Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
The first Slovenie Daily* in
the United States. Issued every* day* except , Sundays and Holidays.
List Slovenskih delavcev v cXmeriki
rSUSPON PISARNE: 127» RECTOR.
Entsrod as Sscond-Ulass
SL 1003, •* tka
Offle* at Haw York. K. T.
the Act of
of
X 1879.
TELEFON PISARNE: 1S79 UOTOft
NO. 66. — ŠTEV. 65.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 1«, 1907. — V TOREK, 19. SU&CA. 1997.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Londonski tatovi prijeti v New Yorku.
V	LONDONU STA ARTHUR PRES-
TON GREEN IN CHARLES
RO0RER ukradla ZA
. i
35,000 DOLARJEV
draguljev.
V	New York sta pribežala. na severo-
nemikem parniku Amerika.
JETNIKA.
Skrajna brutalnost. Zamorski napadalci.
PRI MIDDLETOWNU, N. Y., JE 5 ZAMORCEV NAPADLO GOSPODIČNO MABEL MITCHELL.
Vsled klicov na pomoč so beli zamorce pregnali.
ARETACIJE.
MLnolo nedeljo so carinski uradniki naše luke obdolžili dva, s severonem-škim p a m i kom Amerika došla jetnika, da sta dkušaCa vtihotapiti draguljev za $3"),000. Oba potnika so prijeli in zaprli, ker je londonska policija brzojavno sporočila., da so dragulji v Londonu ukradeni. V areto-vancih je newyotaska policija spoznala auara znanca.
Jetnika sta so imenovala Arthur Preston Green in Charles Rohrer. Dragulje, ktere so našli pri njima, so obdržae carinske vbi asti.
Newvorska policija je dobila nii-nolo sredo iz Ijondona brzojavno poročilo, 'la je bilo tamošujej tvrdki Tiffany Company in drugim ukradenih za $35,01*) diamantov in drugih draguljev m da naj prime potnika iparnika America Arthur Preston <i reena in Charles Rohrerja, ktera sta juijbrže izvršila tatvino.
Ko so prišli uradniki in detektivi pri karanteni na parnik, so vprašali oba i*>tnika. imata-li kaj blaga, ki je carini podvrženo. Rohrer je dejal, da nima ničesar; Green pa je opazi uradni znak jk«! suknjo jednega urad nika, je pusta, nervozen in dejal, da ima par diamantov, za ktere je hotel plačati carino. Potem sta oba došle-ta j »ukazala draguljev za najmanj 30 tisoč dolarjev. Oba sta bi!a že več Ikrat kaznovana radi tatvine.
ROPARSKI NAPAD.
Roparji so zaprli dekleta v blagajno in odnesli več tisoč dolarjev.
Evans ville, I ud., 18. marca. l>evet-najstletna blagajničarka Miss Josie Gray, ki jt- uslužbena pri li. & G-Furniture Co., je morala mnogo prestati iti sedaj je v bolnici zelo nevarno ranjena. Ivo so včeraj zvečer uslužbenci ostavili trgovino, je Miss Gray še uknjiževala razne račune Ker do polunoči še ni prišla domov so o tem njeni stariŠi sporočili policiji, na kar so odšli policaji k imeno vanej trgovini, ktere vrata so našli odprta. Miss Gray ni bilo v pisarni toda na tleh so našli mnogo drobiža.
O F.
lica nic
kaj
takoj obvestili poslovodjo mbertsa, ki je nemudoma rodajalnieo. Med tem so po i sledove boja v prodajal-ti razno pohištvo je bilo
zlomljeno.
Ko je poi našel je v n nezavestno h
•vodja odprl blagajno j — zaprto Miss Grey večkrat ranjeno. Neza vestna je ostala ves dan, toda zdravniki trdijo, da njene rane niso smrt ne. —
V blagajnici je bilo za več tisoč dolar.jev denarja, toda roparji niso
ostavili ni jednega dolarja. O ropar jih ni niti najmanjšega sledu.
NAPAD Z DINAMITOM.
Pogodbenika, ki je ostavil svojo rodbino, so sosedje napadli.
M<
par lafT
Tiri iat e
H* J godfben
•lair. N. J.. 19. marca. Pre'd li je pogodbenik O. G. Fentz Lvil svojo rodbino, najel d ruin dobiil mlado gospodinjo Mary Phillips. Njegovi stari ji to niso odobravali in po-, nik je dobil več anonimnih grozilnih pisetn.
V rainoej noči ob 10. uri je nekdo hičo, v kterej pogodbenik sedaj stanuje® pognal z din ami-tom v zraik. Vb<% kar je bilo v hiii, je rasbito, toda Fentzlaffu in "gospodinji'* se ni nič zgodilo. Razstrelbo je bilo a'Ji&ati dve milji daleč.
FentzlafT se j« oženil pred 27 leti in ima tri Uare ter jednega sina.
Najmlajši otrok je star 16 let. Svo-;
Middle town, N. Y+ 10. marca. — V nede.'jo zvečer je 5 zamorcev tukaj napadlo Miss Mabel Mitchell iz Port Jervisa. Slednja je sedaj smrtno bolna v bolnici. Mabel je ravno hotela vstopiti v hišo, v kterej stanuje, ko so jo napadli zamorci^ kteri so jej že preje sledili. Končno sta vsled njenih klicov na pomoč prihite'-a na lice mesta dva bela, nakar so zamorci bežali. Mitchellovo so morali rčeraj k sodišču prinesti in potem, ko je svoj doživljal povedala, so .policaji prijeli Arthur Ilill a, Charles Stronga, Walter Conoverja, godca iz Pater-sona, N". J., Charles Stevensa in The-ron McClarvja. Jetmike je stavilo sodišče pod jamščino po $2500.
Jeden izmed lopovov je svoj zločin že priznal in obdolžil tudi svoje tovariše. Jetnike so odvedli v ječe v Go shesnu. Lopovi so stari od 18 do 24 let. —
Obravnava proti milijonarju Thawu.
VČERAJ SO PRI SODIŠČU PRO-Č IT ALI AFFIDAVIT PROTI THAWU, KTEREGA JE NJEGOVA ŽENA PODPISALA.
V njem dolži ona obtoženca surovosti in tudi, da jo je pretepal.
PROTI KONCU.
Po boju, ki je trajal ves teden, je končno v obravnavi proti Harry K. Thawu zmagal pokrajinski pravnik Jerome in včeraj je sodnik dovolil, da se znani affidavit, kterega je Eve-»yna Nesbit podpisala proti svojemu
Južne republike.
Salgadova mula.
ySLED MULE JE NASTALA VOJNA MED REPUBLIKAMA NICARAGUA IN HON-D L R A S.
Nicaraguajski kavaleristi so seboj odvedli hondnrsko mulo.
DIPLOMATIČEN PREPIR IN KOT POSLEDICA VOJNA.
Vesti iz Rusije.
Kmetski nemiri.
v vt.adtmtrskej, saratov-skej in kijevskej gu-berniji so se vršili
Veliki nemtrt.
Gos. duma v gorenje j zbornici. — v Tavriceskem dvoren se je zo-pet podrl del stropa.
konec štrajka v lodzu.
Washington, 18. marca. Semkaj so dospeli prepisi aktov in diplomatie-nih not o sedanjej vojni aned Nica^ raguo in Honduras. Iz teh spisov je razvidno, da je vojna nastala radi — mule, ki je bila last senor Ireneo Sal-
možu pri odvetniku Hummelju, kot gada. Ta mula je provzročila vojno,
MOYER, HAYWOOD IN PETTI-BONE.
Včeraj se je proti jetnikom pričela obravnava.
Boise, Idaho, 19. marca. Včeraj zjutraj so oboroženi pazniki dovedli politične jetnike Moverja, Ilaywooda in Pettiboneja v Caldwell, kjer se je pričela proti njim obravnava radi u-mora governerja Steunenberga.
Vlak se je ustavil blizo ječe v Cald-wellu. od kjer so odvedli jetnike semkaj in jmtein direktno v sodno dvorano, kjer so že bili zbrani sodnik Fremont Wood iz Woise, zastopniki obtoži*? in zagovorniki.
Sodnik je otvoril obravnavo z naznanilom, da se zamore obravnava sedaj pričeti, ker je zvezino nadsodi-šče privolilo v pritožbo obtožencev, da se obravnava več ne zavlačuje. Radi tega se takoj prične s posvetovanjem o predlogu zagovornikov, da se obtožba proti Moverju Haywoodu in Pettibone zavrne.
Sodnik je ta predlog takoj zavrnil. Zagovornik Richardson je potem pričel utemeljevati svoj predlog, da se obravnava preloži v kak drug county, ker je prebivalstvo v Canonu sovražno obtožencu.
TISOČE DELAVCEV BREZ DELA.
Union Pacific železnica je prenehala z gradnjo proge od Onage proti severozapadn.
Onaga, Kans., 19. marca. Iz glavnega urada Union Pacific železnice v
Omahi je dospel uk^s, da se mora takoj prenehati z delom pri gradnji Topeka & Northwestern železnice od < >nage proti severozapadu. Poslediea temu je, da je na tisoče ljudi zgubilo delo. Vsak vlak je poln odšlo vi jenih delavcev.
Jej ieni •fimoDtov.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa $ 20.45 ............ 100 kron
ca $ 40.80 ............ 200 kron,
sa % 203.60 ............ 1000 kron,
za $1017.50 ............ 5000 kron.
Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati j« najprilič-neje do f25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali refistrovanem pismu, večje deske po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft
PRANK SAKSER OO., 109 Greenwich Street, New Toik.
dokaz prečita, kar se je tudi zgodilo. Zagovornik Delmas se je temu dolgo protivil, končno je pa zahteval, da se ves affidavit pročita. Ko se je to zgodilo, so navzoči takoj uvideli, čemu je Delmas to zahteval. Odvetnilk Hummel je namreč prisegel, da je kot Whitejev zastopnik Evelyni pomagal izdelati affidavit proti njenemu kasnejšemu možu. V affidavit*! je pa trikrat zapisano), da je "podpisana*' Huimmeljeva klijentinja. Sedaj bodo Hummelja zopet tožili radi krive prisege.
Affidavit pripoveduje, kako je H. Thaw Evelyno v Evropi mučil, kako jo je pretepal z bičem in palico, samo da bi priznala^ da jo je White posilil, ko je bila stara jedva 15 let.
S pročitanjem affidavita je Jerome naznamil, da je zadeva za tožnika končana. Sedaj bode zagovorništvo rJknšalo Jeromove dolkaze ovreči. Pri tem se bode Delmas sklieeval na to, da je bili odvetnik Hummel že leto dni zaprt, ker je nekoč izdelal napačen affidavit. Tudi bode zagovorni štvo zaslišalo nove zvedence.
