217. številka. Ljubljana, v petek 22. septembra XXVI. leto, 1893. jM MIL (shaja vank dan ive^rr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifttvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemškonacijonalne sanje. Centralizem, federalizem, narodna in deželna avtonomija, to so puštale reci, ki se pretresajo samo v nečitamh listih, za katere pa bo poklicani zastopniki narodov bore malo menijo. Čehi se bore za tvoje državno pravo, za Bamostalnost dežel češke krone in kar nič jih ne skrbi, kako se bode po izločitvi teh dežel orgauizoval ostali del naše državne polovice. Poslanci iz Dalmacije postopajo skoro isto tako. Potegujejo seza priklopljenje Dalmacije k Buno vini, ne vprašajo pa, kake razmere bi po izločitvi njihove dežele zavladale v Cislitvanski. Poljaki gledajo samo ua to, da pribore Gališki čim večjo avtonomijo, za reorganizacijo cele monarhije oziroma naše državne polovice pa se ne brigajo čisto nič. O slovenskih poslancih niti ne govorimo. Izvzemši isterska zastopnika se ne menijo za narodno avtonomijo, to prvo točko našega programa, od katere izvršitve je zavisna vsa naša bodočnost, naša narodna eksisteucija. Vrgli so to stvar mej staro Aaro, tja, kamor je naša vlada vrgla načelo ravnopravnosti. Nemški politiki, ne glede na Btranke h katerim spadajo, bili bo doslej vedno goreči centralisti in tudi nemški nacijonalci bo šele letna razkrili svoje federalistično srce ter tako zopet oživili debato, kako bi bilo našo državno polovico najbolje reorganizovati. Dunajbki „Deutscb.es Volksblatt" je po razglašenju izjemnega stanja v Pragi obelodanil članek, v katerem se je izrekel za načelo federalizma kot jedino sredstvo za rešitev staroslavne habsburške monarhije. Tedaj se nismo ozrli na ta članek, ker nismo verjeli, da bi zagrizeni oboževa-telji Schonererjevi zamogli tako hitro premeniti svoje dosedanje mišljenje. Domislili smo so znanega Lin-škega programa nemškonacijonaluih protisemitov, kateri so tedaj zahtevali izločitev Dalmacije in Ga-liške in razdelitev ostalega dela Cinlitvanske v manjše skupine, v katerih bi imeli povsod Nemci absolutuo večino in bi zamogli ponemčati slovanske narode. „Deutsches Volkablatt* je sicer modro prikril svoje nazore v tem oziru in se sploh le izrekel načeloma za federalizem, a žo samo to je prouzročilo obširno debato v neniškouaroduih listih, na ka- LISTEK. Milena. Izvirna novoleta. — Spisal Laj o6. (Koneo.) Bila sem silno nesrečna, a pomagati si nisem mogla; skrivala Bem avuje gorje, le očetu Bem tožila; on mi je bil jedina tolažba. Spoznal je i on, da se je zmotil, to ga je peklo: čez leto in dan po moji poroki legel je k večnemu počitku. Sedaj sem bila Bumti, imela nieem nikogar, komur bi tožila, nikogar, ki bi me tolažil. Rukić postal je pravi rabelj. Ostala mi je Še jedna tolažba, da pri takem trpljenji kmalu umrjem; a sklenjeno je bilo drugače, mesto umreti dala sem novemu bitju življenje — povila sem hčerko Danilo. Upala Bem sedaj, da ta dogodek Bpreobrne moža, a ni ga. Hvalila Bem Boga, da mi je dal dete, ki je bilo jedino moje veselje v grenkih urah, katerih je bilo mnogo, mnogo, skoraj vse. Tako sem preživela štiri leta. Moja nesreča, brezsrčno ravnanje Rukićevo je bilo vnema meBtu znano. Popival in igral je cele noči v družbi svojih prijateljev. — ČJestokrat prišol je ponoči — omamljen od vina — v mojo sobo ter mi velel delati družbo tero je vredno se ozirati že zato, ker razodeva tajne nakane nemških nacijonalcev, katerih ni izrazil uiti navedeni Dunajiki list, niti so bile precizovane v nemškonacijonalnem programu, kateri je svoj čas za poskušajo razglasil neki list. Liberška „Deutsche Volkszeitunga po-prijela se je prva tega predmeta in najprej brez komentara natisnila članek Dunajskega protisemitsko-nacijonalnega glasila, potem pa priobčila dopis iz Gradca, v katerem se nje znani in v štajersko-cemških krogih uplivni dopisnik odločno izreka za federalizem. Ta dopisnik pojasnjuje zajedno nemško-nacijoDalne nakane glede nas Slovencev in prav zato nas zanimlje njegov dopis bolj nego drugo pisar je nje teh listov o preosnovi naše države. Graški modrijan pravi, da se morajo nemški nacijonalci zato upirati centralizmu, ker pokrepča Jugoslovane in oškoduje Nemštvo v alpskih deželah tako, da bi iz združitve Slovencev in Hrvatov prišli Nemci v veliko nevarnost, glede* katere od državnega zbora ni pričakovati nikake pomoči. Dalje pravi dopisnik: Centralizem, ki je slabšal našo obrambo, je Jugoslovanom dovolj koristil in ti se čutijo Že zadosti močne, da mislijo na federativno organizacijo v zagotovitev svoje pusesti. Zoper združenje Hrvatov in Srbov Dalmacije z translitvanBkimi brati ne ugovarjamo niti iz ozirov na historične tradicije niti iz ozirov na narodne interese nemške. Srbi in Hrvati govore* jeden jeiik, so sinovi jednega neroda in le navidezno ločeni po veri. Njihova idealna „Velika Hrvatska" ni izrodek fantazije, nego se snuje na zgodovinsko prošlost. Pravica ogerskih Hrvatov, zne biti se madjarskih nasilstev, se sklada z njihovimi željami. Nemci nimamo zoper državnopravno usta novitev velikohrvatBkega kraljestva, zvezanega z monarhijo po personalni uniji, nič in to temraanj, ker je izločitev Dalmacije nemško nacijoualna tirja-tev, ki je za nemške Avstrijce tiste življenjske važnosti, kakor izločitev Nove Palestine, poljsko-židovske dežele Gališke. Narodna in gospodarska rešitev avstrijskih Nemcev, ki morajo sedaj Ogerski, Ga-liški in Dalmaci;i danj plačevati, je samo federativna reorganizueja avstro- ogerske monarhije, in sicer taka, da se združijo v jedno celoto njegovim prijatel|em. Iti sem morala, poslušati surove govore ter jim točiti; niti jednega ni bilo vmes, ki bi imel usmiljenje in zavrnil tovariše; bili so vsi jednaki: divji in surovi. Koliko sem tačas trpela, to \6 jedino on, ki vodi osodo. Nebrojnokrat klečala Bem pred križanim Izveličarjem in ga prosila, da stori konec mojim mukam, katerih prenašati več ne morem. Uslišana je bila moja molitev — a na način, kakor si ga u sem želela. Na svoj imendan povabil je Rukić tovariš,« svoje na gostijo, jaz sem bila ž njimi pri mizi, čeravno proti moji volji, a Kak c je hotel, da sedim poleg njega. Popivulo