavljajo na Nizozemskem dve vprašanji. Prvo vprašanje je, koliko je resnice na tej Lunsovi preteklosti, drugo vprašanje pa je, zakaj so to zadevo odkrili šele sedaj in jo nato pustili na pol poti, saj nihče ne verjame ne Lunsu, ki se pere, ne tistemu delu parlamenta, ki ga ščiti. K temu bi lahko dodali še to, da se zdi skoraj neverjetno, kako to, da nizozemski uradni krogi nočejo globlje prodreti v zadevo in prepuščajo vse dnevnemu tisku, ki pa ne drži rok križem. molčali polnili deset let, Ilaški tednik »Frain Nederland» zelo logično povezuje Lunsovo preteklost z nekim dogodkom iz 1933. leta. Tedanja nizozemska vlada je brutalno zadušila upor na ladji »Sedem pokrajin*, ko je s topovskim strelom kar v pristanišču ubila šest mornarjev in jih več ranila, kar je v nizozemski javnosti vzbudilo veliko razburjenje. Vodja tedanjih nizozemskih nacistov Mu-sert pa je vlado pohvalil zaradi njene »učinkovitosti* pri «uvajanju reda* ter pri «pobijanju anarhije in nevarnega ekstremizma*. Mladi Joseph Luns, sedanji generalni tajnik NATO, pa se je v tedanjem študentovskem listu pridružil Mu-sertu in bil v svoji pohvali vladi še odločnejši, v svojem napadu na <,**n i t i « t > u rt t t « r : t>i« 1» Avjguat 1^39 «11» j»olniaeh«n SchicTiten beh«rr*chi»n< Boj za žogo na nogometnem srečanju 2. amaterske lige Primorec — Zaule Iz planinskega sveta FIRENCE - Včeraj je v prijateljskem srečanju italijanska nogometna reprezentanca «pod 21» premagala finsko olimpijsko reprezentanco s 4:0 (1:0), Za Italijo so bili uspešni: v 10. min. Osti, v 55. min. Fan-na in v 71. ter 75. min. Ambu. OBVESTILA ŠZ Bor ŠZ Bor namerava letos, ob svoji 20-letnici, izdati posebno publikacijo z navedbo čim večjega števila zgodovinskih podatkov o slovenskem športu v Trstu in ožji o-kolici med obema vojnama in še prej. Ker je mnogo dokumentarnega gradiva Iz tega obdobja večinoma v zasebni lasti, prosi ŠZ Bor vse tiste, ki s takim gradivom razpolagajo (ali pa lahko nudijo tudi ustne podatke), naj o tem obvestijo člana redakcijskega odbora te publikacije Marija Šušteršiča (Trst, Šalita di Vuardel 27, telefon 52-366). * • * Odbojkarska rekreacija pri ŠZ Bor obvešča, da je ra stadionu «1. maj« vsak torek ob 21.30 odbojkarska rekreacija. iiiiiHMiiiiiiiiiiuHiiilMiiiiinmuiiimiiiiiimnimiiHiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHimmiiiiiimMHimiiiiiiiiiMiimimHiniiinmHiiiimiiiiinniniiiimiiiiiiiiiiiii Množično in navdušeno na izlet Le kaj so si domačini mislili, ko so videli veselo koračiti skozi Križ dolgo, dolgo vrsto otrok, od najmanjših ,takih ki še hodijo v otroški vrtec, pa do že večjih, ki bodo kmalu zapustili osnovno šolo? Navdušeno petje in čebljanje stoterih grl (prav tako: na izletu je bilo prisotnih kar 110 otrok!) je navdajalo vaščane in vse mimoidoče z radostjo, pa tudi z veseljem, saj mladost pomeni našo bodočnost in pa tudi zagotovilo, da bodo ti malčki jutri nadaljevali tisto delo, ki so ga začeli v zamejstvu njihovi očetje, vzgojitelji in vsi tisti, ki so skrbeli zanje. Pa začnimo od začetka. SPDT je to nedeljo v okviru športne šole priredilo izlet za osnovnošolske o-troke in za otroke zadnjega razreda vrtca, ki je odlično uspel. Prisotnih je bilo, čeprav ni bilo vreme prav nič naklonjeno, kot smo že omenili, 110 otrok, predvsem iz šole v Ul. Donadoni, iz Skednja, od Sv. Jakoba, mnogo iz Rojana ter še od Sv. Ane, Sv. Ivana, iz. Barkovelj ter drugih, vodilo pa jih je kar 17 vodičev, v glavnem odbornikov SPDT in pa članov mladinskega odseka tega društva, ki je dejansko ta izlet izpeljal. Vreme je bilo še vedno kislo, ko je skupina skoraj 130 oseb ob začudenju osebja železniške postaje stopila na vlak, še bolj pa, ko so v Nabrežini izstopili. Prve kaplje. O-troci so se hitro porazdelili v osem skupin, katere so vodili mladinci SP NOGOMET, NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Zmaga Brežanov nad Primorcem V prvenstvu najmlajših je tudi Primorje slavilo zmago nad Krasom KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH ko izgubilo z ekipo Chiarbole, in deli trenutno zadnje mesto na lestvici skupno s trebenskim Primorcem. Rdeče-rumeni* š6' 'bili' k&š 'nasprotniku le v prvgm.ddujgre. ko je bil rezultat .še.piri stanju 0:0 V nadaljevanju je ufcarbola igrala kot spremenjena, Primorju pa se je poznala utrujenost. CICIBANI CGS - Breg 8:0 (4:0) BREG: Maver, Boneta, Ota, Družina, Koren, Sancin, Švara in Jerman. Bregovi cicibani so visoko izgubili proti ekipi CGS. Zanje je bil predvsem usoden začetek, ko so igrali slabo in neorganizirano. Nato so zaigrali bolj zbrano in ustvarili so tp-di nekaj zrelih priložnosti za gol. Tedaj je za Breg prvič igral Jerman ki je tudi dosegel gol, sodnik M,o. x»auo«u, *,.»■ pa rnu ga je nepravično razveljavil go Perič, Tavčar, Rudi Purič. Igor, £in raJzUka v sta- ros ti. SMI NAJMLAJŠI Breg — Primorec 5:1 (2:6) BREG: Pečar, Tedesco, Bartole, Korošefo Tul (ŽerjalL Gre^pri. Kra ljič (Insima), Lovriha, %-iati,(Mo do, Pučnik. STRELCI, za Breg: p.p. Lovriha, Zeriali, d.p. Lovriha, Insigna in Korošec. V začetku je bila igra precej zmedena in raztrgana, kmalu pa smo zabeležili prve priložnosti. V nadaljevanju je prišla do izraza boljša igra domačinov, ki so bili še trikrat uspešni. Edini gol za ekipo Primorca pa je dal Pečar. Zelo dobro pa je tokrat igral vratar Milkovič, ki je večkrat rešil svoja vrata, med Brežani pa se je izkazal Lovriha, ki je tudi zabil dva gola. SMI Primorje — Kras 2:0 (1:0) KRAS: Raubar, Periz, Kralj, Dra- Več odločilnih srečanj Naše ekipe pa so večinoma razočarale, saj je zmagal le Bor v propagandni ligi V soboto in nedeljo je več naših ekip igralo tekme, ki so odločale o prvih mestih v raznih prvenstvih. Razen Borove A ekipe v prvenstvu »propaganda* pa so vse razočarale. Mladinci Jadrana so igrali odločilno tretjo tekmo s Hurlinghamom za naslov pokrajinskega prvaka. Tekmo je na klopi vodil Peter Starc. Prosili smo ga za kratek komentar: «Menim, da se je tekma odločila, ko sta morala na klop dva naša ključna igralca, Boris Vitez in Valter Sosič. Do 30. min. drugega pol; časa, smo bili povsem enakovredni naprotnikom. Dobro smo igrali v obrambi, kjer nam je uspelo zaustaviti Pierija in Čuka. Zgrešili pa smo mogoče le v tem, da smo premalo izkoristili Viteza pod košem ter, preveč obremenjevali Bana, ki so ga nasprotniki še posebno pozorno branili. Na koncu tekme pa je bilo videti, da ne razpolagamo z e-nakovrednimi menjavami.