Vso zadevo bodo izročili v petek porotnikom.
Otvoritev razstave v Louisville,
Ky.
RAZSTAVO JE OTVORIL PREDSEDNIK ROOSEVELT S PRITISKOM NA ELEKTRIČNI GUMB V WASH INGTONU.
Mesto je bilo tem povodom lepo okrašeno.
ROOSEVELT NE PRIDE.
Louisville, Ky., 19. marca. Včeraj •popoludne ob 3. uri je predsednik Roosevelt s pritiskom na električni £umb v Washiugtonu otvoril razstavo Velikega Louisville in v istem tre nolku so pričeli zvoniti vsi zvonovi in piskati vse parne piščali v mestu. Jedva da so ti signali utihnili, že so pričele godbe igrati južno himno Dixie in Ikoračnico, nakar so se v Ar morv vršili neštevilni slavnostni govori.
Vse mesto je v zastavah in večja poslopja so lepo okrašena. Iz vseh krajev je prišlo na tisoče ijudi, da vidijo, kaj se izdeluje v Louisville.
V razstavi je izložilo nad 400 louis-villskih tovarn svoje izdelke. Tudi galerija slik je i!epa in to velja tudi o knjižnici, v kterej so zastopani le louisvillski pisatelji. Razstavljene iike so tmdi slikali le loouisvillski slikarji.
Predsednik Roosevelt je povabilo za obi^k razstave odklonil.
ktera preti sedaj vsej Srednjej Ameriki
Prepir se je pričel s tem, da je hon-durski minister inostranih zadev, senor Augusto Coello poslal ministru inostranih del republike Niearagne, senor Jose D. Gomezu, dne 26. janu varja protestno noto, ker je 35 nica-raguajskih kavaleristov, kteri so prišli na hondursko ozemlje, senor Ireneo Salgado ukradlo in odvedlo jedno mulo. V svojem odgovoru je senor Gomez zanikal trditev, da so Nicara guajci prekoračili mejo in trdil, da so šli le memo vasi Los Manos, ktera je na hondurskem ozemlju. Tatvino mule ni zanikal, zajedno je pa trdil, da Salgado ni državljan Hondurasa, temveč Nicarague, ktero je ostavil, ker je bi! pred dvema leti član ustaje v Usicaragui. Radi tega je nicaraguaj ski minister izjavil, da njegov hon-durski kolega nima pravice brigati se za Salgadovo mulo.
Na to noto je Honduras ogorčeno odgovorila in naznanila, da nicara guajski ustaš Salgado živi v Teguci galpi in sicer častivredno in da je Salgado v Los Manos pošten hondur-ski farmer in državljan ter tudi lastnik ukradene mule
Nicaragua je na to odgovorila, da je resnica, da si je polkovnik Juan J, Roche s svojimi vojaki prilastil mulo, ktera je pa bila tedaj na nicara-guajskem ozemlju. Prepir je postajal vedno večji, dokler ni nastala vojna med obema republikama.
Managua, Nicaragua, 19. marca. Niearaguajsko vojno brodovje je zasedlo luko Trujillo v Honduras. Hon-durci so prepustili zmagovalcem jeden top in mnogo pušk ter streljivo.
Nicaraguajske vojne ladije so več dni Vrožile ob hondurskem obrežju. Trujillo je glavno mesto pokrajine Colon ob Karaibskem morju in je zavarovano z utrdbami.
Panama, Panama, 19. marca. Iz S. Salvadorja se javlja, da se je Salvador zvezala s Honduras za vojno proti Nicaragui. Dne 10. t. m. se je 500 salvadorskih vojakov izkrcalo v Ampali in so drugi dan odkorakali v Choluteko. Te čete poveljuje general Jose Dolores Presa.
Hondurski predsednik Bonilla koraka s svojimi četami proti Segoviji, Nicaragua. Njemu so se pridružili nicaraguajski ustaši pod generali Cha-marro in Chavarria.
Iz Avstro-Ogrske. Fran Josip in Cehi.
RADI NEUGODNEGA VREMENA SO PRAN JOSIPOVO POTOVANJE NA ČEŠKO ZOPET PRELOŽILL
V Budimpešti se nadaljujejo obravnave za poravnavo.
CIGANOVA NEVESTA.
Petrograd, 18. marca. Od otvoritve gosudarstvene dume dne 5. t. m. nadalje prišlo je v raznih krajih Rusije do kmetskih nemirov. V Vladimiru je 500 kmetov razdejalo vladine žganj arne in policija jih je morala raz-gnati s streljanjem. Pri tem je bilo osem kmetov ustreljenih. Tudi v Sa-ratovskej in Kijevskej guberniji je prišlo do krvavih bojev med kmeti in policijo, ker so kmetje skušali prilastiti si po se ti zasebnikov. Nemiri so natali radi agitacije.
Petrograd, 19. marca. Duma zbere se danes v dvorani plemičev, v kterej se običajno vrše seje gorenje zbornice. Vlada je le nerada v to privolila, ker se ta dvorana nahaja sredi mesta, kjer so demonstracije zelo neprijetne.
V velikej dvorani Tavrieeskega dvorca so se včeraj podrli nadaljni deli stropa. Tudi v krasnej Katarini-nej dvorani se je podrl strop. Pri tem je bil jeden delavec ranjen.
Lodz, 19. marca. Tukajšnji splošni štrajk je končan. Dela%*ci so se delodajalcem brezpogojno udali, ker nimajo več denarja.
Jelisavetgrad, 19. marca. Vlada je ukazala gubernatorju Malajevu, naj prepreči iv^ake na daljne proticifut-ske izgrede, kar je Malajev tudi storil. Zadnje izgrede. bode osobno pre-iskal.
Petrograd, 18. marca. V gostinskej dvorani hotela de I 'Europe prišlo je do prepira med princom Nikaridzem in stotnikom Kozlovom od iztočnje-sibirskih strelcev. Prepirati sta se pričela radi avtonomije na Kavkazu. Pri tem je princ kritiko val rusko vojsko radi porazov v Mandžuru, na kar je Kozlov potegnil meč in princu odsekal uho. Princ je nato na častnika dvakrat streljal in ga smrtno ranil.
Dunaj, 19. marca. Že davno nameravano potovanje Fran Josipa v Prago so ponovno preložili na kasnejši čas, kajti sedanje vreme je za potovanje starega moža neugodno. Do-očilo se je, da pripeljejo Fran Josipa 10. aprila v Prago.
Budimpešta, 19. marca. Avstrijski ministerski predsednik Beek, trgovinski minister dr. Foršt in poljedelski minister Auersperg so dospeli semkaj, da nadaljujejo z obravnavami glede poravnave med obema državnima polovicama. Položaj se vedno spreminja in radi tega ni pričakovati, da bi bile sedanje obravnave uspešne.
Dunaj.. 18. maTca. Vest o zaroki grofice Vilme Festetič s ciganom Rudi Nyaryjem v Monakove mse potrjuje in tu je to dejstvo obudilo velikansko senzacijo, to tem bolj, iker je grofica razveljavila svojo zaroko z grofom Sigmundom Sprezzijem. Ciganova nevesta je stara 24 let in mu je podarila 300,000 kron vredno stavbeno zemljišče v Budimpešti. Njen oče je ponudil eiganu 20.000 kron (4000 dolarjev), ako zapusti njegovo hčer. toda cigan naravno tega ne stori.
Razne novosti
iz inozemstva.
PRI LES SABLES D'OLONNE V FRANCIJI SE JE PRI VAJAH POŠKODOVALA NEKA FRANCOSKA TORPEDO VKA.
Velik požar v Genovi. — Umor v Trapezuntu, az. Turčija.
NOVT POLKI NA JAPONSKEM.
$300,000
ZA VSEUČILIŠČE LUMBLA
co-
-o-
TRUPLO NEPOZNANEGA DEČKA NAŠLI.
Reka je prinesla v Fort Deposit truplo 8 le« starega dečka.
Fort Deposit, Md., 19. mana. Italijanski delavci so našli aa reki Sua-quehani t mpC o necega nepoznanega, kjbcih 8 let starega dečka. Truplo je oblečeno v lepo "©oster Brown*' obleko. Dooedaj fte m nihfis spoanal

*«04 St. Clair At«. VE^ Clsrsiand, O
.......—. T tu iiiiifitikiiiisii
Imenovano svoto je ostavil Francis P. Fnrnald.
Včeraj so odpri testamemt pokojnega Francis P. Furnalda v New Yorku. Med drugimi volitvami je ostavil vseučilišču Columbia $300,000 v s Vrbo zgradbe novega spalnega poslopja v spomin svojemu sinu.
Presibiterijanskej bolnici je ostavil $100,000 in • družbi delavk tudi $100,000.
Najboljše zdravilo za. putiko, trganje in revrmatizem je RICHTER-JEV SIDRO PAIN EXPELLER. Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov.
lito si Bamenjei)
ŽIIC,
•Mi
•Um
▼ Ameriko netL na: RAW it, Nnr y«k, N. • im najbolj«
KLANJE
ČIFUTOV NA RUMUN SKEM.
V Podihilo na Rumunskem so poklali mnogo čifntov.
Čifutski newyorski list 11 Morning Journal" dobil je včeraj iz Podihila na Rumunskem naslednje brzojavno poročilo:
"Minoli četrtek so tukaj pričeli klati židove in klanje je trajalo do nedelje. Mestece je popolnoma razdejano. Prosimo pomoči.
Elija Salomon, Shje Sternberg."
Oba podpisanca sta večja prodajalca v Podihilo, kjer je 6000 prebivalcev, med kterimi je pa 4000 čifntov.
Newvorski rumunski čifuti bodo imeli danes zvečer zborovanje, da se domenijo, kako naj pomagajo svojim rojakom, ktere še rumunski domačini niso poklali.
Bukarešt, 18. marca. Po vseh krajih v moldavskem okraju domačini preganjajo čifute. Slednji so prosili kralja Karola in ministerskega predsednika za pomoč.
200
MLADENIČEV V SCHWAB O VEJ ŠOLI.
Uče se o izdelovanju jekla v Bethle-hemu.
Bethlehem, Pa., 18. marca. Milijonar Chas. M. Schwab je nedavno naznanil, da želi 3000 dečkom dati brezplačen pouk v izdelovanju jekla in sicer v tukajšnjih trustovih tovarnah. Do seda j se je oglasilo nad 200 mla-deničev, starih od IG do 21 let. Od teh učencev je 52 odstotkov Nemcev. 25 odstotkov Ircev. 20 odst. Američanov in 3 odst. Poljakov.
Večina teh učencev je že graduira-lo na višjih šolah. Skoraj vsi prihajajo iz Lehigh Valley, kjer je največ delavcev, ki delajo v livarnah železa in jekla.