bo je, da je vse od mize teklo, slednjič pričeli so — kakor slednjikrat — igrati. Igrali so za visoke svote, Rukić je zgubljaval, to ga je jezilo, stresal je jezo nad mano, sramoteč me pred družbo; razburjen kakor je bil, pil je mnogo in kar duškoma; kmalu se je upijanil tako, da ni več vedel, kaj dela, igral je brezumno in zgubil. „Milena, vina", zakričal je divje; zgubivši zopet veliko vsoto, bil je rudeč ko rak, oči krvavo obrobljene, na čelu in senci igrale so mu kar vidoma žile. Podala sem mu kozarec, spraznil ga je do dna, kar se prime za glavo — in se zgrudi mrtev na tla; zadela ga je kap. Prestrašeni poskočimo k njemu, oblivamo vse nekdanje dežele nemške zaveze. Samo ob sebi je umevno, da je nemškemu uplivu ohraniti, oziroma odpreti pot z Dunaja do Adrije. Zadnji čas smo imeli večkrat priliko opaziti, da so se Nemci v alpskih deželah naveličali boja na Češkem in da želo, naj bi se oudu doseglo nekako porazumljenje s Cehi, da bi zamogli Nemci vse svoje sile posvetiti boju zoper nas Slovence. Ta dopis je nov znak, da nameravajo Nemci najprej udušiti nas, predno se lotijo drugih slovanskih rodov, in zato moramo biti skrajno previdni glede njihovih „federalističnih" načel, ki imajo samo isti namen, kakor sedanji levičarski centralizem, germa-nizovati slovanske rodove. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. septembra. Češke novice. „Narodni Listy" javljajo, da je najvišje sodišče šele v predvečer razglasitve vladinu naredeb privolilo, da je smeti ustaviti tudi porote. Sele dne 12. t. m. se je uajvišje sodišče o tem posvetovalo in ker je miniaterstvo prosilo, naj se stvar hitro reši, se je tudi hitro rešila. Posvetovanje je trajalo malo časa; gospodje dvorni svetniki so ko| pritrdili in stvar je bila dognana ter se je naznanila mini-sterBtvu. To je bil uzrok, dadne 13. t. m. .Prager Zeitung" še ni razglasila naredbe o zaustavi porot, pač pa „Wiener Zeitung*. — Predvčera|šu|im po-poludne poklican je bil bivši urednik ustavljenega miadočeškega tednika „Ne o d v i s n os t" Hajn h kazenskemu sodišču. Po kratkem zaslišanju dal ga je preiskovalni sodnik zapreti. Hajn je obtožen hudo-dodelstva motitve javnega miru in reda, veleizdaje in razžaljenja velečanstva. — V redakciji češkega protisemitskega lista .Češke* Zajmi" vršila se je predvčerajšnjim hišna preiskava, pri kateri se je iskal rokopis uekega konfiskovanega članka. Rokopis se ni našel. Državno pravdništvo začelo bode zoper urednika subjektivno postopati. — Na vseh srednjih šolah Praških razglasil se je ukaz, s katerim se dijakom prepoveduje, pohajati po ulicah iu sicer ne sme nihče iz hiše v mesec h december, januvar in februvar po 7 uri zvečer, v mesecih september, oktober, november, mane, april po 8 uri iu v mesecih maj, juni in juli po 9. uri. ga, treHemo, a bilo je zaman — Ruk č je bil mrtev, — jnz sem bila rešena. Hipoma se je raznesla vest, da je moj soprog umrl nanagloma izpivši kozarec vina, katerega sem mu jaz ponudila. Črez tri dni bila sem — v ječi in malo časa za tem stala sem pred porotniki, tožena, da sem s strupom usmrtila Bvojega soproga, hoteč se s tem znebiti trinoga. — Prijatelji rajn-cega nastopali bo kot priče. — Na dan glavne obravnave trla se je v sodni dvorani množica finega in pnprostega ljudstva. Kaj sem ta čas čutila, to vel sam Bog. Obravnava se je pričela, zaslišaue so bile priče, zaslišani zdravniki, govoril je državni pravd-nik, govoril moj zagovornik. Porotniki so zanikali vprašanje glede moje krivde, bila sem oproščena zatožbe radi — pomanjkanja dokazov. Bila Bem oproščena, a na čelu mi je bil pri-ti-men pečat sramote: stala sem pred porotniki tožena umora, a oproščena, ker ni bilo dokazov. Zapustila sem kraj svojega brezmejnega gorja. DedšČine po svojem možu uiaem hotela nobene, imela sem dovolj lastnega premoženja. Sla Bem z detetom in staro Meto mej ptujce, kjer me ni nihče poznal. Da se bolj skrijem pred svetom, odložim tudi svoje ime ter si pridenem materino. — Tako sem prišla v to dolino, kraj mi je bil všeč, »sklenila C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. ielezaic. Izvod iz voznega reda veljavnega odL X. j-u.xilja. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni (asi označeni ao v srednjeevropskem < aia. s d ■ 11 n j «* - f \ r< * p h k i Cas je krajnemu času v Ljubljani ZA 2 minuti naprej. (12—203) Odhod iz Ljubljane (juž. kol). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, l'.m tabel. 1 i ■ 11 v k. IVI ur, Franzensfuate, Ljuhtio, Dunaj, Čez Selzt.hal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solno^ra.i, Lend-Gastein, /.••il a tu See, Inoraost, Bregenz, Zfirieh, (i -nt*, Pariz, Sleyr, Line, Dudejevice, Plzeuj, Marijine vare, Efrer, Fra:ieo« e vare, Karlove vare, Pragu, Draždane, Dunaj via Amatetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Belttbal v Aujn«e, Ischl, Gmunden, Solriograd, Lend Oaatetn, Zeli atn See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. nrl 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franztmsfeate, Ljubno, Dunaj Ob 4. nrl 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Snlnograd, Inoiuost, Line, Iachl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francova vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v "Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. nrl 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Drazdan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linca. Steyra, Ischla, Gmnndena, Iachl a, Ausseea, Pariza, Genfa, Ziiricha, Bregen/a, 1 m »motita, Zella am See, Lend Gaateina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzena-feste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Aaistetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznia, Budejevio, Soluograda, Inomosta, Linca, Ljuhna, Celovca, Pun tabla, Trbiža. Ob 4-, nrl 53 minut popolndne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Frauzeusfeste, Pontabla Ti biža. Ob O. Uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-i>egH. Beljaka, Celovca, Poutabla, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2, „ 05 „ popolndne v Kamnik. ,, e. „ 50 „ sveder v Kamnik. „ lO. „ 10 ,, sveder v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). 