* Tudi v promocijskem prvenstvu je bila na sporedu skoraj odločilna tekma: Bor je namreč sprejemal v goste Jeans Corner in tudi tu so jo naši fantje polomili. Nekaj nam je o tej tekmi dejal Giani Furlanič, ki je sicer strokovnjak za odbojko, večkrat pa zaide tudi na košarkarska igrišča: «Po slabem začetku so borovci zaigrali veliko boljše in še malo pred koncem vodili. Nato so si po nepotrebnem zapravili prednost in to iz dveh razlogov: 1. zaradi živčnosti; 2. ker so v odločilnih trenutkih napravili nekatere napake, ki jih gre pripisati predvsem neizkušenosti. Samo Bruno Kneipp, i ki je bil dotlej najboljši, je na koncu zgrešil dva odločilna prosta meta.* Edina je uspešno opravila svojo nalogo Bradassijeva in Mesesnelo-va ekipa, ki nastopa v prvenstvu propaganda. Mladi borovci so zanesljivo odpravili enega izmed fa- voritov prvenstva, ekipo Don Bosca. Tekma se je odločila že v prvi četrtini, ko je Bor povedel že s 24:3. Tedaj je bila naloga naših predstavnikov mnogo lažja. Sicer pa bo naloga Bora v tem prvenstvu še dokaj težavna, saj se bo moral pomeriti še z nevarno Alabardo. Zmagovalec prvenstva pa bi moral priti prav iz te trojice (Bor, Alabarda in Don Bosco). Marko NOGOMET SCHVVENNINGEN - V prijateljskem srečanju je včeraj italijanska reprezentanca nogometne C lige »pod 21» premagala nemško olimpijsko selekcijo z 2:0 (2:0), Strelec o-beh zadetkov jq bil v 6. in 28. minuti Nicoletti. TENIS NANCY — V šestnajstini finala na mednarodnem turnirju v tem kraju je včeraj Italijan Corrado Baraz-zutti premagal Siozila (ČSSR) s 6:2, 6:4. Nekoliko manj sreče pa je imel njegov rojak Tonino Zugarelli, ki je s 7:6, 6:3 izgubil s Francozom Mo-rettonom. Purič, Terčon, Sardoč, Hrvatič, F. Škabar (Markuža). PRIMORJE: Ostrouška, Marte- lanc, Metelke, Meden, Rupel, Sedmak, Vatla, Antoni, Sulini, R. Rochetti, M. Rochetti, 13 Gašperlin. STRELCA: Sulini in M. Rochetti. Kras je kljub dobri igri moral prepustiti obe tečki Primorju. Tekma je bila zelo napeta, prav lep derbi. Škoda, da je proti koncu prvega polčasa pričelo močno deževati in ni nehalo do konca tekme. Tckrat bi Kraševci zaslužili vsaj tečko, ker so igrali res požtrvoval-no in so biti zlasti v prvem polčasu boljše moštvo. R. B. Don Bosco — Vesna (neod.) Izredno blatno igrišče in pa slabi vremenski pogoji niso dovolili srečanja med domačim Don Boscom in gostujočo Vesno. M. K. KADETI Primorje — Chiarbola 0:3 PRIMORJE: Adamič, Dolce, Kapun, Timeus, Zupin, Perši (R. Milič), Lanta, T. Milič, Radesič, Albi in Brizzi. Primorje je na domačih tleh viso- Primorle - Inter Sv. Sergij 0:0 PRIMORJE: Comino, De Bernardi, Reina, Micheli, Danev, Sardoč, Fagim. Primorjani so nedvomno zaigrali mnogo boljše kot gostje in so stalno pritiskali na vrata Tržačanov. Z malo več športne sreče in z večjo tečnostjo v končnih strelih na vrata bi domačini brez dvoma odnesli z igrišča celoten izkupiček. W. H. ZAČETNIKI Sonclni A — Breg 9:0 (5:0) BREG: Zuppin, Žerjal, Barut, Ra-potec, Tul, Olenik, Biagi, Ciacchi, Pregare, Štrajn (Hlabjan), Družina (Di Don a to). V začetniškem prvenstvu je ekipa Soncini A, ki trenutno vodi na lestvici, visoko premagala Brežane. Kot priča že sam rezultat, je razvidno, da so gostje igrali skozi vso tekmo vodilno vlogo. Potisnili so Brežane v njihov kazenski prostor in jih prisilili, da se branijo. Vsa dobra volja pa ni zadostovala proti boljši igri nasprotnikov, ki so doseg- li kar devet golov. Med posamezniki je tokrat zelo dobro igral Miloš Tul. SMI Esperia Sv. Ivan — Primorje 0:2 (0:1) PRIMORJE: Spadone, Simat, Zan-količ, Mocheli, Briščik, De Bernardi, Marcuzzi, Celeja, Depase, Ko-mino, Chemperle. V gosteh so primorjani slavili prvo prvenstveno zmago proti šibki ekipi Esperia Sv. Ivan. »Rdeče-ru-meni* so si obe točki sicer zaslužili, saj so ob tej priložnosti zaigrali res dobro. MINIBASKET V PRVENSTVU Z & R Borovci uspešni Camb B 53:48 Tako se je stotina naših najmlajših planincev postavila pred objektiv fotoaparata na nedeljskem izletu, ki ga je v okviru oiroške športne šole pripravilo in izpeljalo Slovensko planinsko društev iz Trsta po grebenski poti od Nabrežine do Križa BOR: Tavčar 10 (0:2), Krapež 10 (0:2), Cej 4, Kovačič 6, Smotlak 4, Brandolin 11 (1:2), Gruden 6, Pieri 2, Lozej, Pupulin. SODNIK: Ražem. PON: Gruden in Brandolin. PM: Bor 1:6. Po remiju s Kontovelom, so Maz-zuccovi fantje igrali tokrat proti Camb. Tekma je bila precej lepa in «plavi» so zasluženo zmagali. Zlasti v prvih dveh četrtinah igre so igrali precej lepo v napadu, ampak so pešali v obrambi. Brandolin, ki je Borov center, je bil praktično neustavljiv za italijanske fante pod obema košema. Max SABA - Polet 28:24 (10:11) POLET: Feri 16, Sartorati, Verša, Bellafontana, Ipavec 1, Persi 4, Zajec 3, Kerpan, Fonda, Škerlavaj in Filipčič. PM: 4:10. Proti prvemu na lestvici so Openci zopet stopili na igrišče z okrnjeno postavo in tako zgubili, čeprav