Les Sables d'Olonne, Francija, 18. marca. Torpedolovka Defiran je v go-stej megli pri tukajšnjem obrežju obtičala v pesku. Sprednji del ladije je poškodovan, vendar so jo pa zopet dvignili in pripeljali v tukajšnjo luko. —
Genova, 18. marca. Veliko prista-niščno skladišče je zgorelo: nad 15 tisoč zavojev bombaža je zgorelo in več parnikov je poškodovanih. Skupno škodo cenijo na milijon dolarjev.
Carigrad. 18. marca. Iz Trapezunta v azijskej Turčiji se poroča, da je tam nek subaltern i častnik umoril poveljnika tamošnje posadke Hamid pašo, ker je slednji častnika prejšnji dan kaznoval.
Tokio, 18. marca. Vlada je ustanovila 24 novih pešpolkov za otoke, ko-ji so blizo jeden dragemu. Središče novih polkov bode Kurume, 50 milj severovstoeno od Nagasaki.
London, 19. marea. Parnik Jebba od Elder Steamship Line je na poti iz zapadne Afrike v Plymouth pri Prawl Pointn obtičal na pečinah. Potnike in mornarje so izkrcali. Parnik bode razdejan.
Genova, 19. marca. Bivši ruski minister inostranih del, grof Lamsdorf, ki je v San Remo smrtno bolan, bode te dni umrl.
Najtrši kamen.
Richmond, Va., 19. marca. Delavci, ki grade tunel skozi gorovje Clineh, z delom nikakor ne morejo napredovati, kajti sedaj so prišli do tako trdega kamenja, da kaj taeega ne pomni ni jeden inženir. Kamenje je mo-dro-belo in vanj se ne more vrtati tudi z najtršim jeklom.
Znižanje vožnje Ottawa, Otot, Canada, 19. marca. ŽelezniSka komisija js ukazala Canadian Pacific m Grand Trank železni-da amis** potniiko važno seno
PROSLAVA PATRICKOVEGA DNE V KLUBU JEFFERSON.
Pat Keenan je dobil v dar zeleno pobarvanega presiča. ^M
Minolo nedeljo je TOletni Patrick Keenan v Jeffersonovem klubu v New Yorku slavil svoj imendan in irski narodni praznik zajedno. Ko je veselje tem povodom že skoraj prikipelo do vrhunca, prišli so v klubove prostore sodnik John H- McCarthy, deputy John Lyons .klerk vrhovnega sodišča John J. Delany in vodja Tam-manyjeve stranke William Wright, ter so podarili staremu politiku lepega. zeleno pobarvanega prešiča.
Mr. Keenan je prešiča z veseljem sprejel in naprosil prijatelje, naj ga spravijo v zaboj, da ga pošlje domov. Mesto pa da bi to storili, dali so pre-šiču dva velika kozarca šampanjca, kterega je nad vse rad pil. Ker mu je vino ugajalo, so mu ga dali, kolikor si je poželel in zjutraj je bil 'poln do vratu". Prešič je včeraj dolgo spal.
100 LET STARA.
W.H dr. William Osier j a je bila med prvimi n a/mln flri v Canadi.
Toronto, Ontario, 19. marea. Včeraj popoludne je tukaj umrla 100 let stara Mrs. G. Oslerjeva, ki je bila jednk izmed prvih naselnikov v Canadi. Rojen« je bila v Angliji za časa Wade kralja George HL V Canado je priSU L 1898. Pokojnica oetavlja tu-
jek1 eni spalni vagon.
Philadelphia. Pa., 10. marca. Semkaj so dovedli prvi jekleni vagon v svrho pregledanja po uradnikih Pennsylvania železnice. Jutri pošljejo vagon v New Yoifk in od tam na razstavo v Jamestown. Va.
KRE TANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Cedric 17. marca iz Genove (že poroča no) z 23(36 potnilki. Caledonia IS. max*ca iz Glasgowa s
13G0 potniki. Finland 18. marea iz Antwerpena.
Dospeti imajo:
Turkestan iz Hamburga. Californie iz Havre. Bosnia iz Hamburga. Statendam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Main iz Bremena.	<
Bovic iz Liverpool a. Koenigin Louise iz Genove. Oceanic iz LiverjKtola. Tropic iz Hamburga. Pennsylvania iz Hamburga. Sofia Hohenberg iz Trsta. La Provence iz Havre. Phi adelphia iz Southamptona. Etruria iz LiverpocKa. Campania iz Neapolja. Wuerzburg iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Cretic iz Genove. Georgic iz Liverpoola. Californie iz Havre.
OdpInH so:
Chemnitz 19. marca v Bremen.
Odplall kodo:
Majestic 20. marca v Liverpool. Nieuw Amsterdam 20. marca v Rotterdam.
Amerika 2L marca v Hamburg. La Touraine 21. marea v Havre, St. Louis 23. marea v Southampton. Campania 23. marea v Liverpool.
T



"GLAS NARODA"
Ust ftlovcasklh delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK'-EF^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1TO6.
€a leto velja list za Ameriko . . . $3.0f>
*• pol leta . . . . .........1.50
£a Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
41 " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan i -vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
issued every dav, cxcept Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
5LOVEN1C PUBLISHING COMPANY
Incorpjrated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
7:i og'ase do deset vrstic se plača 30,
-en tov.
Do ni« i brez podpisa in osobnosti se ne n vtisnejo.	,
I trn^r naj se blagovoli pošiljati po Vi ->ney «»rder.
I'm spremembi kraja naročnikov rr' imo. da se nam tudi prejšnje bivali-5 • nazn ;i. da h i treje najdemo > aslov-Tikn. Dopisom in pošiljatvam nare ite laslov:
"01*1« Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Izstradanje milijonar= jev.
Resen Konfucij.
Milijard ar John D. Rockefeller je kmalo potem, ko je podaril dvain-j trideset milijonov dolarjev v svrho| j izboljšanja ljudske vzgoje v Ameriki. samohvalno in ponosno izjavil, da namerava v kratkem ves svet iznena-diti še z večjim darom.
lvmalo nato so vsled tega pričele po Ameriki krožiti vesti, da namerava s petdeset mi ijoni dolarjev odvzeti vsa dostojanstva in vse časti staremu in modremu Konfuciju na Kitajskem, ustanoviti tamkaj več krščanskih vseučilišč, v kterih bodo bodoče kitaj.-a.ie generacije študirale za-padno ku turo, vere in nazore. Uprav krasna misel bi bila — in z njo bi se tolažili vsi naši državljani, 'kteri po-žgo in plačajo toliko petrolja, — ako bi John Rockefeller postal končno kitajski narodni svetnik. S tem bi bi i vsi mi odškodovani za one tre-notke* v kterih smo se jezili radi smradljivih svetilk, ali pa v kterih smo po noči padli iz postelj, ker se je kak Rookefedlerjev rezervoar petrolja razletel.
Sedaj <pa javlja časopisje, da so vse te vesti izmišljene in da so se narodile v glavah časniških poroče-v al cev. Vse torej ni nič druzega, nego fantazija. Vendar bi pa bilo bo jše, ako bi Amerika zamenjavala svoje naeijo-nalne svetnike s Kitajci, nego da zamenjava svoje profesorje za evropske.
I)a se te krasne ideje niso uresničile, je pa kriv zopet John D. Rockefeller. ker ne more med Kitajci nastopiti z — dolgo kito. Alko bi jo pa imel,, niti malo ne dvomimo, da bi se mu stari Konfucij moral umakniti. —
Uprav čudna so pri nekterih ljudeh naziranja sveta. V minolem tedne je pri nas v New Yorku v poslopju Cooper Union neki Went worth v daljšem govoru predlagal, naj -e newyorSke kapitaliste, kteri hočejo uradnike Western Federation of Miners v Idaho izročiti smrti na večal ih — potoni lakote ukroti. Kako pa naj se milijonarje s pomočjo lakote ukroti? Went worth je ta problem hitro in igraje rešil. Newyor-čani naj teden dni praznujejo. Oni naj več ne peko. ne ko.jejo živine in ne prineso sočivja na trge. Vsi stroji naj počivajo.
In tej neumnosti so tisoči poslušalcev ploskali. Inače bi o tem ne bilo -treba še kaj več govoriti, ako pa ljudje, ki se prištevajo inteligenci, take otročje predloge s ploskanjem odobravajo, je umestno, da pripomnimo, da večje nesmiselnosti v Cooper Union še ni bilo slišati.
Ai.vo bi v New Yorku vse prebivalstvo prenehalo de at i. bi pred vsem delavci in njihuve nedolžne rodbine največ pretrpeli, nikakor pa ne milijonarji. Slednji imajo v svojih kleteh dovolj, tako da se jim ni bati stradanja, tudi ako bi ideje socijali-stM-nih utopistov posijale resniea.
Pretiranja vedno škodujejo tudi najlx>ljšej stvari. Ljudje kteri •mislijo, da >o zagovorniki najboljše justice, so žrtvam v Idaho več škodovali nego koristi i, kajti ljudje, kte-
Avstrija in Ogrska.
Na politiško-gospodarskem obnebju Avstrije se zopet zbirajo temni oblaki. Viharna sapa podi te oblake od Budimpešte nad Dunaj. In še nekoliko časa, pa bode pljuskanje političnega dežja udarja o v diploana-tične obraze modrih avstrijskih državnikov na cesarskem Dunaju.
Zastonj! Kar se nima rado, to naj se loči! Po sili niti mož z ženo, niti žena z možem ne moreta živeti pod jedno streho. Tako je tudi z Avstrijo. A talko je tudi z Ogrsko, oziroma Hrvatsko. Torej — divogons! bi rekel Emil Zola Avstrijcem in Ma-djarom. oziroma Hrvatom ako bi bil Zola še živ in bi vedel, kako se ta dvojica, oziroma trojica — objema in po jublja. ..
To pot so Madjari pošteno ganili. Mae rt, ki ura hočejo uzakoniti v ogrsko hrvatski zbornici glede avstro-ogrske in trgovinske zveze, ki se ima korenito izpremeniti s pravo in pravilno trgovinsko pogodbo med Avstrijo in OgrsUo-Hrvatsko, je popolnima porušil duševni mir in hladno mišljenje politiško-gospodarskih av--trijskih možganov. Dunajska vlada je v največjem škripcu. In ogrska
vlada se to pot nikakor ne misli ša-
. .	J , liti. Ona hoče za vsako ceno, da se
rim je v resim-i za cast našega ljuu-J .	.	___
......	i tilavni avtetro-ogrski tarif ipretre^,
pri lauatikui ničesar ne opra-	. .	, . , ,	i ■ ^
' potrdi m uzakoni kakor neodvisen
Francos jezik propada.