6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. 11. ,, 15 „ dopoludne iz Kamnika. 6. „ 20 „ zvečer iz Kamnika. 9. „ 55 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Ob Išče Me izurjen, priden In posten trgovski pomočnik v trgovino meaanega blagn na deželi. Kje? pove upravniitvo „Slov. Naroda". (9*55 —1> Razglas. Zaradi npuatitve p..tU u h Vo|f»0| valed dvorjenja železniške prpBO Lubljana Kočevje se bode po 1. oktobru po cent prodalo 13 ki so dobro ohtan eni. — Tudi se po ceni oddadd poštni vozovi. V Kočevji, dne* 20. septembra 1893. Anton "KCa.\n.ff (940—1) c kr. poštar. za. leto J893 94 $ijaški koledaf oc 3e6it>a po (30 fti. pti gospoSu etnt. %>agoijtxrt-u in pti diu&i/l fiHJMotzšci/i. J J zavarovalno v. življenje v 22,840.0.i6 — 271,905.620'— 125,732.050-— 1.853,916.605*— Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse l Pešta, Franz -Josefsplatz w*" št. 1, v hiSi društva, št. 5 in 6, v hiSi društva. Drufitvena aktiva dne 31. decembra 1892 .........frank. 125,30^.151-— Letni dohodki na premijah iti obrestih dne 31. decembra 1892. . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) .................. V potlednjej oiemoajstmetečnej poslovalnej perijodi vložilo ae je pri društvu za.................. novih ponudb, valed cesar znaSa skupni znesek za obstanka društva na vloženih ponudbah........... Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačuo ulavna agentova v Ljubljani, na Tržaške j cesti št. 3, II. nadstropje pri < ■ iiid neposrednega dotoka iz Itohlvn ne: Pri alatinaratvu v Rogatcu iu na Slatini; v Ljubljani sveži napolnitvi v vseh prodajalnicali min era Inih vod, v špecerijskih prod; in droguerijah, ki so na dobrem glasu, ter v lekarnah. ijalnicah (398—7) mmmmmm m mm Učne knjige za gimnazije in ljudske sole in vse drugo šolske potrebščine lijaški koledar (928—10) i. t. d. prodaja Anton Zag knjigotržec v Ljubljani, v Zvezdi št. 7. mm Anton Kozlevčar uradnik južne železnice Ana Kozlevčar roj. Tomšičeva Ljubljana poročena. dne 21. septembra 1893. Vrhnika 3v£esto v^accjja xisiZ33.a.».lla.. (964) Oddala se bo, po javni miimendiil dražbi zgradba novega lesenega mostu čez Poljansko „Soro" mi okrajni «-<-*ti v l*iiAtulu pri Škoi'jiloki. Vsi stroški protačunjeni so na HAlftO tfld. Dotični načrti, proračun, stavbenski pogoji ležali bodo na razgled v mestni pisarni v Škofjiloki do honec meNvcii Kcptciubin t. I. Javna minuendua dražba vršila se bode dnš 3. oktobra t. 1, dopoludne od 10. do 12. ure v meNdif piMarni v ftkofjiloki. Pismene, postavno kolekovane ponudbe pošiljajo nuj se na okrajni cestni odbor Škofjeloški do dne 2. oktobra i. I. Na zavitku naj bode napis: „Ponudba". Priloži naj se f)°/0 jamčevine gornjega zneska, bodisi v gotovini ali v hrunilničnih knjižicah. Ponudnik se mora izrecno izjaviti, da so mu znani vsi stavbenski podatki i u da se vsem pogojem brez pridržka podvrže. Okrajni cestni odbor Škofjeloški, (903—3) v Selcih, dne 31. avgusta 181)3. Načelnik: F* Sliber. IC nji ga a. KLEINMAYR & BAMBERG v Ljubljani Kongresni trg- št©T7\ 2 priporoča svojo popolno zalogo vseli v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajali, broširane iu v močnem vezu, po najnižjih cenah. (927-8) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj Izdajatelj m odgovorili urednik: J oh i p No It i. LdbtniDd in tisk .Narodne Tiskarne". 88 1994 Domače stvari. — (Nova jezuvitaka kolonij« v Ljubljani.) Kakor znano, pogajal se je knezoškofijski ordinarijat Ljubljanski že lansko leto z nemškim viteškim redom zaradi nakupa tukajšnjega komend-nega poslopja, v katerem se sedaj nabaja c. kr. za mesto delegirano okrajno sodišče, s cerkvijo in vrtom vred. Pogajanja razbila so se tacaš, ker je ordinarijat bil obljubil le kupnino 50.000 gld. Kakor se nam poroča, ponovila so se sedaj pogajanja zopet in kakor vse kaže, dobil bode ordinarijat omenjeno posestvo za 80 000 gld. Kakor He nam nadalje poroča, služilo bode prostrano poslopje za jezuvitsko naBeljenje. Ker jezuvitom razmere pri sv. FlorijaDu nič kaj ne prijajo, naselili bi ne radi boli v središči mesta. Govori se tudi o jezuvitski gimnaziji itd.; koliko je na tem resnice, tega seveda ne moremo kontrolirati, ker nismo v nobeni zvezi z oakrbniki — katoliškega sklada. Kupna pogodba bo bode baje kmalu podpisala. — („Radogo ju") je pristopil kot uatanovnik gospod Oroslav Dolenec, trgovec in posestnik v Ljubljani, z doneskom 100 kron. — Zivio! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Me t od al) Uredništvu našega lista poslali ao k roni ne darove: Iz Kopra poslal je 6 kron gosp. N. Avelked; darovali so: gg. Dominik Lovšin, Ivan Lovšin, Kraševec, Krže, Perušek in Avelked vsak po 1 krono. — Iz Opatije 19 kron gospa Murija Alešovec, slikarjeva Boproga od tamošojih Slovenk in Slovencev; darovali so: Po 2 kroni: g. Dragotio Gaspari, poštar in g. Marija Alešovec ; po 1 krono: gg. Kristina Molgoj, Marija Vozu, Tereza Fink, Julija Jamer, Marija Prezelj, Sofija Sabec, Pavlina Jenko, Marija Žušt, gdčna. Marjeta, gg. Fr. Jamer, Anton Jamer, C, bogoslovec, Fran Zore, poštni upravitelj, Makso Skapnik, Anton Cierer. — »Skupaj vzprejeli smo danes 2 5 kron, katere izročimo vodstvu. Živili lodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki! — (Ljubljansko okrožje slov. ferijalnoga društva „Sava") priredi v soboto 23. t. m. na čast svojemu starešinskemu sovetu zabaven večer v klubovi sobi Hafuerjeve pivarne. Začetek ob 8. uri na večer. Ker je omenjeni večer skoro gotovo sadnji, ueoja si Ljubljansko upravništvo prositi čustite gospode starešine in ustanovnike, da kolikor mogoče mnogobrojno dojdejo. — (Na javni risarski šoli) tukajšnje c. kr. obrtne strokovne šole za lesno industrijo se prične pouk v nedeljo, dne" 24. septembra. — Javna risarska šola je uamenjeua samostojnim obrtnikom, njih pomočnikom in sploh v Kako mu odraslemu, kdor ae zanima za risanje. Začetniki v risanji pnčno z elementarnimi vajami, bolj izurjenim pa je na razpolago bogata zbirka predlog in modelov iz šolskega inventara. — Pouk je brezplačen. Oglasila sprejema ravnateljstvo. — (Vojaške vesti.) Danes zvečer ob 9 uri pride prvi vojaški vlak za