le za dva koša. Z malo več športne sreče bi lahko zmagali, saj so bili v prvih dveh in v zadnji četrtini nekoliko boljši od nasprotnikov. Poleg že omenjenega Ferija, ki je bil v svoji ekipi daleč najboljši, tokrat pohvalo zaslužita še Persi in Verša zaradi požrtvovalnosti. Lota SGT — Sokol 84:23 SOKOL: Terčon 8, Della Schiava 4, Pahor M. 2, Pahor D. 2, Stanissa I., Job 7, Stanissa W. 3. Carli P., Kralj P., Skerk, Žužek, Busan. Sokolovi minikošarkarji so se v torek spoprijeli z drugo vrsto SGT. Tržačani so takoj v začetku zmedli Nabrežince s hitrimi protinapadi. Ravno s tem si razlagamo tako visok poraz Sokola. V napadu naših igralcev je bilo premalo skupne igre. saj sta prav Terčon in Della Schiava igrala preveč individualno. mitja Inter Milje — Sokol 47:21 SOKOL: Terčon 9, Della Schiava 4, Pahor M. 6, Pahor D. 2, Stanissa I., Job, Stanissa W., Carli P., Kralj P., žužek, Škerk, Bandelli, Pertot. V zaostali tekmi so Nabrežinci napadali nasprotnikovo consko obrambo mnogo bolje kot v prejšnji tekmi. Tudi pod košem so zaigrali precej požrtvovalno. Tu se je izkazal predvsem Della Schiava. mitja DT, pri tem pa so tudi dobili vprašalno polo z vprašanji o gorah, o naravi ter splošno o poti, ki so jo še morali prehoditi. Skupina jo (skoraj) složno hodila po kolovoza od železniške postaje do nabrežin-ske srednje šole, nato pa po razgledni poti, s krasnim pogledom na ves Tržaški zaliv in še dlje. Že ves čas je rahlo pršilo, vendar pa se ni nihče zmenil za to, saj so bili vsi dobra opremljeni proti dežju. Pred Križem sta se dve skupini, ki sta se medtem ločili, spet združili, ker pa je spet začelo močneje deževati so vodiči odločili, da se podajo vsi v Ljudski dom v Križ. Res lepo je bilo videti veliko dvorano doma prepolno malčkov, ki so disciplinirano sedeli za mizami in jedli ter. .. se (manj disciplinirano) podili po dvorani. Vsi so medtem dobili tope1 čaj. nato pa se igrali razne «dvoranske» igre z žogo, tako da jim je mimogrede minil čas kosila. Na srečo se je vreme končno poboljšalo, tako da so se vsi odpravili na vrh Sv. Primoža, kjer je tudi razgledna točka. Vse je bilo tu: doživetje, razgled, tek in igra po gozdih.. . in pa skupinska fotografija, soj so se morali vodiči kakih deset minut mučiti, da so vso mularijo» spravili skupaj. Spet nazaj v Križ. od tu pa po strmih stopnicah do železniške postaje. Še vsi disciplinirano na vlak ter v petih minutah so že vsi bili na tržaški železniški postaji, kjer so navdušene otroke sprejeli še bolj navdušeni starši. Ob tem res uspelem izletu lahko samb pohvalimo vse odbornike in vodiče SPDT, ki so dali vse od sebe, da bi izlet čimbolje uspel (mnogi so n.pr., bili na koncu tako zagrljeni, da še govoriti niso mogli), nato pa še vse otroke, ki so bili res zelo disciplinirani ter ne nazadnje še starše, ki so zaupali svoje otroke naši dinamični mladini ter tako posredno vplivali na u-speh izleta. Nazadnje bi še omenili skupine otrok, ki so najbolje odgovorile na vprašalno polo. Pri mlajših so bili najboljši *črni biki» pred 'Letečimi konjički» in ekipo «Kondorjev», pri starejših pa sta na vprašani najboliše odgovorili dve skupini in sicer škedenjsko-kraika in rMedvedki» pred «Kondorji» in «Goldrakom». Ena skupina pa ni oddala pole. Še imena mlajših in starejšm vodičev: Franko, Silvio, Pavel, Zlatko, Pavel, Edo, Vincenzo, Piho, Zdenka, Majda, Tanja, Igor, Ervin Franc, Tatjana, Aleks, Duško, Adriiana, Sandra in Katja. D. JELINČIČ SMUČANJE PUY ST. VINCENT (Francija) -Včeraj je bil na sporedu v tem kraju zadnji letošnji veleslalom za evropski pokal v ženski konkurenci. Najboljši Čas je dosegla Avstrijka Haaserjeva pred Norvežanko Fjel-stadovo. Končna lestvica ženskega evropskega pokala: 1. Dahlum (Nor.) 208 2. Fjelstad (Nor.) 172 3. Riedler (Av.) 123 4. Valt (It.) 89 5. Mosenlechner (RN) 85 15. Gatta (It.) in Gferer (Av.) 38 OBVESTILA Z Bor sporoča, da bo REDNI OBČNI ZBOR v petek, 30. t.m., v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.00. Člani so vabljeni, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno. • • * ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora v petek, 23. t.m., ob 19. url na stadionu «1. maj«. * * • SPDT obvešča, da se bodo od danes naprej planinci zbirali vsak četrtek od 20. do 21. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11). • « • SPDT obvešča, de se jutri, v petek, nadaljuje telovadba, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič na stadionu «1. maj« od 20.30 naprej. * • • PD Slavko Škamperle ŠZ Bor priredita v petek, 23. marca, ob 20.30 v dvorani PD Škamperle pogovor o GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI Prisoten bo predstavnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Bogo Samsa. Vabljeni! Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) - Tel. (0481) 8 33 82 57 23 (Jrednlitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo »DAN«. V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi 400 lir za Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 22. marca 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300, sožalja __ ...____mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. IrdaiaLJzTT *£ Odgovorni urednik Gorazd Vesel mtijka^^irst 2aio2niko» fieg' PO PISANJU PEKINŠKIH ČASOPISOV KITAJSKA IMA TEŽAVE NA POTI MODERNIZACIJE Vojaški sporazum med Laosom in Kampučijo o boju proti Pol Potovim privržencem PEKING — Kitajski tisk poziva prebivalstvo, naj ne stopnjuje sporov »podedovanih iz preteklostih, temveč naj utrjuje »enotnost in trdnosti v državi. Po mnenju tujih opazovalcev skušajo kitajski voditelji preprečiti skrajnosti »protikul-tume revolucije*, obenem pa onemogočiti izkrivljeno tolmačenje »nove kitajske poti* razvoja. Sam podpredsednik kitajske vlade Deng Xiaoping naj bi bil pred dnevi opomnil, naj Kitajci ne odstopajo od temeljnega cilja — modernizacije države. Dnevnik kitajskih delavcev pa je bil še bolj jasen: »Zaradi Lin Piaa in tolpe štirih so zp vrste našega delavskega razreda umetno razšle, posamezne frakcije pa so se med seboj napadale. Država je zaradi tega hudo trpela, a to nam bo dobra šola za bodočnost, da se kaj takega ne ponovi*. Težko je ugotoviti na kaj se nanaša pisanje uradnega glasila kitajskih sindikatov, nedvomno se je v zadnjih dneh zgodilo kaj hujšega od manifestacij v Šanghaju, časopis namreč omenja »prgišče nezadovoljnežev, ki pod pretvezo uresničevanja političnih smernic (odprave krivic iz časov tolpe »štirih* > iščejo spore na sedežih vodilnih organov, sabotirajo delo in družbeni red ter se poslužujejo demagoških gesel in povzročajo nemire*. Podobno je pisal tudi »Pekinški dnevnik*, ko je napadel »črve, ki so prodali državne tajnosti in oškodovali koristi naroda*. Glede problemov »podedovanih iz preteklosti* tako glasilo sindikatov kot glasilo kitajskih komunistov »Kenmin Ribao* pišeta, da je potrebna največja pazljivost pri obsojanju ljudi, ki so za časa »štirih* zagrešili napake. Natančno je treba pretehtati njihovo revolucionarno preteklost, saj lahko še koristijo revoluciji. Odstavitev, izključitev iz stranke in aretacije so opravičljive le v skrajnih primerih. Vsem je treba omogočiti spoznanje njihovih napak na podlagi principa «zdraviti bo lezen, da ozdravimo bolnika*. Kitajska torej stopa s hudimi notranjimi problemi na pot »štirih modernizacij*. Na zunanjepolitičnem področju se prav tako sooča z velikimi težavami, saj še ni povsem jasno, kdaj se bodo pričela pogajanja z Vietnamom. Prav tako se utrjuje protikitajska fronta na Azijskem jugovzhodu, kljub uspehom Pol Poto-vih vojakov v Kampučiji. Proviet-namski kampučijski režim je prav včeraj podpisal sporazum z Laosom o skupnih vojaških akcijah proti rdečim hmerom. (voc) Aretacije in prijave za kršile« zakona o pravičnih najemninah PADOVA — Tudi zakon o pravičnih najemninah je pač zakon in treba ga je spoštovati. Nekateri lastniki stanovanj pa se ga skušajo na vse načine otepati, saj jih prikrajša za marsikatere denarce. Vedno pa se jim zakonu ne uspe izmuzniti, kršitev namreč kdaj pa kdaj le pride na dan. Tako so prav včeraj v Padovi karabinjerji aretirali enega izmed teh nadebudnih lastnikov, Carla Minessa, ki je za svoje stanovanje zahteval poleg redne mesečne najemnine še dodatno vsoto denarja in sicer kar 1 milijon in 600 tisoč lir. Gospa Giovanna Pa-ganin pa se ni kar tako dala povleči za nos in je Minessa prijavila, včeraj pa je prišlo do aretacije. Nekaj podobnega se je včeraj pripetilo tudi v Bologni, kjer je Gio-vanni Secara, v brk zakonu o pravičnih stanarinah, zahteval za svoje stanovanje kar pol milijona lir najemnine, medtem ko je zakon predvideval le 300 tisoč lir. Tudi v tem primeru se najemniki niso strinjali z lastnikom in so Secara prijavili sodišču. V OKVIRU URESNIČEVANJA DUHA OSIMSKIH SPORAZUMOV Predstavnik Farnesine na obiska pri italijanski manjšini na Reki Opotnomočeni predstavnik Gmoli se je pogovarjal z zastopniki Unije Italijanov, šolniki in novinarji REKA — Koordinator italijanskega zunanjega ministrstva, ki je zadolžen za izvajanje osimskih sporazumov, Cesare Gnioli, je obiskal nekatere med najpomembnejšimi ustanovami italijanske narodnosti v Jugoslaviji, ki se nahajajo na Reki. Visokega gosta sta spremljala italijanska konzula v Zagrebu in Kopru, Lorenzu Ferrarin in Ftan-cesco Labbruzzo. F*rvo srečanje je bilo na sedežu Unije Italijanov za Istro in Reko, kjer jih je sprejel predsednik Mario Bonita z ostalimi člani Dred-sedstva. Najprej jih je podrobno seznanil z raznoliko in bogato dejavnostjo te organizacije italijanske narodnostne skupnosti, s posebnim poudarkom na njeno družbeno in politično vlogo. Razgovorom je prisostvoval predsednik komisije za narodnostna vprašanja reške regije Ivan Bibalo. Opolnomočeni minister Gniob in njegovi spremljevalci so nato obiskali šolski center za srednjo strokovno vzgojo z italijanskim učnim jezikom, kjer jih je sprejel ravnatelj prof. Corrado Illiasich. Sezna- nil jih je s pomembno vlogo šolskega centra, ki izobražuje mlade kadre. Sledilo je srečanje v založniški hiši EDIT. Razgovorov so se udeležili ravnatelj ustanove Ennio Ma-chin in glavni urednik italijanskega dnevnika »La voce del popolo* Mario Bonita. Italijanski predstav niki so se predvsem zanimali za vlogo, ki jo EDIT opravlja na področju informiranja italijanske narodnostne skupnosti, za razvojne programe posameznih publikacij in njihov prodor na širši italijanski trg. Prav tako so se zanimali za knjižne založbe s posebnim ozirom na možnost, da bi zagotovili potrebne učbenike italijanskim šolam. E. Klarich LONDON — Stari in priljubljeni angleški dnevnik «Times» bo zopet izšel in sicer 17. aprila. Kol znano, je angleški dnevnik prenehal izha jati lanskega decembra zaradi hudega sindikalnega spora z lastniki, ki so odpustili iz službe nad sto tiskarjev in drugega osebja. Prva posebna številka »Timesa* bo vsebova- •i«iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii(iimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiin...... «NU0V0 NUCLE0 ANARCHICI* SI PREVZEMA ODGOVORNOST Še vedno tajinstveni vzroki umora desničarskega novinarja Pecorellija Glavni urednik tednika OP je bil baje v tesnih stikih z agenti tajnih služb - Maščevanje politične ali mafijske narave? RIM — Ni se še dobro poleglo presenečenje, ko je glas mlade ženske le neKaj ur po