Francoski jezik je bil dolgo časa najrazšireueji jezik na svetu, ali sedaj čim dalje bolj propada. Res je, da se ga še vedno govori, izlasti v odlič-nejih krogih, ali tudi tukaj pričenja zgubljati teren, odkar je izgubil prvenstvo izk jujemosti v diplomatskih razgovorih.
Glavni vzrok tega polaganega propadanja francoskega jezika leži v slabem naraščaju francoske rase. Ali to ni odvisno le od s aibega naraščanja francoskega naroda, ampak tudi od dviganja narodne zvesti pri dru-dih narodih. Nekdaj je bila v odličnih krogih navada, da so se otroei učili francoščine že od rane mladosti in vsi talki ljudje, ki so bili vzgojeni v francoskem jeziku, mog.i so se po pravici smatrati frankologi. Krog teh frankologov izven francoske meje se čim dalje bolj manjša.
Početkom devetnajstega ftoletja so cenili število frankologov v in izven Francije na 32 milijonov duš,, sedaj jih cenijo na 53 milijonov. To ni za čas enega stoletja nikak napredek, izlasti ako se pomisli, da je v devetnajstem stoletju število prebivalstva bolj narastlo nego v kteremkoli prejšnjem stoletju. Francosko prebivalstvo je v tem Čudna izjema, isto je v 19. stoletju narastlo samo za 10 milijonov. Na frankologe tujih de že: prihaja danes 14 milijonov prebivalcev.
Nasprotno je angležki jezik v zad njem stoletju silno napredoval. An-glologov, kterim je angfežki kakor materinski jezik, bilo je početkom 19. stoletja nad 20 milijonov, a danes se jih ceni po vsej zemlji do 140 milijonov.
Tudi germalagov, kterih jezik je nemšiki, je več nego frankologov. Njih število je v devetnajstem stoletju narastlo od 30 na S3 milijonov.
Drugi vzrok propadanja francoskega jezika je v tem, da je izseljevanje Francozov slabeje nego pri drugih narodih. Tako se šteje v Zjed. državah 2 in pol milijona prebivalcev rojenih v Nemčiji. 9 milijonov rojenih na Angležkem, pol milijona rojenih v Švedski, a le 113,000 rojenih na Francoskem.
Dežnik.
Prosto po Maupasaniu. —
vijo.
S fantastičnimi načrti v svrho iz-
stradanja milijonarjev se položaj mase ne more izboljšati, temveč le radi inteligentne rabe volilnih listkov.
KAKO
JE NAPOLEON I. MISLIL O ŽENSKAH.
Zanimivo je. kako se je ta veikan-"osvobodreJj" izražal o ženskah, kadar jih ni — potreboval..
O ženski je relkel: Neumno je ženski dajati kakoršnekoli pravice, ker med možem in ženo ne more biti govora o enakopravnosti vs ed njihovega različnega političnega poklica in zmožnosti." Žena je ta, da uboga, mož — vzdržuje.
Kadar pa je Napoleon I. zabredel v mreže kake lepotice, takrat je pa hitro spremenil svoje nazore. Nje-gova s<»prrvja krnl;;ea Josbpina je neko," itv; u rru.l:ui;i dt- IVlignae: "Vi mma:e sama 'k cesarju in ako se ne-« dal i ■ >1 njega hitro odpraviti, ete <1. -eči od njega vse, kar bo-
žam*
čete.
\a
A r.|i
ker
JBOU
ipe 1
pros j«' -i Pot« je i;
a 1^09 je bila neka madame •1 de Ferolles obsojena na smrt.
je pridruži a pouličnim de-:racijam in jrobojfnn. Njene le-:ere pa so šle rosiarja — kleče milosti za mater. Napoleon akrat prečit al njihmo prošnjo, n so -e mu i*>rosile oči in zbežal
Dočim j« v norma.nem položaju vodno obsojal žen.-ke in je posebno Francozinjo smatral za največjo nesrečo svoje domovine, tako je zopet, kadar je bil v kako Francozinjo za-teleban, rekert: "Med vsemi ženskami te zemlje so edino Francozinje vredno da se jinn izroči ■državno krmilo.*'
Ko pa se je veliki cesar vračal iz Italije, je re&el, da je ienzka duša pravzaprav vsem intrigam in da fad jo bilo treba »poditi ▼ kuhinjo.
ogrsko-hi*\*at^ki tarif.
Leta 1S99 se je bilo doseg.o med Avstrijo in Ogrsko s porazumljenje s tisto Szellovo furmulo, na temelju ktere moreta obe državi, Avstrija in Ogrska, ako bi tekom leta 1907 dosegli med seboj konečne politično-gospodarske pogodbe, svobodno in neodvisno vsaka za-se urediti in zasnovati svoje politično gospodarske {»osle, po svoji volji in brez kakor-Šnjega si bodi obzira. Ta trenotek je prišel sedaj. In rešiti treba sedaj to ogromno življensko vprašanje. Aii se torej Avstrija in Ogrdka sporazumeta med seboj in poravnata vse obstoječe zapreke, ali pa — v protiv-nem slučaju — potegne Ogrska s Hrvatsko počenši s 1. januarjem 1908 proti Avstriji svoje meje in uveljavi svoj samostojni in neodvisni carinski tarif. Vzporedno s tem bode morala seveda Ogrsko-llrvatska urediti tudi prašamje užitnine. A ravno to bi spravilo avstrijsko vlado v največjo zadrego. Kajti Avstrija in Ogrska. Ui teoretično tvorita in predstav jata jedno jedino carinsko eelotoi bi jhistali v praktičnem življenju dva raznovrstna in nejednaika faktorja irlede na u/itninske pristojbine.
Polit ičibo-gospodar^ke razmere v državi Habsbui^ovcev se nagibljejo la rob razsU a a vst ro ogrskega dra-[izma. Kdor ni slepu ta mora videti, ia so za Avstrijo in nje nemško "hegemonijo nad nenemškimi narodi prišli trnjevi in odločilni časi za trgovinsko likvidacijo vseh dosedanjih politično-gospodarskih zastankov in divbiozov. Rezu,tat novih volitev v Avstriji za državni zbor" na temelju nove volilne pravice 'bode prva sveča voščenica na politiško-gospodarskem mirt vaškem odru Avstrije. Po glaso-vitem avstrijskem gefillu: "Justitia regnoruin fuodamentum' *, zašije v električni luči <irugo geslo, geslo božje pravice, geslo: Uinicuique sa-
Gospa Oriova je bila varčna. Gledala je natančno na vsaki vinar in imela je celo zal.ogo strogih naeel, ■kalko spraviti skupaj kaj denarja. Njena služkinja se je mora a vselej bojevati za svotieo, ki jo je smela potrošiti na -trgu in gospod Orel je vedno le z velikimi težavami dobil kaj za svoj žep. In pri tem sta bila zelo premožna in nista imela otrok. Toda gospa Oriova je občutila vsaki-krat resnično bolečino, kadar se je morala ločiti od kakega svetlega novca; vsakikrat jo je vrezalo v srce. In kadar je morala napraviti večji, če-Midi vsedkoz potreben izdatek, je tisto noč potem slaibo spala___
Njen soprog se je pritoževal vsaki hiip zaradi pomanjkanja, ki mu ga je nalagala. In včasih je bil mož v hudih zadregah.
Bil je predstojnik urada v vojnem ministerstvu in je opravljal to službo samo na željo svoje žene, da je bilo več dohodkov. Pa ga je pustila že dve letij da je hodil v urad z istim starim, zakrpanim denikom, v za-smeh njegovih kolegov. Konično pa je bil sit njihovih norčij in zahteval je odločno od žene, da mu kuf>i nov dežnik. Kupilo mu je enega za 8 in pol frankov, kakor jLh je razptro-dajala velika trgovina zaradi reklame. Ko so uradniki to zapazili — in to ni bi o težko, kajti mrgolelo je 'takrat po Parizu takih dežnikov, — so iz nova začeli 11 vleči" dobrega gospoda Orla in siromak je moral pretrpeti dokaj. Dežnik seveda ni bil vreden nič; čez tiri mesece ni bil za nobeno rabo več in vzbujal je splošno veseiost po ministerstvu. Od jutra do večera se je čulo tam po v-seh nadstropjih šaljivo pesmico, zloženo na dežnik gospoda Orla.
Ves iz sebe zaradi takega zasmehovanja je naganjal ženo, da mu mora 'kupiti nov dežnik, svi.inat dežnik, naj manje za dvajset franJkov. Ku pila mu ga je za osemnajst frankov in ko mu ga izročila, je izjavila, vsa rdeča od razburjenja:
"Zdaj pa si preskrbljen najmauje za pet let!"
Gospod Orel je slavil zdaj v svojem uradu prave tiriumfe. Ko pa je iprišel zvečer domov^ je gospa vzela dežnik in ga skrbno pregledala. Naenkrat — kakor da je okamenela. Zagledala je bila v blagu luknjico, kakor vinar veliko, ki je ibila očitno uigana s smotfco!
S težavo je zajecaila: "Kad j« tot"
Ne da bi pogledal ji je odvrnil ■opra* naato i
"Kaj pat Kaj misliš t" Planila je nadenj, kakor da ga hoče udariti, in Wu Srdito pokazala luknjico v dežniku, moleč mu ga pod nos.
Ves prepad en je mogel samo jecljati :
"Kaj___kaj je tot Jaz ne vem
nič od tega! Jaz tega nisem napravil, prisegam ti! Ne vem in ne vem, kako je prišlo to v dežnik!"
Ona pa je kričala, ga obdo»!ževala, ga psovala — mu napravila enega tistih zakonskih prizorov, ki store miroljubnemu človeku domače ognjišče neznosnejše od bojišča, kjer dežuje svinčenk.
Zakrpala mu je potem dežnik s kosom starega, čej>rav sta bila različne barve, in drugo jutro je šel gospod Orel Rotrt ž njim v urad. Tam ga je postavir v omaro in le včasih se je zmislil nanj kako na žalosten spomin. —
Komaj pa je prišel zvečer zopet domov, že je hitela gospa pregledovati dežnik in že je obstala zopet kakor okamenela pred strahovito nesrečo. Bil je čez in čez posejan z luknjicami, ves obžgan, kakor da bi bil iztrkal kdo vanj gorečo pipo. Sedaj je bil proč — pokvarjen brez rešitve.
In zopet je sledil strahovit prizor. Po besni nevihti, trajajoči celo uro. je prišel gospod Orel zopet do besede. Prisegel je, da ne ve ničesar o tem, da je samo zlobnost ali maščevanje zakrivilozakrivilo nesrečo.