Ljubljano, s katerim se vračajo rezervisti. Jutri popoludne pride ob 4 uri 40 minut zopet vlak za Ljubljano in Gorico. Zvečer ob Val L uri pa ae pripelje s posebnim vojaškim vlakom 27. pešpolk, ki bode odslej v Ljub l|uui v garniziji in se bode nastanovil v novi vojašnici. Četrti batalijon domačega peŠpolka, ki ostane tu, pa bode v Št Peterski vojašnici nastanovljen. — (Dolenjska železnica.) Ker je policijsko-tebniški ogled proge Lj ub I j an a-Gr o-supl je-Kočo v je imel popolnoma povoljen uspeh, se je dalo dovoljenje, du se ame odpreti nova proga ob naznačenem času. — (Zanimiva razsodba) Svoj čas so ae gostilničarji bridko in tudi opravičeno pritoževali, da smejo tako zvani trgovci z mešanim blagum prodajati pivo v steklenicah. Miniaterstvo je to pritožbo zavrnilo in izreklo, da smejo kramarji prodajati pivo v zaprtih atekleuicah. Ker se to pivo prodaja v 8teklenicah, ki ao zaprte le s patentova-nimi kapselji ali porcelanastimi zamaški, pritožila se je gostilničarska zadruga v Lneu zoper to mi-nistersko odločbo na upravno sodišče, kutero pa je pritožbo zavrglo, češ, da je navadno rabljene zamaške zmatrati za take, kakove zahteva obrtni zakon. — (Nesreča.) Iz Vevč se nam piše: Včeraj 19. t. m. ponesrečil je v tukajšnji papirni tovarni nočni čuvaj Andrej Močil nikar. Ko je zvečer o pol sedmi uri prižigal svetilnice pred velikimi vrati, izpod letela mu je lestva, katera je bila naslonjena na slabo pritrjen drog svetilnice. Močilnikar je padel tako nesrečno na kaun-mtni tlak, da si je razbil črepinjo. Odnesli so nezavestnega, in ob 10. uri izdihnil je nesrečnež dušo. 1M je že nad dvajset let v ti službi in zvest v svojem poklicu — (V Kneipovo zdravilišče v Kamniku) je prišlo v prvi polovici tega meseca 81 oseb. Veeb tujih gostov je bilo v Kamniku od početka sezone 654. — (Novo društvo) V Krškem osnovalo se je glasbeno društvo pod imenom „društvo Krške mestne godbe" , kateremu bode namen vzgajati mlade za glasbo pripravne moči, goj'ti glaabo ajdoh in oživiti socijalno življenje v meutu in v okolici. Osnovalni odbor je predložil pravila v potrjenje. — (Velik požar) nastal je te dui v Stari Vasi pri Vidma iu uničil tri hiše m več gospodar-akih poslopij. Gasilci iz Vidma, Krškega, Rtjhen burga in Brežic, katere je načelnik železniške postaje na Vidmu g. M. Monetti brzojavno poklical, prihiteli ao na lice mesta in preprečili večio nesrečo. — (Strela) ud i rila je dne 18 t. m. ob 6 uri zvečer v hlev g. Matije Kraje a v Grahovem. Pogorela sta dva hleva, skedenj in 1000 stotov sena g. Matiji Krajcu, ter hlev Gregorja Ule-ta. Skoda prv ga se ceni na 350O gld. 1311 je zavaro-vi n pri banki „Slaviji". — (O razmerah na Ceiiski gimnaziji) smo imeli večkrat priliko govoriti. Kako prijazen je vodja gosp. Končnik Slovencem nu-sproti, kaže mej drugim nastopna dogodbica: Dijak Ljubljanske gimoazije hotel je nadaljevati svoje študiie na Celjski gimnaziji in se je oglasil pri tamošnjem vodji. Dobil pa |e odgovor: Iz Ljub Ijane in iz Novega Mesta se na Oljski gimnaziji ne vzprejme mkdo. Kako pač utemeljuje K- vodja Celiske gimnazije ta svoj izrek? Učitelistvo in vodstva obeh omenjenih zavodu, se pač smejo zahvaliti g. Končniku za čudno sodbo, katero je on izrekel. — (Volilni shod za Kozjanski okraj) je bil minulo nedeljo v Dob ji v slovesni nakičenih prostorih g. župana. Muogobrojno došle udeležmke in poBebno gg. poslance pozdravil je č. g. župnik Kuko vic. Prvi je potem govoril državni poslanec g. M. Vošnjak, ter poročal o svojem delovanji v državnem zboru in razjasnjeval notranji političui položaj. Deželni poslanec cea. svetnik Jerman poročal je o svojem delovanji v dež. zboru, posebDo o deželnem budgetu. Obe poročili sta se vzprejeli z veliko pohvalo in se je izrekla gg. poslancema zahvala. Dež. poslanec g. dr. Jož. Sernec govoril je o narodno gospodarskih razmerah mej Slovenci in posebno poudarjal potrebo narodne šole, ker j« v sedanjih časih tudi kmetu potreba večjega naobraženja, ako Loče napredovati O raznih predmetih ho govorili še gg. dr. Vrečko, dr. Romih in Drag. Hribar. Vai govori bdi so vzprejeti odnbrovaluo. Ko-nečno ae je izreklo po prediogu g. T r čeka iz Kozjega gg. poslancem popolno zaupanje in se jih je prosilo, naj tudi za uaprej deluiejo kakor doslej, ter se je zaključil shod s trikratnimi 2i vio-klici cesarju. — (Nemška zagrizenost) V Velikovcu imel se je nedavno vršiti ustanovni shod podruž-niče sv. C rila in M-'toda v prostorih Plešučnikove gostilne. Ker je pa vsled hujskanja znauih nemških časnikov in germanskih kolovodij mož odpovedal v zadnjem trenutku in isto tako tudi drug gostilničar Taušič, ki je že dal moško beaedo in ao uahujskani bili tudi ostali krčmarji, moralo se je zborovanje preložiti in se bode menda v kratkem vršilo navzlic fanatizmu večinoma renegatskib Germanov v biši vrlega trgovca g. Meri a k a. Slovenski okoličani VelikovŠki pa naj si dobro zapomnijo podlo poBto-pauje nekaterih oštiijev. — (Razstavo perutnine) priredilo je društvo za gojenje perutnine v Celovci. Videle so bo lepe vrste kur, rac, goBi itd. Razstavljenih je bilo tudi več tic pevk. — (Furlanska železnica na Goriškem) se prav marljivo gradi in se sodi, da ae bode izročila javnemu prometu že oktobra meseca bodo čega leta. — (Pevsko društvo „Ha j d r i h" na Prošeku) priredi v nedeljo dne 24. t. m. popoludne ob 1/,5 uri v ese I i co v prostorih gostilne „Lukša" z zanimivim pevskim vzporedom, godbo in umet&luim ognjem. Veselice se bode udeležilo tudi ^Slovansko pevsko društvo" v Trstu, ki priredi tem povodom izlet v Prošek. Izletniki odidejo ob l/tS. uri iz ka- varne „Commercio". V slučaji neugodnega vremena preložita se izlet in veselica na dan 1 oktobra. — (Ve 11 k a "ta t v i n a na Tržaški pošti,) ki ae je izvršila pred štirimi leti, ;e bila že skoro pozabljena. Z laj pa se je začelo zopet mnogo govoriti o njej. Takrat ie bil iz službe odpuščen pustni sluga Sever, na katerega je letel sum, a dokazati mu niso mogli ničesar in ga je moralo sodišče izpustiti iz za|iora Vae zasledovanje policije je ostalo brezuspešno Nedavno pa je začel odpuščeni Sever kupovati mč in -ni nego hiše, kar |e vzbudilo vnovič sum proti memu. Policiia ga je zaprla in rea se ie našlo v njegovem stanovanji več bankovcev in celo zavitki, v kiter h je bil zavit denar v blagajnici. Premeteni tatovi, katerih je moralo biti več, odnesli so takrat samo papirnati denar, to j > okolu 60.000 gld., srebrnih tolarjev Marije Terezije, katerih je bilu za 40.000 gld., He niso dotaknili. Morda se bode posrečilo poštnemu vod-ttvu in policiji, da sd najde ve-črna ukradenega denarja, ki je bil dozdaj morda na kakem varnem meatu skrit, da bi se pozabilo na tatvino. r "Prvo krono T družbi sv. Cirila in Metoda! 