umoru odvetnika in publicista Mina Pecorellija, direktorja skrajno desničarske agencije in nato revije OP (Osser-vatore poUtico), narekoval dežurnemu uredniku agencije ANSA komunike do sedaj neznane teroristične skupine «Nuovo nucleo anar-chici*. »Prevzamemo odgovornost za atentat na odv. Carmina Pecorellija. je .rečeno v komunikeju, ki Se nadaljuje z grožnjo, da bodo u-ničili celotno Italijo, če se Andreotti ne bo umaknil skupno z vsemi pajdaši in policaji, ki napadajo po vsej državi razpršene a-narhiste. »Tudi v Toskani* je nadaljevala ženska po telefonu, »smo napadli novinarja in če tega komunikeja ne boste objavili, jih bodo pobili še pet*. Vsekakor komunike preseneča po zmedenosti groženj, kajti v Toskani se ni zgodilo ničesar. Vsekakor so morali napadalci dobro poznati Pecorellija. ki se je sicer podpiso- Gustav XVI. pri kanclerju BONN — Švedski kralj Gustav XVI. se je včeraj sestal med svojim uradnim obiskom v ZRN z nemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom. Zjutraj pa se je sestal s predstavniki kulturnega in gospodarskega življenja. Kanclerju je švedski kralj izrazil priznanje za nemško zunanjo politiko, predvsem glede odnosov, ki jih ima s socialističnim taborom. V nemških političnih krogih z zadovoljstvom ocenjujejo sedanji obisk in podčrtujejo podobna gledanja obeh držav na najbolj pereče probleme val Mino, njegovo resnično ime pa je bilo Carmine. Policijski organi tavajo v temi in ne vedo kam usmeriti preiskavo. Dve možnosti sta: maščevanje političnega ali mafijskega značaja. gecorsULJe yt «Qjem, bogato urejenem tedniku, brez vrstice reklame, zaradi česar so se v časnikarskih krogih večkrat spraševali, kdo ga zalaga z denarjem, objavljal škandalistične in večkrat pro-vokatorske članke z vestmi iz zaupnih virov. Prav zato ni bilo zaslediti, razen Pecorelli jevega seveda, v celem tedniku niti enega podpisa. Stalnih urednikov je bilo malo, anonimnih sodelavcev in predvsem informatorjev, vsekakor dobrih poznavalcev političnih, industrijskih, gospodarskih in finančnih krogov ter vohunske in protivo- hunske službe, pa je bilo precej. Vsekakor je Pecorelli večkrat s Svojimi članki dregnil v sršenovo gnezdo, zaradi česar si je na- kopal precej tožb zaradi obrekovanja. Odkod denar bo prvo vprašanje, na katero bosta skušala namestnika državnega pravdnika Sica in Mauro, ki usklajujeta preiskavo, odgovoriti. Morda bosta našla v pisarni pokojniku kak element, ki bi jima lahko olajšal preiskavo. Prav gotovo bosta Pecorelli jev sodelavec Paolo Postili in tajnica Franca Mezzavacca v pomoč karabinjerski operativni enoti, saj sta bila na kraju tik po zločinu. Z obdukcijo so ugotovili, da so «kilerji», prav gotovo spretni profesionalci. ki . so znali izkoristiti najbolj primeren kraj in uro za umor in za nemoten pobeg, ubili Pecorellija s štirimi streli iz samokresa kal. 7.65, od katerih sta bila dva smrtna. Prof. Calabrese, ki je izvršil obdukcijo, je ugotovil, da se je prvi naboj zaril Pecorel-liju v zgornjo ustnico in nato v grlo, z dvema streloma so ga zadeli v bok in levi del prsnega koša, medtem ko ga je četrti naboj zadel, verjetno ko se je že mrtev zgrudil na sedež, v hrbet. Brez dvoma bo imel ta zločin svoje odmeve tudi v političnih krogih. Socialistični poslanec Accame je že naslovil predsedniku viade vprašanje, ali mu je znano, da je bil žrtev atentata v tesnih stikih z agenti tajnih služb in zahteva takojšnjo uvedbo preiskave za ugotovitev teh stikov in oseb, ki jih ne bo težko identificirati. ■ Mii ti'Wm Mino Pecorelli la daljši prispevek o poletnih počitnicah v Italiji. LONDON —■ šest oseb, med katerimi kar štirje otroci, je umrlo včeraj v vasi Bantry Bay, na Irskem, v požaru, ki je popolnoma uničil hišo, kjer je družina stanovala. Poleg otrok je v požaru umrla njihova mati in stari oče. MED POSKUSOM ROPA Komaj (Metni olrok z nožem nad trgovko LATINA — Niti otrokom ni mogoče več zaupati si je mislila lastnica trgovine z jestvinami v Latini, ko se je v bolečinah zvijala na tleh z zasajenim nožem v rami. Ko so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh, je 51-letna Rosa Tartaglia v presenečenje vseh povedala, kaj se ji je pripetilo. Ko je že zapirala trgovino, je vstopil komaj 9-letni fantek, ki se je brez oklevanja podal do blagajne in začel spravljati denar v žep. Ženska ga je hotela odgnati, vendar je fantek potegnil iz žepa nož, ji ga zasadil v ramo ter zbežal. Seveda so roparčka izsledili na njegovem domu, vendar zaradi m!a-doletnosti niso mogli postopati proti njemu. Morda bo le zadostovala mamina ali očetova zaušnica. PALERMO — V zvezi s preiskavo o vzrokih letalske nesreče pri Pun ta Raisi, ki je terjala lanskega decembra kar 108 smrtnih žrtev, je včeraj preiskovalni sodnik Piero Sirena, ki je uradno zadolžen za to preiskavo, odposlal nekatere sodne pozive. Pozive so tako dobili bivši ravnatelj letališča Ugo Soro, bivša ravnatelja Bonifacio in Carignano, direktorja »Civilavia* Davide Collini in Paolo Moči, palubni častnik in ra-diotelegrafists motorne ladje «Loe-pardi* Vincenzo Scotto in Egidio Chianese. Vsi so obtoženi soodgovornosti pri množičnem umoru, očitajo jim dalje, da niso ponesrečencem nudili prve pomoči. 