Rešil ga je zvonec, ki se je oglasil zdaj. Prijatelj, ki je bil povabljen na večerjo, je prišel.
Gospa Oriova mu je razložila stvar in prijatelj ji je svetoval, naj da dežnik prevleči na novo.
Gospa je kriknila vsa iz sebe: "To bi stalo najmanj osem frankov, Osem frankov in osemnajst, jih je šestindvajset. Šestindvajset frankov za dežnik, to je naravnost blaznost!"
Naposled je prišla prijatelju dobra misel:
"Saj ste zavarovani zoper požari Naj vam ga plača zavarovalnica! Vsako šlkodo, ki nastane v stanovanju vsled ognja, poravnajo."
Ta svet je gospo Orlovo zelo pomiril in naslednjega jutra se je odpravila v zavarovalnico.
Srce ji je tolklo, ko je stopila v hišo. Gospod je pokazal pravo sobo. —
Potrkala je im vstopila trepetaje. Sam ravnatelj je prišel naproti in jo vprašal prijazno:
"S čim vam morem posilužiti, gospa t"
'' Jaz.. . prihajam... zaradi tega * je spravila iz sebe s težavo in pokazala dežnik.
Ravnatelj ga je pogledal z začudenjem in dejal sočutno:
"O, ta je pa res siromak!" Obotavlja je s^ je rekla: "Dvajset frankov me je stal." "Začuden je rekel gospod: '•Zares! Toliko? Ali... kaj naj napravim jaz s tem?"
il Zavarovalnica odškoduje vendar za nesrečo vsled ognja t"
"Da, toda take malenkosti... " "Za-me ni to nikaka malenkost!" "No. kako se je zgodilo to?" "Tako-le, vidite. Postavila sem dežnik v prednji sobi v stojalo. Nad njim je polica za svetilke in užigali-ce. Pašnem jedno, pa mi ugasne, i prasnem drugo, zotpet ugasne, ravno
tako tretja, četrta___"
. "To so bile pač užigalice, ki jih prodaja država?" je menil ravnatelj. —
Ni razumela dovtipa in pripovedovala je daljej kako je naenkrat začutila, da se nekaj smodi, tedaj pa je bilo že prepozno in tako se je zgodila nesreča.
Ravnatelj je hotel stvar končati in jo je vprašal, na koliko da ceni škodo. Naposled pa sta se poravnala •tako, da • da ona prevleči dežnik na novoi, zavarovalnica pa bode plačala račun.
Hitro je tekla v najelegantnejšo prodaj alnico dežnikov, ki jo je poznala, in tam *je naročila s po vzdignjenim glasom:
"Dajte prevleči ta dežnik z najlepšo svilo! Cena je postranska stvar. blago pa imtora (biti izborilo !"
tudi sloveča Miletova slika "Brezmadežno spočetje". Stolp prestolu« dvorane ima kupolo s papeževo tiaro in slikami petih apostolov. Nad vbodom je zlat križ s papeževim grbom.
Ta voz je naročil papež Pij IX. 1. 186S iz Pariza ter je veljal 120,000 frankov. Vozil se je v njem le enkrat, ko je potoval iz Kima v Napulj. Kmalo nato papeži sploh niso več zapustili Vatikana. Ker je sedaj papež Pij X. dai voz popraviti, je baje doka^ da se namerava 'kmato izneveriti prostovoljnemu ujetništvu.
Slovensko katoliško
0=
(c
podp. društvo
JE;
svete Barbare
-f>
Letno število časopisov.
Število listov, ki izhaja vsak dan, znaša na leto na vsi zemlji dvanajst milijard. ■ Za te li«te je potrebno 800 tisoč kilogramov papirja. Najstarejši list na svetu je, kakor zatrjujejo, kitajski list "Kin-Pau", ki izhaja v Pekingu in je nedavno tega slavil že tisoč.etnico.
Kje je MATEVŽ NAGLIČ? V Ameriko je šel pred tremi leti.
Ao
kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti ženi, ktera bode mu zelo hvaležna. Katarina Naglič, Žiri, Kranjska, Austria.
Išče se MIHAEL BUT A T«A iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju. Pred tremi Seti bival je na Calumetu, Mich., ter odšel ne ve se kam. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 8th St., Calumet,. Mich. (19-3—19-4)	$
POZIV.
Rojak MIKE BROZICH, ki je bival še meseca decembra 1. 1906 v Montes, W. Va., naj se takoj pismeno javi pri nas glede njegove hranilne knjižice.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Iščem FRANA KANKAR, doma nekje od Zagorja, Dolenjsko. Potoval je letos preko Havre z mojo materjo Uršulo Ziherl ter ji odnašal kovček (kufer). Dospeli so na parniku La Bretagne dne 5. marca na Eilis Island, kjer je mati zaostala dva dni in omenjeni je, mislič, da gredo skupaj, odpotoval s kovčekom nekam v Pittsburg, Pa. Prosim torej njega ali druzega, da mi naznani njegov naslov in povrnem mu z veseljem vse stroške. Anthony Zicherl, Camp 47. Ashtola, Pa.	(16-21—3)
WIHHET0D,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi ). zvezek za 40c., L in II. zvezek pa*za 75c. s pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York. Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskiišnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500.
Jakob Wahčič9
1329 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA.
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo Čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon~a9
409 WEST MICHIGAN ST.,
duluth, mmr,
kteri ima svoj
SALOON
KAKŠNEM VOZU PAPEŽ.
SE
Neki italijanski inženir, ki so fia poklica i. da pregleda in popravi pa-' pe/.ev salonski voo, *ra oisuje v nekem tehničnem listu:
Ta voz je tako umetno sestavljen, da se glede sigurnosti in udobnosti ne more s takim vozom onašati noben vladar. Voz je razdeljen v tri oddelke. iVvi oddelek je za švicarsko gardo, drogi je prestol na dvorana, a tretji obsega privatne papeževe pro-' stara. Ta zadnji oddelek je zopet razdeljen na tri oddelke: "bralna soba, gpaSnica in jedilna soba. Spalna, soba im apoeieljj ki je deEoma iz slonove kosti, s nad zglavjem je (papežev grb. (Prad posteljo je preproga is bele svile, pretkana z zlatoča. V spataiti
čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu % Caicazi, III., kaiw tudi rojakom po Zjed. OTiavah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu'',
<17 S. Oo«er Ave., Chicago, 1IL,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlaa-pivo, izvrstni whiskey. li&jittijft vina in diSeCe smodke sc pn meii na razpolaga. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno kef luiče in igralna miza (pool tablet. PotujoCi Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoCa
Mohor Mlad!«, 617 Sa Center Are., Chicago, I1L
Zledlnjene držav© Severne Amerika
Sedež: Forest City, Pa.
1 3*» januarja 1Q02 v dr*avt Pann?:v lC -ft-o-
ODBORNIKE:
Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Bos 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City," Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER. Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio
[izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
Kje je JOSIP VENIŠNIKf Doma je iz Rečiee v Savin>ki dolini. Štajersko. Njegovi stariši in sestre že čez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nuckols, W. Ya.. in Old-town, Md. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 11S, Renton, Wash.
(9-23—3)	1
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA**, NAJVEČJI 151 NAJCENfOJŠI DNEVNIK!
POZOR ROJAKI !
' Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovensko-Hrvatsko zdra-vifiče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo Izkušenega zdravnika Dra. J. E. Thompsons, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrupljeaje krvi - Sifilis - izzdravi se v naj krač je m času in popoluoaia. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite ali pa pišite na to zdri-viŠČe, kjer bodpte gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za VašezH-avje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako:
Slovensko°tirvatsko ZdraviŠče
DR. J. E. THOMPSON,
334 West 29th Street,	New York, N. Y.
Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 9 zjutraj do 5 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne.
PIRUHE
pošiljajo nasi rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj° vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSERCO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. *	Podružnica:
6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
Cr
s poštnino vred.J ^
RED STAR LINE
Prekomorska jisro'Drodna družba „Rudeča zvezda0
posreduje redno vožnjo s postnimi parniki med
New Yorkom In Antwerpeuom ^ * * * ♦ ♦ ♦ * Philadelphia in Antwerpenom;
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je prt njemu najbolje postrežen. | Pošilja denarja ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po naiem posredovanju. Zastopa nas v vseh po-VOZI	torej pazite, da se ne vsedete
i na lim laskavim besedam ni&vredne-, žev, kterih v Dolnthn tudi ne manjka. : Spoštovanjem
FRANK SAK8BK OO.
Frevala potafleg e efcKiečimi poštnimi parnih? „
VADERLAND d»a »ijaks W 'ton.i KROGNLAND..........
ZEEUND............ton. IFINNLANC..............
12760 ton
127 SO ton
Pri cenah za rr ?akrovje so vpoStete ^ e« potrebščine - dobra hrana, najboljša postreiba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in na »prijetnejših za potnike liaU
v Avstrijo s na Kranjska*. Štajersko. Koroiko, tfrtawrje. Hrvatsko, Dalmacijo ir druge dele Avstrije.
is NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur Indue od pomola štev. 14 ob vznoiiu Fulton Street. — Iz PHIUA*"
PH1JE, vsako drugo sredo ed pomola ob vznožju Washington Street, Glede vpraianj ali kupovanja votuiih listkov se Je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
II Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Street SAN FRANCISCO — aH na. ujsne zastopnike.
			w	
Jugosk	ivansl	(8		Katol. Jednota.
l				
Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Miimesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
DRADMKJ:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7tfc St., Ca!umet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. F. O. b.. 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. « Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa
POROTNI ODBOR:
JAKOB 7.ABFKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4«24 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, EL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTEN J. 3VEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in dru-e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZAJBUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
pristopill
K društvu Zvon št. 70 v Chicagu, U1-. 1. marca: Ivan Judnič roj. 1879 cert. 6572 IT. razred. Društvo šteje 22 udov.
K društvu Vitezi sv. lurija št, 49 v Kansas City, Kansas, 1. marca: Ivan AnžiT-ek 1SS-S cert. 0-173, Ivan Bi/,al 1S77 eert. 6574, Fran Ferčič
cen. 6573, Ferdinand Martinčie 18S7 cert. 6576. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 64 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 28. febr.: Fran Rupar cert. 6577 I. razred. Fran Žontar 1S7S cert. 657S II. razred, Leo-jx.ld Poljane	cert. 6579 I. razred, Nikola Bergovič 1SS0 cert. 65S0
I. razred. Društvo šteje 253 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 56 v Superioru, Pa., 2. marca: Josip Trlep 1^9 cert. 65S1, Josip Marc 1886 cert. 6582, Alojzij Novalk 1888 cert. št. 6583. Vsi v L razredu. Društvo šteje 38 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 2. marca: Josip Jerša 1888 cert. 65v84, Josip Pivernik 1874 cert. 6585, Ivan Podržaj 1866 cert. 6586. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 107 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 62 v Colorado City, Colo., 2. marea : Ivan Pari j 1S73 eert. 6587 I. razred. Društvo šteje 21 udov.