1 Razne vesti. * (Charles Lesseps) bil je te dni izpuščen iz zapora. Agent policije prišel je po njega v bolnico iS-n n t-1 i um, kjer je bival že 5 mesecev in ga odvedel v eouciergen jo, kjer je LetBepa potrdil svoj odpust iz zapora. Soproga i n mačeha njegova po-idravili sta ga v njegovem stanovanji. Potem se je odpeljal v La C^anave, da obišče Bvojega očeta, ki ni ničesar vedel o njegovi obsodbi in kateri misli, da se je sin vrnil z dolgega potovanja. CtiarleB Lesseps se hoče odslej resno baviti z Sueškim kanalom in je še vedno preverjen o sijajni bodočnosti Panamskega prekopa. *(Štrajkujoči krčmarji.) V Češkem Brodu sta krčm-irja Ssvčik in H.aha ondu bivajočim častuikom od|)ovedala obed m ker druge primerne restavracije n , primorani so bili častniki v privatni hiši preskrbeti si hrano. Nemški liati so seve tudi pri tej priliki udrihali po čeških fanatikih. Kakor javl|ajo češki listi, sta restavraterja storila ta korak, ker so se častniki nedostojno izražali o češkem narodu in s svojim obnašanjem odganjali druge goate. * (Škandal v Pariški operi) V ve-liki oiieri v Parizu zavozila -ta v predstavi opere „VValikUre" dne 18. t. m. v prvem aktu v duetu Siegmunda in Seglinde pevca in orkester tako, da sta pevca morala prenehati in je dirigent moral početi z nova. Občinstvo je žvižgalo in psikalo in v orkestru je nastala velika zmešnjava. Dirigent Viardot odpovedal ae je po končanem aktu in drugo dejanje vodil je drugi kapelnik Madier. * (Otrovana šivilja.) Na Dunaji umrla je minulo Boboto 57letna šivilja Matilda Duhauek po kratki bolezni. V četrtek je šivala neko zeleno obleko in ae pri delu zbodla z iglo v prst. Malo minut pozneje zatekla ji je roka in dva dni pozneje umrla je navzlic vsem prizadevanjem zdravnikov nesrečna šivilja po hudih bolečinah za otrovanjem krvi. * (Žrtve vrotine.) Te dni so trije italijanski polki marširali iz Torriglie v Genovo v največji pripeki. Na poti, ki je 35 kilometrov dolga, so vojaki ksr cepali in polki so prišli v groznem stanju v Genovo. Vojaki so po meatu trumoma padali in so jih morali odnesti v bližnje prndajalnice, kjer so jih krepčali. Ko je jeden teh polkov prišel do vojašnice, manjkalo je 400 vojakov! Nad 40 ao jih morati prevesti v bolnico, kjer sta dva že umrla za Bolnčarico. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 22. septembra. Občinski svet je v včerajšnji seji verificiral vo itev poslancev J. Nabtrgoja (V. okraj) in Fr. Dolenec (IV. okraj). Slovenci pridobimo vsled tega jeden mandat. Liberce 22. septembra. Policija zasledila tajno anarhistično društvo in zaprla okolo sto oseb, same Nemce. Kis*.'k 22. septembra. Včerajšnja zadnja vaja je izborno uspela. Cesar se je nadvojvodi Albrehtu toplo zahvalil za požrtvovalno vodstvo vaj, izrekel najvišje priznanje načelniku generalnega štaba Becku in svojo zahvalo vsem zapovednikom in generalom ter iskreno pohvalo vojaštvu vseh vrst. V ukazu na vojsko izreka cesar zadovoljnost z načinom, kako so se Vojaške vaje v Ki selcu. Velikanske vojaške vaje v Kiseku ao končane, cesar in njegovi gostje so ostavili malo mestece, vojaki so odkorakali na vsa straši in nastal je zopet stari red v teb krajih, ki že stoletja sem niso videli toliko m tako odličnih gostov kakor sedaj. S tem pa še ni ponehalo veliko zanimanie, katero je povsod obujal ta shod rassih vladarjev. Časopisi premlevajo še vedno politični pomen vseh podrobnosti j, slasti pa cesarjefih govorov in čuje se, da bodo nekatere stranke spravile to stvar v parlamentu v pogovor. Čujejo se pa tudi druge stvari, ki nekako čudno osvetljujejo položaj ogerskega ministeretva. Tako je čitati v raznih listih, da je cesar pri vzprtjeinu v Kiseku izpregovoril samn nekatere besede z mini sterakim predseduikom Wekerlom, potem pa da ga ni več pogledal. Tudi pri uhodu v mesto se muu-sterski predsednik ni vozil v istem vozu kakor cesar, kar je vedno navada. To pomeni v tem slučaji oči-vidno zapostavljanje ministerskega predsednika. Cesar se je peljal s svojim generalnim pobočnikom grofom Paarom. Tudi cesar Viljem in saaki kralj sta baie ignorirala VVekerla, a kar je najbolj čudno, načelnik generalnega Štaba doposlal mu je kakor vsem navzočo im civilistom posebno legitimacijo, s katero mu je bilo dano dovoljenje, boditi po terenu, kjer so sa vrSile vojaške vaje, a pripisan je bil velepomemben do-stavek : „Lastniku te legitimacije je izrecno prepovedano, stopiti v najvišji glavni stan cesarja in kralja." To je tako očitno in žaljivo ponižanje za ministerskega predsednika, da je ne bi verjeli, ako bi tega ne čitali v verodostojnih listih. Vzlic temu pa Wekerle ni zapustil Kiseka ostentativno, kakor se je pričakovalo, ampak ostal tam dokler niso bile končane vojaške vaje. — Veliki listi, zlasti madjar-ski, poslali so v Kisek svoje posebne poročevalce, ti pa niso smeli brzojaviti, kar so videli, nego so morali svoje brzojavke predložiti vojaškemu censorju, polkovniku Auspitzu, ki pa ni cenzuriral samo vsebine, nego tudi obliko predloženih mu brzojavk, kar je novinarje silno razburilo. Ta samooblastnost pol-kovnikuva pride tudi v državnem zboru v razgovor. Tako je ta gospod mimo drugih popravkov tudi korigiral stavek .nemški cesar je veleposlanika Szo gyenya prijazno ogovoril" v „nemški cesar .... je mi i os t n o ogovoril." Žuroalisti so se pač obrnili do Wekerla, a ta jim ni vedel pomoči. Vsled tega so razni novinarji odpotovali in dotični listi so nehali poročati o vojaških vajah. Mirko Hrvat -f. Včeraj umrl je v Djakovem po dolgotrajni bolezni predsednik hrvatskega sabora, Mirko Hrvat, jeden najodličnejših članov vladne stranke v banovini. Pokojnik se ni odlikoval niti po