1 '■'■****■ *c ^nietifClTO^ BARI — Včeraj se je ginekolog Antonio Avena sam javil v zaporu, v Bariju, saj je obtožen nezakonitega splava. Očitno ni ginekologu preostajalo drugega. Po vsej verjetnosti mu je tudi zmanjkalo denarja za beg v tujino, čeprav je za svoje «operacije» zahteval od 300 do 400 tisoč lir. Ginekologa so prav pred dnevi zasačile nekatere predstavnice ženske policije, ko je v svoji ambulanti sprejemal eno od svojih pacientk. BEJRUT — V libanonskem glavnem mestu se je ponovno oglasilo topništvo. Tokrat so Izraelci in kr ščanski konservativci obstreljevali zahodne muslimanske četrti in taborišča palestinskih beguncev v predmestju Tira. TRŽAŠKI DNEVNIK ZANIMIVA POBUDA ORGANIZMA CN0S TECN0SERVIZI Razcvet industrije v naši deželi mogoč le z zboljšanjem tehnologije Malim in srednjim podjetjem omogočiti neposreden dostop do najnovejših izsledkov znanstveno-raziskovalnih centrov - Paziti bo treba na zaposlitveno raven V rekem hotelu devinsko-nabrežin-ske občine je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so se predstavniki javnih občil lahko seznanili z zanimivo pobudo za tehnološki polet industrijskih, pa tudi obrtniških dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Tu mislimo na širokopotezno zasnovani načrt, da se malim in srednjevelikim podjetjem omogoči neposreden dostop do najnovejših dosežkov raziskav, ki jih vodijo znanstveni zavodi, ki so pa bili doslej dosegljivi skoraj izključno velikim družbam. Tudi zato, ker se takšni raziskovalni centri po večino nahajajo prav v sklopu samih industrijskih velikanov, ki so nanje že po tradiciji hudo ljubosumni. No, kaže, da je tudi med velepo-djetniki zavejal nov vetrič večje od prtosti nasproti nebroju njihovih skromnejših kolegov. Slednji, lastniki ter upravitelji manjših proizvodnih obratov, so pa v naši deželi v večini, saj imajo koncernov in podobnih mogočnih kompleksov kaj malo. Dejansko so močne družbe, tako na primer Montedison in Fiat, sedaj pripravljene tehnološko sodelovati s srednje in maloindustrijskim tkivom vsedržavnega gospodarskega telesa, to pa bi moralo posameznim, do sedaj tehnološko zaostalim, podjetjem omogočiti večjo konkurenčnost, tako tudi nasproti inozemskim tvrdkam. Tega pa so podjetniki v Furlaniji-Julijski krajini še kako potrebni, odkar sta majski in septembrski potres iz 1976. leta zarezali tako globoko in bolečno rano furlanskemu gospodarstvu. Pobudnik poizkusov za tehnološki vzpon deželnih podjetij je organizem CNOS Tecnoservizi, katerega dejavnost je včeraj jedrnato obrazložil njegov pooblaščeni upravitelj prof. Selan. Organizem je nastal lani pod pokroviteljstvom ministrstva za znanstvene in tehnološke raziska- tiiiiiiuiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiniuiniHiiiiiiiiimtiiunfiHiii{iiimmiiimiiiHiiiiMiMiiiiiiiiiiitiiiinmiiiuiiiiiiimi ZA OBNOVO DELOVNE POGODBE Danes 24-urna stavka delavcev gradbeništva in sorodnih strok Na Garibaldijevem trgu ob 11. uri sindikalni shod Protestne manifestacije se bo udeležilo tudi delavstvo iz drugih pokrajin naše dežele Delavci zaposleni v gradbeništvu, cementarnah, opekarnah in kamnolomih ter pleskarji bodo danes v vsej naši deželi stavkali, da bi s svojim protestnim gibanjem odozo-rili javno mnenje na svoje nerešene probleme in hkrati prisilili delodajalce, da bi opustili svoje stališče popolne zaprtosti do delavskih zahtev v zvezi z obnovitvijo ustreznih delovnih pogodb. Osrednja manifestacija delavcev iz vse Furlanije - Julijske krajine bo v našem mestu: ob 9.30 se bo delavstvo zbralo na Trgu Unita, kjer bo zbirališče tudi za delavce iz drugih pokrajin, ki bodo dopotovali v Trst z avtobusi oziroma z vlakom, nakar se bo razvil sprevod, ki bo obšel glavne mestne ulice. Ob 11. uri bo sindikalno zborovanje na Trgu Garibaldi, kjer bo med drugimi spregovoril tudi član osrednjega tajništva enotne sindikalne zveze Renato Gorgoni. Okrog poldne pa se bo odposlanstvo delavcev podalo na sedež deželnega odbora, kjer se bo sestalo z odbornikom za javna dela, s podpredsednikom Colonijem in z načelniki svetovalskih skupin v deželni skupščini. NA SKORAJŠNJEM SEJMU «ALPC ADRIA V LJUBLJANI Poudarek na višjih oblikah sidelavanja med sosednimi deželami in republikami 0 tem vprašanju bo 4. aprila posebno posvetovanje - Ob dnevu Furlanije-Julijske krajine deželno odposlanstvo v Ljubljani - Na prireditvi bosta sodelovali tudi SDGZ in tržaška turistična in letoviščarska ustanova LJUBLJANA - Letošnji mednarodni sejem »Alpe Adria* na Gos podarskem razstavišču v Ljubljani, ki bo že 18. po vrsti in ki bo na sporedu v času od 2. do 8. a-prila, bo zdaleč največji doslej: na njem bo nastopilo nad 600 razstavljavcev iz 19 držav. Največ firm bo iz Jugoslavije (337), na drugem mestu bo Italija (131). na tretjem Avstrija (68) in na četrtem Zahodna Nemčija (32 razstavljavcev). Zanimivo je, da bo letos prvič prisotna tudi Madžarska, in sicer s podjetjem «Konsumex» iz Budimpešte, tako da bodo na prireditvi TOKIO — Danes se prične tokijski »predvrh* sedmih zahodnih industrializiranih držav. Na njem bodo pripravili bodo okvirno analizirali probleme inflacije, brezposelnosti, nesorazmerja v trgovinskih bilancah in energetske probleme.^ Letošnja verzija »Lascia DREVI DEBI TELEVIZIJSKEGA KVIZA Začetek «Lascia o raddoppia?» Angolska obramba sestrelila šest južnoafriških letal LUANDA (Angola) — Angolsko o-brambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da so njene oborožene sile 13. in 14. marca sestrelile šest južnoafriških vojaških letal. Ministrstvo je tudi navedlo številke svojih izgub in pripomnilo, da se kljub uspehu angolske protiletalske obrambe kršitve zračnega prostora nadaljujejo. MILAN — Marsikdo že težko pričakuje drevišnjo prvo oddajo televizijskega kvizu »Lascia o raddop-pia?», s katerim namerava italijanska televizija počastiti, oziroma proslaviti 25-Jetnico svojega obstoja. Pričakujejo je mogoče vendarle malo pretiran izraz, bolje bo reči, da so radovedni, saj je na dlani, da televizijski kviz ne bo dosegel tiste stopnje popularnosti kot leta 1955, ko je bil predmet vsakovrstnih živahnih razprav, človek ima seveda veliko drugih in pomembnejših problemov, o katerih diskutirati. « rad- doppia?