K društvu sv. Jožefa -št. 14 v C ročke t bu, O al., 2. marca: Štefan Su-kovarsky 1867 cert. 658S L razred. Društvo šteje 33 udov.
K društvu sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 2. marea: Pavla Pe-rušek 1883 cert. 5517. Društvo šteje 88 članic.
K društvu sv. Roka št. 55 v Uniontownu, Pa., 2. marca: Frančiška Oražen ISTti eert. 5497. Društvo šteje 15 članic.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku. Pa., 2. marca: Neža Na-gode 1886 cert. 6223. Društvo šteje 110 članic.
K društvu S>ko. št. 3^ v Puebluj Colo., 2. marca: Marija Sterk 1S79 cert. 3070. Društvo šteje 9 članic.
K društvu sv. Tii-ila in Metoda št. 62 v Colorado City, Colo., 2. marca: Ana Parij 1862 cert. 6587. Društvo šteje 3 članice.
K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineralu. Kansas, 2. marea: Marija Ma-sel 13 T3 cert. 5873. Društvo šteje 20 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DROBJIOSn
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 1. marca se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 12 Hrvatov in 18 Slovencev.
Aretirali so 261etnega Jožefa Crč-ka iz Knežje vasi pri Trebnjem in sicer v Razdrtem na Notranjskem. Čr-ček je znan kot slepar z ženitbamL
Okrožno bolnišnico v Postojini bodo razširili.
Pod klopjo. Dne 27. febr. se je vršila kazenska razprava pri okrajni eodniji v Ilirski Bistrici Tožen je bil znani klerikalni agitator iz Zgor. Ze-mona, Janez Gržina. Obdolžil je svojega soseda, kmeta, krive prisege, ker ni hotel napeljati vode na njegov mlin. Razen stroškov in odškodnine je moral plačati toženi 10 kron za Ciril-Metodovo družbo, da se je izognil obsodbi.
Ogenj. Dne 2. marca je pogorel kozolec kočarja Franca Gričarja v Beli cerkvi s klajo in gospodarskim orodjem .Sokde je 600 K. Zažgal je štiriletni domač sin.
Nagla Bmrt. V Ravniku pri Št. Ru-prtu so našli mrtvega 63!etnega kočarja Jožefa Dolinska, ki je bil božjasten in je umrl najbrž vsled epi-leptičnoga napada.
Strah pred volkovi Volkovi so se j »rit« p! i blizo Novega mesta in v host i taboreče cigane pregnali.' Prišli so čez Gorjance; sedaj strašijo okolu Peščeneka. Cigani so zbežali, zbal se jih je pa tudi posamičen strasten lovec F. Gospod je jako brzih korakov prišel domov. Gotovo je, da se spravi '-več lovcev na te volkove in na en ali drugi način prežene nesrečneže iz kraja.
Žrtev pijanosti je postal Jan. Rozman, 36!etni mizar iz Hotederšice. Dne 17. febr. je sel zjutraj v Rovte iskat lela. Zvečer se je nalezel vina in vzel s	še liter žganja. Dasi
-eo Rovte le dve uri oddaljene od Ho-ttedršioe, vendar je revež domov gre-
de zmrznil. Ker so mislili, da je dobil delo, ga domači niso iskali. Ko so ga dne 25. febr. našli vsega zmrzlega, je bilo v steklenici le še nekaj malega Najbrže je med potjo popil tudi žganje ,natq omagal in za zmirom zaspal. Zapušča vdovo in male otroke.
Mladi potepuh. Devetletni Ivan Mihelič iz Ljubljane je nič manj kakor 16krat pobegnil in bil nazadnje v Ponikvi ob južni železnici, se seiaj potepa okoli Slivnice pri Mariboru. Izdaja se pod različnimi imeni in berači. To bode res še pravo cvetje.
Nova najdba mineralij se je posrečila severno od Št. Ruperta nekemu montanistu pod imenom Trinko. Ruda se je preiskala na preiskovališču v Nagy Banya na Ogrskem, kjer se je konštatiralo baje po 2 kg zlata in po 5 kg srebra v 1000 kg rude. Ruda se nahaja med stalnim trdim skalovjem, tako da je delo zelo težavno ali vkljub temu je Trinko napravil že rov, ki je kakih 30 m dolg. Ako je to res, potem je zahteva šentrupertske občine popolnoma opravičena, da bi -e ji napravil kolodvor ob bodoči Šentjanski železnici bliže.
Hudo se je opekla soproga gostilničarja in mesarja Ivana Roba vsa v Šlmartnem pri Litiji, ker ji je zvečer, ko se je spravljala spat, plamen sveče objel obleko, la je bila naenkrat vsa v ognju. Težko da bi okrevala.
Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano Ivan Gutnik, oče načelnika mestnega anagrafskega urada Antona Gutnika. — V Ljubljani je pa umrla mati Tnestnefra arhitekta Cirila Kocha, M. Koch.
Izpred porotnega sodišča v Ljnb-
Ijani. Oko mu je pokvaril. Že Ilkrat zaradi tepeža kaznovani Jan. Pretnar, oženjeni delavec v Radovljici, je bi! jezen na Janeza Gogalo, ker ga je ta nekega dne meseoa rožnika nafarbal, da bi bil on sečc na Andrej Kapsovem travniku v Lescah lahko za ponndenih 28 K prevzel, ne pa za 22 K, kakor je to storil Pretnar. Slednji je še tekom istega dne zvedel o neresničnosti te Gogalove tr-
ditve, zato mu je obljubil, da ga bo oklofutal.' Ta grožnja je prišla tali Janezu Gogalu na ušesa, zato je prišel še isto popoldne nekaj- vinjen k Pretnarjevim delavcem na Kapsov travnik z vprašanjem: "Kje pa so tisti smrkavci, ki me hočejo natep-sti?" Takoj je Pretnar skočil v njega, ga udaril z oslo po levi strani lica in potem ga je pa še s pestjo" v rebra suval. — Po izreku izvedencev je bi-" la na Gogalovem levem očesu šareni-ca raztrgana in zrklo vse zmečkano, tako da je vsled tega nastopilo splošno vnetje, vsled česar je ta na tem očesu oslepel. — Pretnar taji," da ga je on z oslo udaril, ampak pravi, da ga je le z roko po obrazu klofnil, ker mu je rokav pri srajci raztrgal, nato pa da je stekel, ne da bi mu še kaj naredil. — Priče so pa potrdile, da so okvarjenca po udarcu dobro videle na bradi, na nosu in sencih krvavečega, in da je bilo levo oko bolj črno od desnega. — Obdolženec je bil hudodelstva težke telesne poškodbe krivim spoznan in obsojen na poldrugo leto težke ječe.
Uboj. Janez Peljhan, 28 let stari posestnikov sin iz Kovka, je zvečer 6. prosinca v Antona Vidmarja gostilni sitnaril in navzoče goste nadlegoval. Ker le ni bilo miru, ga je prijel kremar za roko in ga tiral skozi vežo na prosto. Med potjo sta se prepirala in Peljhan mu je zagrozil, da gu bo naznanil, ker je na sv. Štefana dan čez uro točil. Vidmar mu je rekel, naj bo miren, ker ga bode drugače oklofutal. Prepir se je še nadaljeval pod oknom krčme. Ker je bila tema, se je le toliko razločilo, da je krčmar obdolženca klofutnil, tako da mu je klobuk odletel, koj potem je pa Peljhan odskočil od krčmarja brez klobuka na glavi in zbežal po stezi, kjer je padel, a se urno pobral in tekel naprej. Pri tem je pa imel še nož v rokah. Krčmarjeva žena je nato moža v sobo spravila; posadili so ga na klop in mu dali vode piti. Kmalu se je sesedel in umrl. Pri raztelesenju trupla so našli zdravniki, da je imel Vidmar pod levo pazduho hudo urez-nino, kajti žila do vodnica je bila prerezana ter je morala smrt vsled izkr-vavljenja nastopiti v najkrajšem času. Janez Peljhan ne taji zločina, zagovarja se le s popolno pijanostjo, vsled ktere se ne spominja na posamezne dogodke. Priče pa potrdijo, da o popolni pijanosti ne more biti govora, ker so ga videle, kako je po storjenem dejanju urno stekel. — Obdolženec je bil obsojen na triinpolletno ječo, na da«n storjenega1 dejanja bo pa ležal v temnici na trdem ležišču.
PRIMORSKE NOVICE. |
Vrvi so porezali v Trstu nekemu vozu, ki je peljal deske, štrajkujoči nosilci premoga, da so deske zdrčale z voza. Ko je prišel redar blizu, vržen je bil nanj kamen, ki ga je pa zadel le na kapo. Glavni hujskač, 23-letni Anton B. iz Idrije j je bil aretiran. —•
Lov na cigane.. Nedavno se je klatila okrog Zagraja na Goriškem ciganska tolpa, kjer je izvršila več tat-\pn. Nato jo je mahnila proti Rubi-jam. Mirensko orožništvo je dobilo brzojavni nalog, naj zasleduje tatinske cigane. Zvečer je en ciganski voz res pripeljal do rubijske mitnice, koder pa je čakal orožnik. Cigan hitro udari po konju hoteč ubežati. A neki mladenič skoči pred konja in ga prime za uzdo. Ko je orožnik pozval cigana, naj gre ž njim, se je cigan u-stavil. Šele ko mu je nastavil bajonet, je šel z orožnikom cigan in ena ciganka. Pri občinskem zaporu poprosi cigan orožnika, naj ga pusti malo na stran, kar pa orožnik ni hotel slišati. Ko je orožnik odpiral vrata zapora, se cigan obrne in kot blisk zbeži preko polja. Orožnik hoče za njim, a v tistem hipu skoči predenj ciganka in se ga oklene, okoli pasu, da ni -mogel naprej. Ko se je orožnik otresel ciganke, je bil cigan že dal^č in bi bil ušel, da ga niso zasledovali svodenjski mladeniči, ki so ga tudi ujeli že vsega upehanega blizu Soče. j ?J Došli orožnik ga je uklenil in ponoči odpeljal v zapore goriške sodnije.
Nesreča. Na postaji na Nabrežini , ) ;e zgrabil stroj 201etnegai železniške- j' <ra delavca Karla Živica, ki ga je vlekel par metrov po progi. Živicu so se možgani pretresli, poleg drugih ran je bil zlasti na glavi hudo ranjen. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
Štrajk v tržaški prosti Inki. Zadruga delavcev za nakladanje m skladanje ladijskih tovorov v Trstu je ustavila vsako delo v prosti Inki, ker so nastale diference zaradi plač med nosilci premoga in njih gospodarji. V prosti Inki tržaški počiva torej vse delo.