svojih duševnih zmožnostih niti po Bvojem govorniškem talentu in le nedostatek inteligentnih mož me| Madjaroni spravil ga je na tako odlično mesto, kakor je pred-sedništvo hrvatskega sabora. V prejšnjih letih bil je Mirko Hrvat član narodne stranke in je kot tak: imel velikemu vladiki StrosBmavru mnogo zahvaliti, a pozneje se je izneveril svojim načelom in se prelevil v hovražuika velikega svojega dobrotnika, ki ga je za to kaznoval z molčečim zaničevanjem. V nanje države. Ob late angleškega brodovja v italijanskih pristanih. Kakor znano, obišče angleško brodovje nekatere italijanske pristane in to uprav demonstrativno, kot odgovor na obisk ruskega brodovja v Toulonu. Čuje se, da je italijanska vlada prouzročila ta obisk angleškega brodovja, boječ se posledic rusko francoske zveze in stalnega ruskega brodovja v Sredozemskem morju, katero bo v prvi vrsti podpiralo francosko mornarico. Italijanska vlada je vsled lega opozorila angleško vlado, da bi dobro bilo, uprizoriti tako sem tu ustati, v samoti preživeti svoje dni, posvetiti vse Bvoje življenje odgoji Danile, ki je imela ta čas dve leti. Živela sem, če ne srečno, vender mirno. Poznal me ni nibče, nihče vedel, kdo sem. Živela sem mirno, dokler nisi prišel Ti. S Tvojim pohodom zginil je mir, umaknil se motni in kratki sreči. Rešil si mi dete smrti, bila sem Ti hvaležna; prišel si večkrat, pričela sem te ljubiti, ljubiti z vso silo svojega srca. Utripalo mi je srce radosti, kadar si prišel, kadar si sedel poleg mene, ljubil si i Ti mene, spoznala sem to kmalu. Tvoja ljubezen je rastla dan za dnevom, na jeziku Ti je bilo, mi to povedati, a jaz sem Te proBila, ne z beuedo, le z očmi, da tega ne stori. Razumel me nisi, a pokoren si bil moji resni želji. A prišel je dan, da molčati nisi mogel več, povedal si mi, kar Te je težilo, povedal mi, da me ljubiš, pruBil me roke. Kako srečna sem bila v onem trenotkul In vender bežim pred Tabo — ker Te ljubim. Uineješ? Tvoja soproga nemorem nikdar postati, s prstom bi ljudje za Teboj kazali, da imaš ženo, ki je stala pred porotniki; uničen bi bil Tvoj ugled, uničena Tvoja prihodujost, in tega bi bila kriva jaz, ki Te ljubim. Ne! Svojo srečo žrtvujem in bežim iz kraja, kjer sem bila neizmerno srečna, kjer sem uživala demonstracijo, zajedno pa se je obrnila tudi na nem4ko in na avstrijsko vlado, da bi tudi poslali vsaj po jedno ladijo. Namen te demonstracije je seveda ta, pokazati svetu, da stoji Anglija na strani troaveze — vsaj v miru Italijanska vlada si nadalje zelo trudi isposlovati, da bi se angleško bro dovje ustavilo tudi v Ovita Vecchia in da bi vodja angleškega brodovja, admiral Sevunour, oficijelno napravil izlet v Rim, kjer bi ae mu seveda priredil vehkansk vzprejem. To bi bilo velikega političnega pomena, ker bi s tem bila oficijelno priznana okupacija Rima. Vatikanski politiki bi tega seveda ne bili veseli, ker je Anglija, dasi protestantska dežela, doslej vedno vzdrževala dobre razmere z Vatikanom m ni priznala prisvojitve R ma. Cesar Viljem in Bismarck, Ustanovitelj nemškega cesarstva, knez Bis marek, obolel je te dni nevarno in nemški cesar mu je brzojavno ponudil, naj se preseli v kako cesarsko palačo, kjer bi imel boljši zrak, nego na sedanjem svojem bivališči. Bismarck se je cesarju toplo zahvalil in četudi ni vzprejel cesarjeve ponudbe, je vender to približanje naivečjega političnega pomena. Znauo je, da je Bismarck, odkar ni več vodja nemške politike, prelevil se v budega in nevarnega nasprotnika sedanjega kursa. Kar sta cesar in njegov novi kancelar ukrenila, vse je Bis marek 8 perečim sarkazmom pred vsem svetom raz diral, očitajo pri tem cesarju in vladi razne grebe in nesposobnost. Uprl se je vsakemu ukrepu in velikanski ugled, kateri uživa v nemškem narodu, mu je pomagal, da je njegovo nasprotovanje oviralo vladno delovanje jako Čutno To trpko, skoro osebno sovraštvo je postalo tako rezko, da je cesar celo ignoriral poroko Biaraarckovega sina Iierberta in prepovedal Dunajskemu poslaniku občevati z Bis marekom. Nihče ni verjel, da se bodeta ta goreča nasprotnika, cesar Viljem iu Bismarck, kdaj pobo tala, zlasti ker je Bismarck vedno zabteval. da mora cesar storiti prvi korak k porazumliemu. In vender se je tudi to zgodilo. Cesarjev brzojav in Bis-marekov odgovor znači, d.i je zastalo in ponehalo OBoboo nasprotstvo mej cesarjem in bivšim njegovim kancelarjem, da bo odslej mej njima vladal mir. S tem pa še ni rečeno, da bo Bismarck zopet dobil kak upliv na državno politiko in zato je ta episoda le notranjepolitičnega pomena. C«sar se je na uljuđen način znebil nevarnega nasprotnika. — Kakor javljajo razni listi, uplivali so nekateri cesarjevi aorodniki že prej na to, da bi ae Bismarck in cesar Viljem pobotala, zlasti takrat, ko se je rueki car sešel z Viljemom, ter naročil generalu Walderseeju, naj Bismarka pozdravi. A doslej je novi kancelar Caprivi to še vselej preprečil. Dopisi. Iz 9Iokroiiog;a, 21. septembra [Izv. dop] (Razne vesti.) Čakal in čakal sem dolgo časa, da se kdo oglasi iz našega kraja ter poroča kaj novic. Toda zaman! Našim dopisnikom bo menda zmrznili prsti za pisanje. No, ohrabril se je drugi, do zdaj nepoznat dopisnik iz tega kraja, da Vam, g. urednik, vsaj površno napiše o našem so-cijalnem in društvenem življenji nekoliko vrstic. — Pred nekaj meseci je bito čitati o napredku „Mnkronoškega bralnega društva"; malo kasneje o ustanovitvi .posojilnice", kar, bodi resnici na ljubo povedano, bilo je vse gula istina! Naše „bralno društvo" deluje prav vspešno v sleharnem oziru: društvenikom daje obilo raznovrstnega berila na razpolaganje, bodisi političnega, bodisi beletristič- Tvojo ljubezen. Da si molčal, ostala bi, ljubila Te moliti, kakor Te sem, veselila se Tvojega priboda, Tvoje prisotnosti. A tako I Bežati moram pred svojo srečo, da ne uničim Tvoje. Ljubezen zmaga! Henrik! Solze mi roaijo lice in srce se mi krči v Btrašnem boji, ki ga bojujem sedaj — a ljubezen zmaga — jaz grem. Sedaj veš vse, veš, zakaj bežim. Ne obsojaj me! Ljubim Te in Te bom ljubila vedno, prosila nebo, da Te blagoslovi. Henrik! končujem. Hvala Ti na Tvoji ljubezni, hvala Ti na srečnih trenutkih, jedinih v mojem Življenji. Tek mojega življenja je končan; živela bom jedino svoji hčeri in Tvojemu spominu. Ne skušaj mi slediti, jaz grem daleč proč od tod; našel me ne boš. Ne moti mi miru — za-me si Ti zgubljen — i jaz za Te. Živi srečno — bodi mož, ne daj se sramotiti po meni slabotni žeuBki: Ljubezen zmaga! Milena. On ji ni sledil, ne nji, ne drugi. Desetkrat je od tačas prišla vigred v deželo, a njegove roke ne krasi zakonski prstmi, v njegovem srcu ni prostora za drugo, nego le za njo, ki ga je učila, da ljubezen zmaga. nega in humorističnega. S posebno zadovoljnostjo nam je beležiti, da je društveni odbor odpravil staro .Prešo" (.Neue Freie Prea*e"), ki v jedno mer zabavlja Slovanom, ter jo nadomestil i „Agra-mer Tagblattom" ! Tako naj bi po v s odi — vzlasti po .