* je namenjena predvsem mladini, ki ni imela priložnosti slediti kvizu pred 25 leti. Zato je u-stroj kviza ostal v bistvu nespremenjen, razen manjših sodobnejših tehničnih pripomočkov, da bi tako TV čimbolj verodostojno posredovala ozračje kviza izpred četrt stoletja. Drevišnji debi pa bo najbrž iz več pogledov zanimiv. Na vprašanja »večno mladega* Mika Bon-giorna, ki mu bo pri delu pomagala šarmantna Patricia Buffon, bodo odgovarjali trije nastopajoči. Ruggero Lemma iz Turina je izvedenec za biblično zgodovino, Maria Danese iz Abrucov (sicer biva v Milanu) se bo predstavila z gledališčem D'Annunzia. Mario Spano iz Padove pa bo odgovarjal na vprašanja o avtomobilih »formule ena*. Vsakdo od treh nastopajočih ima tudi svojevrstne hobbyje, o teh pa bo prav gotovo kaj več spregovoril drevi vodja kviza Mike Bongior-no. »Gost* oddaje bo tudi resnični dirkalni avtomobil »ferrari*. Skratka, iz radovednosti bo drevi marsikateri ljubitelj TV (na tu di drugi) vključil televizijski spre jemnik in sledil staremu kvizu. (tač) sodelovale kar štiri obmejne dežele. Sejem bo razdeljen na dva dela, in sicer na del, namenjen prikazu delovanja med SFRJ in republiko Italijo*). Dežela Furlanija - Julijska krajina bo tudi letos uradno nrisotna na vsestranskih možnosti sodelovanja sejmu, in sicer s paviljonom, ki ga med sosednimi državami in v širšem prostoru, ter na razstavo z naslovom »Človek in njegov prosti čas*. Čeprav je «Alpe Adria* že zdavnaj prerastel okvir meddežel ne gospodarske prireditve, bodo organizatorji (Gospodarsko razstavišče, gospodarski zbornici Slove nije in Hrvatske in skupščina mesta Ljubljana) letos posebno poudarili razne oblike sodelovanja med sosednimi deželami in republikami, vendar ne le na strogo komercialni podlagi, temveč na , višji gospodarski ravni ter na področjih kulture in športa. Tako bodo za časa sejma v Ljubljani razne gospodar ske. kulturne in športne prireditve, na katerih bodo nastopila tudi predstavništva iz Trsta, Gorice in Celovca. V glavno mesto Slovenije bodo nadalje dopotovali predstavniki pijateljskih in pobratenih mest (Reka, Leverkusen, Wiesbaden in Sousse v Tuniziji). V okviru prvega dela sejma bo tudi posebno posvetovanje o omenjenih višjih oblikah sodelovanja. Na posvetu, ki bo 4. aprila, bodo poročali član IS SRS Jernej Jan («Razvoj blagovne menjave in dru gih oblik gospodarskega sodelova nja s sosednimi državami*), svetovalec predsedstva Gospodarske zbornice SRS dr. Peter Pavlič »Ju goslovanska zakonodaja glede na ložb tujih osel) v Jugoslaviji*) ter podpredsednik GZ SRS dr. Boris Zidarič (»Uresničevanje sporazuma o pospeševanju gospodarskega so- v duhu teme »Človek in njegov oro sti čas* pripravila — po nalogu deželnega odborništva za industrijo in trgovino — trgovinska zbornica iz Vidma. Deželna razstava bo prikazala turistične ponudbo, material za hobije in športne rekvizite. Dan naše dežele na prireditvi bo v torek, 3. aprila. Predviden je obisk deželnega odposlanstva, ki ga bo vodil predsednik odbora A. Comel-li. Program ob dnevu Furlanije Julijske krajine- ie naslednji: ob 9.30 sprejem deželnega odposlan stva pri predsedniku skupščine mesta Ljubljana, ob 10.30 sprejem pri predsedniku Gospodarske zbornice SRS, ob 11.00 sprejem pri predsedniku IS SRS, ob 16.30 ogled sejma in ob 18.30 sprejem v hotelu Slon. Iz naše dežele bodo nadalje na stopili na sejmu Slovensko deželno gospodarsko združenje, tržaška Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova in številna podjetja iz Trsta, Gorice, Tržiča, Čedada ter iz videmske pokrajine. Na koncu raj omenimo, da so bili za poslovanje po letošnjem sejmu «Alpe Adria* določeni naslednji valutni kontingenti: z Italijo 4 milijarde lir. z Avstrijo 30 milijonov šilingov in z Madžarsko 1 milijon dolarjev. Zaradi inflacijskih gibanj bo treba te kontingente v prihodnje znatno povečati, so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci na Gospodarskem razstavišču. E. F. V zvezi z obnovo delovnih pogodb so delavci gradbene stroke postavili zahtevo, naj bi se delodajalci obvezali, da bodo občasno poročali sindikalnim predstavnikom o programi!) za nove naložbe v Italiji in v tujini, o novih tehnologijah, ki jih nameravajo uvajati v svoje obrate, ter o nekaterih drugih vprašanjih organizacijskega značaja. Poleg tega hočejo deiavci imeti možnbšt, da Bckfo' ž' dčlbidh-jalci obravnavali' vprašanje zapos lenosti, mobilnosti delovne sile in strokovnega izobraževanja mladih gradbincev. Na srečanju s predstavniki deželnega odbora in skupščine pa bo predstavništvo gradbenih delavcev načelo dve pomembni vprašanji, in sicer vprašanja obnove krajev, ki jih je prizadel potres, in pa vprašanje deželnega načrtovanja kar zadeva nove ljudske gradnje v Furlaniji - Julijski krajini. V zvezi s tem zadnjim problemom sindikalne organizacije naglašajo, da ie deželna uprava že pred letom dni naročila neki študijski ustanovi (CRESME) izdelavo okvirnega načrta za stanovanjske gradnje, sindikalne organizacije pa sploh ne vedo, kako daleč je prišla ustrezna študija. Sindikalni predstavniki gradbincev bodo nadalje poudarili nujnost čimprejšnjega razpisa natečajev za oddajo nekaterih pomembnih javnih del v Furlaniji -Julijski krajini, kot so dograditev avtoceste Videm — Trbiž, speliava p'*«;;-s <£««««>&■ KS no.? S, Tprrfora S “**'«* J**'0* ■}«* «jS Monte Croce Carnico itd. Končno, Obravnaval, .so probleme v bodo sindikalni predstavniki na sre-; ? nal“ba™ ln zaposlitveno krizo Čanju z deželno upravo postavili!'1^1 tekoiJh P°fJanJ za obn°^ij-zahtevo po odpravi pojava, ki se i delovnih delavcem kem je razbohotil zlasti na potresnem' s!ce- elektnške. pohgrafične, območju in p,- katerem odda jajo! 