Poneverjenje. 221etni uslužbenec državne železnice Alojzij K iz Gorenjih Ležeč pri Senožečah, je bil v Trstu aretiran, ker je na sumu, da je vzel dve poštni nakaznici sa 146 K, oziroma 66 K in dvignil denar po
Nagla smrt. 701etno Alojzijo Ger-ber v Trstu je zadela: kap, da je bila v par minutah mrtva.
Zblaznel je v Trstu delavee Alojzij Majcen in so ga oddali v blaznieo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Tri prate je odrezal strttgalni stroj delavcu H. Baumannu pri Scherbau-mu v Mariboru.
Umrl je v Mariboru krojaški mojster Franc Urlep.
Pcdel in u^rl V Mariboru je podel 501etni dninar Jurij Mlinarič na tla, ker se mu je spodrsnilo. Nezavestnega so ga zanesli na policijo, kjer je čez nekaj minut umrl. Zadela ga je kap.
Nogo si je zlomil 161etni učenec Anton Rebernik pri trgovcu Grantzu v Mariboru. Padel je ra zlestve. Prepeljali so ga v bolnišnico.
HRVATSKE NOVICE.
Proti Snpilovi politiki. Kakor znano, je v hrvatskem saboru poslanec Supilo izjavil, da Bosna in Hercegovina pripadata Srbiji in da "je to želja vsega hrvatskega sabora. V hrvatskem saboru dne 28. febr. je vodja Starčevičancev, Frank, to Supilovo izjavo označil za veleizdajstvo, ker se obrača očito proti zaprisegi kralja in proti hrvatskemu državnemu pravu. — Sarajevo, 28. febr. Bosanski Hrvati pripravljajo veliko skupno akcijo proti Supilovi izjavi v hrvatskem saboru. "Hrv. Dnevnik" ostro napada resolucijonaško večino sabora, ki je Supilovo izjavo odobravala. — "Hrvatski Dnevnik" piše: "Pošljite pismene in brzojavne proteste na predsedstvo hrvatskega sabora! Pokažite temu protinarodnemu zastopstvu hrvatskega naroda, da smo bridko občutili krvavi udarec, ki nam ga je prizadel hrvatski narod. Naj to narodno zastopstvo ve, da Bosna in Hercegovina noče pod jarem feel-gradskih zarotnikov!"
Zavednost dalmatinskih škofov. V Zadru se vrši konferenca dalmatinskih škofov zaradi glagolice in zaradi odloka Vatikana z dne 18. decembra 1906. Med škofi vlada sloga in spo-razumljenje glede obrambe glagolice. 'Juje se, da so škofi pripravljeni prej odstopiti s svojih mest, nego li izvesti odlok sv. kongregacije od 18. decembra 1906.
RAZNOTEROSTI
Volilni boj v Galiciji. Vseh poljskih mandatov v Galiciji in Šleziji je 82, po sodbi narodnega sveta jih dobe socijalisti in poljske ljudske stranke 12. Poljski narodni svet razpola^ ga torej s 70 mandati. Narodni svet namerava te mandate porazdeliti tako, da jih dobi 30 poljska konserva^ tivna šlahta, ^25 krščanska ljudska stranka in 15 poljska demokraška stranka Socijalni demokratje so postavili v Lvovu 5, v Krakovu 4 mandate. Nadalje postavijo svoje kandidate v petih kmečkih poljskih vo-linih okrajih. Daszynski kandidira v Krakovu in pa v bialskem volilnem okraju. Med 22 soeijalističnimi kandidati je 9 judov. Med poljskimi in
rnindrimi socijalnimi demokrati je nastal zaradi Lvova spor; drr Adler je razsodil v prilog poljskim socijal-nim demokratom.
IŠČE SE mož za razvažanje grocerijskega blaga, kteri je oženjem Znati mora an-gležkoj, slovensko in hrvatsko. Imeti mora že skušnjo in dobra priporočila Dobra plača za dobrega moža. Pisati na:
B. M!.,
Box 384,	Calumet, Mich.
(19-21—3)
JOHN KRACKER
EUCLID. O.
Priperoia rojakom avoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti načlkrilju-jejo vea droga ameriška vina.
Radeč« vino (Concord) prodajan po 60e galono; belo vino (Catawba) po 79c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE BO GALON.
BKXNJEVEO, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj f 13.00. TROPDTOVEC |iN gaiona D ROŽNIK fS.75 ga Iona. — Najmanj« posode za žganj« «o 4y% galone.	.
Naročilo*, j« priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
9	Euclid, Ohio.
IVA PRODAJ
NARAVNA CAUFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eentov gaiona.
Staro belo ali črno vino 50 centov gaiona.
Reesling 55 centov gaiona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanj em
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., C al.

MARKO KOFALT,
249|So. Front Stv STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodaj em parobrodne listke za v s tari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
2V1>*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom teplo priporočamo.
FRANK SAKSER GO.
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grin;
tu-	'■ ■	■■■■■ ■■' ■ — —
Prixi-t ja 1wlo vin«	g:. lo*j
„ rt-: O „	,i'Mi „
Dri./.jitTi A ir llon« za...... $-1.00
lSr:nj«-\e»- i:: st<*k]«•»**: i S12.00 ali 4 gnil. (s*l«"ek) za......81«<><>
drugi osebi. Aretirane« taji ta čin.
Ka obilno naročilo se prlporcža
Mafija. OriIlv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND
■KaECSXaXgXwXSXg^
x
o. i
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hrocla. Krdi tej t-naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svojih prijateljev :n drugih.
Lelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti s veste pri Oea. Travail «r Js 6182 St Clair Ave. V. F. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
ROJAKI SLOVENC
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO s > i J m \/ i n^
JT
ZDRAVJE
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad
ZDRAVJE in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične]^ bolezni notranje ali zunanje, .kakor tudi tejne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatlzma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. L
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi VaŠo željo Vam pošilam mojo sliko? katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam h po zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sein sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, n«znanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
D1 E. C, COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th SI	New York N. V.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega I ozdravljenja.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu Elaljosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.S0, za (i stekl. $2.75, zal2stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO "Z.A. LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči i z pa danje las, pospešuje ra-t, ohraničisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za la^e razpošilja:
M. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
KOLIKO JE URA?
"S
<9

To Vam Elgin ali Watham ure vedno najtočnej&e kažejo ! Veliki cenik, opremljen z več sto slikami teh or in droge različne zlatnine po naj-nižih cenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
w
I
brijte se sami in pri tem si bodete prihranili na denarju, kakor tudi času.
ROJAKI!
Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem'Junior" 2 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah poSljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. jKdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu ljemo stroj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemn takoj nazaj poslati, nakar mn denar povrnemo.'
PUite na
L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y.

—__^_
_k_
"Winnetou, rdeči gentleman",
SpiMl Karl May.
Priredil za "Glaa Naroda" R-

(Kaddjmnja.)
Že pet dni jahava po Llano «»taeeado; v zažeticu sva dobila še nekaj vode, zdaj »va pa popolnoma brez nje. Nehote začnem misliti, kako bi bilo pametno, če hi se pripeljalo in uvedlo v tej puščavi numidske velblode. Na mir*r1 mi pridejo besede pesnikove:
Konji so trudni in slabi in zfoiti, Jezdec bi skoraj jih moral nositi.
Seveda se ne sme misliti na uresničenje zadnje vrstice, tudi če bi bila mogoča. Midva sva namreč v popolnoma tako brezupnem stanju kot živali.
Mali, sključeni Sam visi na vratu svoje kobile, kot bi hotel vsak trenutek zdrsniti na tla Njegova usta so odprta; v očeh se kaže mrtev, pust
izraz, kot pri človeku, kteri se uda v svojo osodo. Meni se zdi, da imam svinčene obrvi. Grlo imam tako suho, da mi ni mogoče spregovoriti nobene besede; zdi se mi, da bi moral vsak zlog iztrgati iz ust. Po žilah se mi pretaka kot raztopljena ruda. Čutim, da morava za dobro uro oba pasti onemogla raz konj.
«<y0---de!" zahropi Sam.
Dvigne glavo. Kaj naj odgovorim* Kar se o poteče moj konj in obstane ; trudim se, a ga ne spravim naprej. Tudi stara Tony se ustavi takoj.
" Hazjahajva!" stisnem iz grla zlog za zlogom, da me zabole glasilke. Zdi i* mi, kot bi imel ta dih iz pljuč tisoč igel.
Zleaem raz konja, ga primem za uzdo in ležem opotekajoč dalje. Mustang mi bledi polagoma, prost svojega bremena. Sam vleče svojo rozi-r> an to za seboj in je dozdevno še bolj truden kot jaz. Omaguje, kot bi padal pri vsakem koraku. Tako se vlečeva kake pol milje, dokler ne zasli-šim za seboj glaen vzdih. Obrnem se. Moj dobri Sem leži v pesku in zapira <M-i. (irem k njemu in sedem molče; nobena beseda ne more spremeniti
najinega položaja.
To naj bode torej konec mojega življenja, konec mojega potovanja! Hočem misliti n« stariie, brate in sestre v daljni domovini, a ne morem; moji možgani se kuhajo. Žrtve sva torej strahovite osode, ktera je pobrala
pred nama že marsiktero življenje.
Od Santa Fe in Faza del Norte pride tod večkrat Četa zlatoiskalcev, kteri so našli svojo srečo v rudnikih in diggingsih californijskih; tod se vračajo na vztok. Iti morajo preko Liana estaccada; baš tukaj je kraj, kjer preži nevarnost nanje, ktera nima svojega vzroka v naravnih razmerah, ampak kje drugje. V estaccadu se zbirajo razne zgube, ljudje, kteri niso imeli sreče v rudnikih in tisti, kteri so morali bežati pred vztokom; tukaj preže na vračajoče zlatoiskalce. Ker pa so ti po veČini močne, utrjene osebe, kterih pogum je utrjen v tisoč skušnjah, je na vsak način nevarno se spoprijeti ž njimi. Zato so si zmislili ti lopovi poseben način, kteri je tako grozen kot nesramen; izpulijo namreč kole in jih zapieijo v napačni smeri" Zapeljan popotnik zajde vedno globje v puščavo, kjer mu preti gotova smrt vsled lakote, žeje in oslabelosti. Seveda se potem lahko polaste imovine nesrečnežev brez posebne nevarnosti in truda; na stotine okostij takih Žrtev leži po puščavi; zastonj čakajo nanje domači. Nikdar več v življenju jih ne bodo videli, nikdar več v življenju slišali od njih.
lk> zdaj sva slrdila z 7-aupanjem smeri, kot so jo nama kazali koli; proti poldnevu šele zapaziva, da greva v napačni smeri. Ne veva, kdaj sva zgrešila pravo »mer. Ne kaže, vračati se, ker je vsaka minuta draga. Sam ne Lore dalje; tudi jaz bi prehodil k «*jem >e Wko miljo, a bi moral napeti skrajne moči. Jasno je, da sva živa zakopana, če naju ne resi kak poseben
slučaj; ta mora kmalu priti.	.