čitalnicah" in .branili društvih" izbacnili vse nam sovražne nemške liste ter jib nadomestili a Slovanom naklonjenimi. Bodimo dosledni ter držimo se krepko in neustrašeno gesla: „Svoji k svojim"! . . . Poleg tega naše društvo skrbi todi zrn razvedrilo svojim udom s prirejevanjem gledallščnib iger in z raznim petjem. Tako smo imeli dne* 10. t. m. prav izborno veselico, ki sta jo priredili skupno „bralno društvo" in podružnica „sv. Cirila in Metoda" za Mokronog in okolico z bogatim vzporedom na korist Oril-Metodovi družbi. — Naš oder je še mlad ter vsi igralci iu igralke popolnoma novinci v tej stroki. A človek, videč jih nastopati, misli, da ima stare in izšolaue igralke in igralce pred seboj. Nek tujec mi je pravil, da bi nekateri delali čast tudi večjemu odru, sosebno pak naj omenimo gospico Alojzijo Povšetovo, ki je v zadnji igri „Nemški ne znajo" kot Rizika pokazala svoj izredni talent za oder. Njena ljubka vnanjost, prijetno doneči glas, čista in pravilno naglašana slovenščina, kakor tudi naravno, neprisiljeno kretanje, priljubi se vsakemu na prvi pogled. Župan gosp. Loze j pokazal je že večkrat svojo spretnost na gledališkem odru, toda pri zadnjem nastopu izvršil je svojo nalogo mojsteraki. To pot smo opažali več novih mladih močij, namreč nastopili so prvikrat tu na počitnicah bivajoči domači dijaki in jeden Goričan, ki so s svojim nastopom v igri in pri petji pokazali, da u mej o prijetno s koristnim združevati. Sosebno pohvalno se je v igri vedel aodnijski berič, ki je izvrstno markiral individuvalnost nekaterih ošabnih sodnijskih slug, pri katerih ima nemščina še vedno največ veljave. Toda tudi ostali igralci so častno rešili svoje za-dače. Sploh pa se moramo o naših domačih dijakih prav laskavo izraziti, kajti za časa velicih počitnic so marljivo gojili umetno petje ter pogosto ob raznih prilikah nastopali (v cerkvi ali izven cerkve) ter b tem pokazali, da poleg svojih študij tudi marljivo negujejo umetno petje, kar je posebno hvale vredno in kar naj bi po vBeh drugih večjih krajih delati ob počitnicah naši dijaki, ker s tem navdušujejo narod do lepega petja, sebi pa kratijo čas, pustivši vse druge mladostne norčije — na strani. Petje v obče pri nua lepo napreduje: v cerkvi, kakor pri veselicah; mešani zbori nam posebno ugajajo Zadnjič sta se odlikovali gospica Alojzija Povšetova v Bamospevu .Kada mizviezda" s spremljevaujem glasovirja (g. Lozej) in vdvospevu ,Na goro" poleg prve tudi gospica PleakoviČeva tudi z glasovirskim spremljevanjem; obe pesmi ste Fr. S. V i I h ar je v i. Prvikrat smo čuli tudi necega drugega gospoda, ki se je vender odločil sodelovati in ki nas je s svojim lepim baritonom izneoadil v dveh pesnih: „K aloveau", besede Fr. Preširna, uglas-bil dr. Ipaveč in „Sarafan", ruska narodna pesen s spremljevanjem na glasovirji. Izmej ostalih točk naj le Še omenimo čvete-rospeva: „Ko gledam ti v oči" uglasbil Ant. Nedved iu .Jedno devo le bom ljubil", uglasbil Viktor Parma. Oba sta krasna, tako, da ne vemo, kateremu bi dali prednost; vsaj sta pa skladatelja obeh prava mojstra, ki umeta slovenski pesni dati pravo umetniško veljavo. — Prepričali smo 8e pa tudi, da se g. Lozej trudi povzdigniti slovensko pesen v našem trgu. Nadejamo se, da ga v tem smislu tudi nadalje podpirajo izvestni Činitelji v njegovem delovanji. — Kakor slišimo, prirede naši marljivi diletautje v kratkem novo igro, združeno b petjem, o kateri zopet poročam. No, kako pa je s posojilnico? Kakor se sliši, je vse v pravem tiru — in z novim letom prične prav gotovo svoje delovanje. K al olju bi, le podpirajte to prekoristno napravo za naš okraj! — Iz vsega tega razvidimo, da Mokronožanje lepo napredujejo in upati je, da v svojem naporu ne za-ostanejo, temveč naj še krepkejše delujejo za pravo in sveto stvar naroda, za kar so nam porok naši na čelu stoječi možje! Letina je pri nas povsem dobra. Ljudje so vsega veliku pridelali; sosebno pa imamo sadja prav obilo, toliko, kakor veliko let že ne. Tudi vinska trta lepo kaže (pri nas — hvala Bogu — še nimamo trtne uši) — iu nadejati se je dobre kapljice, če nam Bog da še nekaj lepih dnij. — Toliko za danes, prihodnjič kaj druzega! — vršile vaje, priznava sposobnost in izurjenost vojaštva in izreka svoje zadoščenje, da je bilo zdravje vojaštva vsled brižnosti poklicanih faktorjev in radi dobre discipline tako ugodno. Cesar in država gledata z zaupanjem na vojaštvo, ki se vztrajno izobražuje in popolnjuje ter si je v svesti svojih dolžnostij. Kisek 22. septembra. Nemški cesar in saški kralj odpeljala sta se včeraj popoludne na lov v Pellve. Prebivalstvo ju je pozdravljalo z živahnimi eljen-klici. Cesar je odhajajoča gosta dvakrat objel in poljubil. Ob 6. uri 20 min. odpotoval« cesar, vojvoda Connaught in nadvojvoda Fran Salvator na Dunaj. Številno prebivalstvo jih je pozdravljalo z navdušenimi eljen klici. Rim 22. septembra. Ministerski svet je sklenil, da je od 1. oktobra naprej plačevati carine z zlatom. Berolin 22. septembra. Vsi listi razpravljajo o porazumljenju mej cesarjem in Bis-markom, priznavajoč, da je to sicer političnega pomena, da pa vzlic temu ni misliti na kako preniemho sedanjega sistema, kvečjemu če bo Herhert Bismarck zopet stopil v prve vrste. Sodi se, da sta veliki vojvodu badenski in kralj wurtemberški najprej cesarja nagovarjala, naj odneha in da se je cesar Viljem udal, ko sta mu to isto priporočala cesar Franc Jožef in saški kralj London 22. septembra. Admiral Mello, vodja usta.