'uinske m banemske stroke. gradbena podjetja zasebnim zidar- ‘ bencem javne uprave m names jem in drugim obrtnikom razna de- .lavnoprevozmških podjetij, na ve ter vsedržavnega sveta za razi' skave (CRN), njegovo članstvo Pa zajema zvezo industrijcev (Confin-dustria), združenje trgovcev (Coni' commercio), zvezo trgovinskih zbof' nic (Unioncamere), združenje kemijskih družb (Assochimici), števil' ne denarne zavode, »državna in za' sebna industrijska podjetja itd" pridružila pa se mu bo tudi Alitalia« ki razpolaga z enim od štirih ita' lijanskih velikih znanstveno-raziskovalnih elektronskih ter obveščevai' nih centrov. Pri organizmu Tecnoservizi so j*: verjeni, da je nadaljnji vsestranski razmah Italije odvisen predvsem 0® tehnološko-razvojne stopnje, ki j® bodo v krajšem roku dosegli proiz' vodni obrati. Od tod potreba P® skladnejši širitvi tehnoloških pridobitev mednje na osnovi organsko urejene informacijske službe. PfVl poizkus je bil v tem smislu izvršen v Liguriji, kjer je dobra polovic* anketiranih industrijcev pokazala veliko zanimanje za načrte tega o(r' ganizma. Sledi eksperimentalni načrt za Furlanijo-Julijsko krajino, v katerega okviru je ekipa mladih inžeiU' r.ev ob zaslombi strokovnjakov *n tehnoloških veljakov že pričela P®" izvedovati v 900 deželnih obratih po njihovih potrebah in zahtevah na področju iskanja novih tehnoloških rešitev. Velika večina doslej anketiranih je izpričala, da so za pob®" do ne le dovzetni, ampak jim J® res dobrodošla. S kakovostnejšo tehnološko oplemenitvijo svojih proiz" vodnih procesov, z druge strani P8 (ob potrebi) s preusmeritvijo svojih dejavnosti, se bodo podjetniki ind®" strijci in obrtniki — učinkoviteje vključevali v vsedržavno in mednarodno konkurenco na raznovrstnih blagovnih področjih od živilskega-kemijskega in farmacevtskega da tekstilnega, kovinarskega in železarskega. Delovanje omenjenega organizm* bo posredno lahko vplivalo tudi n* prospeh načrtovanega raziskovalnega centra v tržaški pokrajini. »Tod* nikakor ne v smislu, da bo Tecnoservizi pogojeval tehnološke izbir*« marveč tako, da bo omogočal uporabo dosežkov tega centra na domačih tleh, oziroma preprečeval njihovo razprševali je*, je v tej zvezi pripomnil prof. Selan. Hvalevredna pobuda torej, vsaj, kolikor zaj deva splošno zamisel o tem, kakšn' naj bodo njeni cilji. Kajti nedvomno je potrebna, kakor pač pri vsaki novosti, globlja analiza njen>« bodočih učinkov. Na primer na delovni trg. Tehnološka ofenziva je v preteklosti vselej ogrožala delovna mesta. To bo treba v bodoče P*1®" prečiti, (dg) la, namesto da bi direktno zaposlili več delovne sile. • Velik sistem (Nadaljevanje s 1 strani) ciji razdvoji, en del se ponovno usmerja v reaktor, drugi pa se preusmerja v kemijsko industrijo kot surovina, iz katere se s posebnim tehničnim procesom pridobiva cel niz izdelkov za katere se sicer uporablja nafta. V mislih imamo etilen, polietilen, metanol in razne druge tvarine. Ta simbioza energetike in ke-m.ji ima celo vrsto prednosti pred običajnim klasičnim izkoriščanjem premoga kot osnovne surovine. V tej shemi, kot vidimo, voda sploh ne pride v poštev. S tem se izogibamo toplotnemu vplivu na okolje, konkretno segrevanju sibirskih rek, pa tudi širjenju škodljivih plinov in prahu v atmosfero, kajti ob takem izgovarjanju premoga ostane le kakih deset odstotkov odpadkov ali pepela. Energetsko-kemijski načrt v Krasnojarski oblasti (področju) predvideva v svoji idealni verziji tudi povsem zaprt ciklus tako tvarine kot energije ter možnost nemotenega prilaganja kompleksa, da po potrebi proizvaja več energije in manj kemijskih izdelkov ali pa »narobe* več kemijskih izdelkov in manj energije. Načrt predvideva tudi gradnjo velikih «toplih gredic* ali kot jim tu pravijo »toplih polj*, na katerih bodo ali naj bi vzgajali razne kulture, ki si jih na tem področju ob normalnih vremenskih razmerah ne moremo niti zamisliti. Sindikat zavrača špekulacije proti delavskim množicam Na tržaški pomorski postaji J* včeraj zasedalo nad 200 vodilni« dalje še kovinarjem, gradbince*®' kmetijcem, časnikarjem ter ušlo*' bencem poštne uprave. Zasedanju ie predsedoval pokrajinski tajnik CISL Bruno De Grassi. ki je med drugim povedal. d* se je število zaposlenih v industriji na Tržaškem v zadnjih petih latih skrčilo kar za 4.500 enot. Osrednje 'Poročilo je imel glavi)' tajnik CISL FILCA Nino Pag*®.1’ ki je grenko naglasil, da ItaW danes ne potrebuje predčasnih V®T litev, pač pa resno delo za lab®? iz splošne krize, oziroma za rešitev žgočih vprašanj, ki tarejo delovni trg. Vse preveč je bilo neizpolnjenih obveznosti in neure?1'1" čenih reform, je nadaljeval Paf?a ni, tega pa naj se delavstvo dobro zaveda, ko bo skoraj gotovo mor®', lo 10. juni ja na volišče. Sindika ob tej priliki nikakor ne bodo o0®" prli političnih strank in njihov*^ kandidatov, jiozvali pa bodo delavce, naj glasujejo ob spoštovanj® načel, po katerih se ravnajo sindikalne organizacije v svojem hoj za vzpostavitev pravičnih drež® nih odnosov. Mi, je zaključil vornik, zahtevamo takojšnje spre' tje delavskih zahtevkov m zavrača mo težnje 1 veleindustrijcev k n kakšni obnovitvi svoječasnega «60S‘ podarskega čudeža*. Deželna federacija obrtnikov j® zadovoljstvom sprejela vest, po ka” teri je poslanska zbornica odobri* predlog o raztegnitvi socialnih daJa tev v korist vseh obrtniških podJ*" tij. Obenem je brzojavno spodbudi** ministrstvo za delo in parlamenta*: ce Furlanije Julijske krajine, n8J omogočijo čimprejšnjo odobritev >*" ga predloga tudi v senatu.