Kar oglasi nad menoj hripav, kričeč glas. Pogledam v zrak m zapazim jedrn- -a jastreba, kteri se je ravnokar dvignil v zrak ne daleč od mene. V kro-u leta nad nama, kot bi naju smatral že za svoji žrtvi. Nedaleč od naju mora biti kaka žrtva puščave ali stakemen, kot se imenujejo roparji puščave. Pogledam na okrog, če bi kje kaj zapazil.
iKsi n i zaliva oči vsled vročine in mrzlice tako, da le s težavo gledam, zapazim vendarle v daljavi kakih tisoč korakov nekaj točk, ktere niso kaki kupi ali kamni. Zsr rabim puško in skušam priti bližje.
Komaj pre Leze m polovico daljave, o spoznam tri coyote m jednega ja-tivba kteri ni daleč od prvih. Živali sede krog nekega trupla, kterega mi ni mi oče .poznati. Mogoče je kak človek ali kaka žival; vsekakor m b.vz življenja, ker bi bile živali sicer že davno planile po svoj delež Pori,,1 na covote me napolni z novim upanjem. Te živali ne morejo biti dolgo brez vode;' zato si ne upajo daleč v puščavo. Vedeti moram, kaj lezi pravzaprav i a tleh Že hočem iti dalje, ko se spomnim na nekaj in pomerim s puVo Midva >va /e nat«d mrtva; ali bi naju kri teh živalij ne pokrepcala v -m malo * Poskušam dobro pomeriti, toda moja slabost in mrzlica je tolika, da mi -re puška vedno sempatje. Zato sedem in oprem roko na koleno; tako je bolje.
Sprožim enkrat, dvakrat : dva coyota se valita po pesku. \ tem trenutku pozabim na svoje >labosti in stečem tje. Prvi je zadet v glavo; dru-i strel pa je bil tako slab, da sem se ga skoro sramoval. Krogla je odbila coy o t u obe prvi nogi tako, da se rjoveč valja po pesku.
Pote-nem nož, prerežem prvemu volku vrat in pijem kn s tako poze-ljivostjo,"kot bi pil najboljše vino. Nato vzamem usnjato čašo, napolnim jo s krvjo in stopim k možu, kteri leži kot mrtev pred menoj. Zamorec je; komaj pogledam v njegov bolj rjavkast kot črn obraz, ko ostrmim, da bi bil
kmalu čašo izpustil iz rok.
"Bob!"
Pogleda me težavno in zdihne:
"Vode!"	„ . _
Poklekne«! poleg, dvignem mu telo in mu držim caso pri ustih.
"Pij!"	. . „.
Odpre ustni; njegovo izsušeno grlo baš komaj se požira; dolgo mine,
predro mu zlijem vso zoprno tekočino.
Zdaj moram misliti na Sama, Prej sem nalašč prestregel kn ustreljenega covota; temu prej odteče, kakor onemu, kteri je samo obstreljen.
(I rem k njemu, dasi grize kot obesnel okrog sebe; vendar ga ne ubijem. Zgrabim jra za tilnik in ga vlečem do Sans^eara. Tam ga pritisnem k zemlji, <bi ao ne more ganiti. Prerežem žile.
"Sam, pijte!"	■	, ,
Ležal je popolnoma brezčutno na tleh. Pri teh besedah pa se zravna
takoj.
"Pijti? O!"	v , .	. .
Strastno zgrabi za čašo in jo sprazni v trenutku. Spolnim mu jo se
jedenkrat; Sam jo izpije v drugo.
'•Kri fie —' \b, brrr, oooh, to je bolje, kot bi si mogel misliti! PoM-kam par zadnjih kaplic in se obrnem. Tretji coyot se je vrnil. Kliub temu, da je zamorec p«^ »S* neovirano po svojem ustreljenem tovarišu. Nabijem puško, splazim se bližje in ustrelim. S pomočjo krvi
ga oživim toliko, da pride popolnom® do zavesti.	^
Potnik piše večkrat o dogodkih, kteri so skoro naravnost eudm Tak dogodek je moj sestanek z zamorcem, kterega poznam zelo dobro. V huu njegovega ^podarja juvelierja MarsbaJla v Lousville sem bil gost vec dnii Pri tej priliki sem spoznal zamorca, kteri se mi je radi svoje vese-losti takoj priljubil. Gospodarjeva sinova sta šla z menoj v cumberl^nsko gorovje na lov; potem sta me spremila do Mississippija. Gba sta bi a izvrstna dečka in sem bil zelo rad v njihovi družbi. Kako pride stari, belolasi
Bob v Liano estaccado?
"Ali je kaj bolje, Bobt" ga vprašam.
"Bolj*?, mnogo boljše, ah — popolnoma dobro."
Ustane in one spozna.
"Massa, ali je mogoče? Massa Charlie, tisti velrki, slavni lovec! Ah,
kako je nigger Bob vesel, da dobi Massa Charlieja, kteri bode rešil Massa
Borna, kteri bode sicer mrtev, prav res mrtev."
''Bernard T Kje jet"	. _
"I — kie je Massa Bern?" Pogleda in pokaže proti jugu. Maaaa
Bero je tamfah, ne, tam je tam, ali pa tam!" Pri teh besedah ee obrne
ter p^kaL na zapad, sever hi vztok. Dobri Bob ne ve, kje je
njfgov mladi Maasa.	J
"Kaj dela Bernard tukaj t Liano estaccadot
"Kaj delat Bob ne ve, kajti on ni videl Maeeo Berna, ker je odšel on s drugimi MassL" ^ j (Dml> priboanjUL)
—
V ti tK>?.N flflf
Bolečine i hrbti te nopli
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerje«
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti "Tp. glavo- in zobobolu. ♦ It V vseh lekarnah, 25 in 60 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
lOO iztisov
je še na razpolago AMEKEKANSKO SLOVENSKEGA KOLEDARJA » to leto. .Kdor rojakov ga še *»***«» naj seže po njem, dokler ga je kaj
v zalogi.
Upravništvo "Glasa Naroda".

Nižje podpisana priporo- • {aai potujočim Slovencem is Hrvatom svoj........
SALOON
107*109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo ▼ katerem točim vedno p i ▼ o, doma prešana in im po rti rana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
imam vedno pripravljen do« ber prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........-----
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA von KROGE
197-109 Qrceowlck St., New York.
qJJ
FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVEL, N. E.,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Za vsehino inaeratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".
r
AFSTRO-AIEBICAS LINE
Regularni potni parniki
"Eugenia" odpluje 19. marca.
"Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca.|
vozl)o:med N«w Yorkum, Trstom in Reko.
$
Najpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta [v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
§ ZS- f3* fa1 fji-S^
Compaple Generale Tiansatlanllpe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRCA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči'
"La Savoii"" „ ,, ,, .................12,000
"La Lorraine" „ ,, ,, .................12,000
"La Touraine" „ „ „ .J...............1U,(XM>
"L'Aquit ine" „ ,, „ .................10,000
"La Bretagne".............................. 8,000
"La Champagne" ........................... 8,000
"La Gascogne" .............................. 8,000
25,000 25,000 12,000 12,000 9,000 9,000 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki od pin jejo od sedsj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne Iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St-, N. T.
LL &pr. 1907. 18. apr. 1007. 20. apr. 1907. 25. apr. 1907. 2. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iVt*	Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St.. Chicago, lit
j. 1UUKAI N-k Gsswiwrif •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Bretagne
6-l uiaxca. 23. m area 1907 28. marca, 1907. 4. apr. 1907. 6. apr. 1907.
•LA SAVO HE •LA TOURAINE La Gascogne •LA PROVENCE •LA LORRAINE
CUNARD LIN
PARNIKI PLUJEJO IVI O O
TRSTOM, REKO IN NEW YGRKCi.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR Nji KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najceneje« ] enarrie poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranil c knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne uružbe po iz i.n.h ctiiuh.
e________________
Potnike iz Clevelanda, 0., sp ejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za p-tljago i:i (-dve- e na parnik, kar- potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka. _
ROJAKi, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI EN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Za vsehino inseratov ni odgovorno I ROJAKI, JSAKOOAJTE SE NA ne uredništvo niti upravništvo.	1 ^GLAS NARODA", NAJVEČJI IN
Upravništvo "Glasa Naroda NAJCENEJŠI DNEVNIKI
R
O
I

\ Diž WALNUTH
pr SCHUH |
BOLNIKOM NA ZNANJE.:
Mail po eden svetu Slavni profesorji.
CiBPATBU MODA OLTOfflA
odpluje iz New Torka dne 28.
id area.
TTLTONIA. SLATONIA
odpluje iz New Trnka dne II. aprila.
odpluje Iz Ne Torka d e 21, aprila,
lNNONIA so parniki na dva vi-
jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri Mizi postret na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a?entje in
Tbe Cnnard Steamskip Co., Lti.,
0O8TO1N1 s 36 State St.
MINNEAPOLIS!	C^ICAOOt
Ouarmty Bulldln||* 67 Dearborn
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri Ameriea Europe eompaniji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medica! Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših
zdravnikov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, \ tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati ,,Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje 1 Ja* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europo Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih_boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	^
■ Kdo Vara more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	?
Bolniki zakaj bolj ujete tako dolgo? Popišite nam dobro "Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
drori zdravnic Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi I Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo p regie dan j a in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih poBledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato ,^rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater ziici naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ noma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! ♦ • •
Samo Se kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 go5e bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako daj •e v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako a pusti zdraviti ali pa ako ga je Bram bolezen sdravniku povedati ali popisali. Če nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pi«™* aH prostor ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. IG potOjauno tudi v staro domovino zdravila in smo o dravili samo t mesecu Novembru 9 sto 64 uradnikov, ofloizjov, nfiitelje in trgovcev kakor tudi mnogo v.Ji- Iruzega stanu iz stare domovine in to je dober	da so ^•t8 zdravili neprekoslivi in da so prispel- do največjega Človeškega znanja.
Vsaki kateri nam pošljeziaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. 1 NA SLOVENSKI oddelek:	^ -
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. /

."«."• i'&MKiŽi

i III