škega brodovja, poslal braziljski vladi ultimatum, v katerem zahteva, naj se mesto Rio de Janejro takoj uda, sicer da je začne bombardirati brezobzirno. Prebivalstvo beži na vse strani. Ustaši izkrcali v Santosu tri polke. Buenos Ayres 22. septembra. Vojaki v Tukumanu, Korolobi in San Juanu so se pridružili ustaškim četam in razgnali provincijalno vlado. Kongres razglasi najbrž obsedno stanje. Tujci: 21. septembra. Pri 91*11«! t Vit-* pl. Reya, Pamer i* Trata. — Netto, VVerner, Bichler, Nii»sel, Nenhiit. Odenthal, Heller, Miiller, POlz, KUhnel, Geiringer, Quapil, Rnesler, K.rsch-uaumer, Glas, Kramar, Rom z Dunaja. — Beer iz Celovca. — Htiniguiann iz Kočevja. — Krtin, Backer iz Zagreb«. — Pogačnik iz Črnomlja. — Jonke iz Ribnice. — Riebolli iz Kranja. Pri Sionu t Weidner, Weis8, Gutman, Goldhamer, Krauss, Biichler, Ipaveo, Just, Salona z Dunaja. — Ferluga iz Trsta. — Sposel, Fllrth, Bettlheim iz Velike Kanite. — Pl. Rippititsch iz Gorica. — Weizer I« Gradca. — Medved iz Zagorja. — Verne iz Kamnika. — Hackl i* Kočevja. Pri bavuralcem dvora t Tanboret, Rauber iz Gorice. Pri avstri|akem cesarju t Hribar iz Poatojine. MeteorologiČno poročilo. S a Ćas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. _i a. m cm 7. zjutraj "2. popol. 9.zvečer 729 9 a«. 780 H mm. • 32 4 m 12 0° C 21 4° C 15 0* C si. cah. si. vzh. si. vzh. jasno jasno d. jas. 1-70 mm dežja. Sreduja temperatura 16-1°, za 2*3° nad normalom. ZOvL23.a.js23:ai "borza. dne* 22 septembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 1" „ kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . Lordon ...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . Italijanske lire ... Papirnati rubelj . . . Diie 21. septembra t. 1. 4' „ državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... — Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 Zemlj. obfi. avstr. 41 ./'/,, zlati zast. listi. . 122 Kreditne srečke po 100 gld...... 195 Rodu I love srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 Tnunway di ust. velj. 170 gld, a. v..... 261 gld. 97-30 — gld. 97 40 * 9705 — ■ 97 05 119 70 — 11955 9680 — 96 75 ■ 982 — — 98 i-— n 336 75 — n 337 75 126 30 — ■ 125 85 a 10-02'/, — n 9 98 n n 6210 _ n m 61-87»/, 4470 — —•— » 131»/« — V n —•— 146 gld. 195 . 50 kr. 75 50 CJr. Blavnfl ravnateljstvo avstr. Uri, železnic. Izvod iz voznega reda vel?avneg-a od X. j-V3.xa.lJat 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in od haj al ni časi ozna Ceni so v srednjeevropskem časa. Odhod iz IJubijane (jnž. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž. Pon tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastcin, Zeli ani See, Inomost, Bregenz, Zttrich, G ;nf, Pariz, Slevr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco* e vare, Karlove vare, Prago, brazdano, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tahel, Beljak, Celovec, Framensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli um See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbil, Pon tabel. Beljak, Celovec, Fntnzensfeste, Ljubno, Dunaj Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franoove vare, Karlove vare. Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 6. url 66 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draldan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno-grada, Linca, Steyra, Iachla, Graundena, Ischla, Auaseea, Pariza, G en ta, Ziirieha, Bregen/a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteiua, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzens-teste, Trbiža. Ob 11. uri 27 mtnut dopoludne oaebui vlak z Dunaja via Amstetten, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, Inomosta, Linoa, Ljulina, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne oaebui vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfesto, Pontabla, Trbiža. Ob 0. url 27 minut sveder osebni vlak z Dunaja, Ljubnega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz iyubijane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 06 „ popoludne v Kamnik. „ 6. „ 60 „ sveder v Kamnik. „ 10. ,, lO „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v IJubijano (drž. kol.). Ob 0. url 81 minut zjutraj iz Kamnika. ,, 11. „ 16 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. ,, 20 „ sveder iz Kamnika. ,, O. „ 65 sveder iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sreduje-evropski čas je krajuemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—204) Ljubljansko okrožje slovenskega na današnji večer v klubovi sobi v Hafnerjevi pivarni na Sv. Petra cesti. — Začetek ob 8. uri. ^ \ Ljubljansko okrožje slovensk ClTl-"^V^" CT' ' • ^eriJalne9* društva ,.Sava" vabi * današnji večer v klubovi sobi v ] Učne knjige za gimnazije in ljudske šole in vse drugo šolske potrebščine Dijaški koledar (928—11) i. t. d. prodaja Anton Zagorjan knjigotržec v Ljubljani, v Zvezdi št. 7. Razglas. Potom m i n n«'urine družbe odda ae zgradba novega zidanega mostu čez Bistrico v Kamniku. Stroški proraCunjeui so oa 17.SOO glil. Pismene ponudbe, katerim je pri lož u jamčevine 1750 gld., vložiti je do 14. oktobra 1893 tlopoludue đo 11. ure pri meattuem županu!vn v Kamniku, kjer tudi dotični načrti, proračun in atavbeni pogoji na razgled leže. due 12. Beptembra 1893. Jlovulk g. r, župan. Kdor hoće uživati dobrot |e«llm» prave — ne na pol sežgane in pookus i in »j oče Kneipp-ove sladne kave naj kupi lo ono v ruflVcili štiriogoljiiHtih zavo'ih lniilov ( > I a z \ arsl >»-111111 i znaiukHUia al tka in ponev. — Ce au primeša Oelz-eva kava ' kije prlanano najboljši in najizdHtnoisi priinesok navadni kavi, dohi se adrava, oenenia in liranilua Uitvlnit *U: ', i»IJ»eu, ki daleko prenega boboVO kavo, ki nima re- ■ ■ 1 '77^—•« dilne vrednosti. Krsktjo Č>lsF Breg-enz, od preč. g. župnika Kneipp-a jedino ponblii&čena tovarna za Kneipp-ovo Hladno (967—28) kavo v Avatro-Ojreraki. Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom. iiieseo. Glavni dobitek mM srečke a 50.000 I kr. priporoča O. gol dinar j ev. (931-5) O Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noili. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".