iospoftur LETO 1937 ■■■■ ■ mmmmm 1. DECEMBRA ŠTEV. 48 Nevidni sovražniki Sovražnikov, ki jih z golim očesom ne more nihče videti in ki jih poznamo samo po učinku — po škodi, ki jo prizadevajo na vseh pridelkih, je toliko, da jiin niti veda niti vsi učenjaki 6kupaj ne vedo števila. Ni je kulturne rastline in ne pridelka, pa naj si bo z hjive ali iz vrta, s polja ali travnika, iz vinograda ali sadovnjaka, V6ak ima runogo takih, zaradi njihove neznatnosti nevidnih sovražnikov — zajedalcev, pred katerimi je neprestano v nevarnosti. Splošno jih imenujemo glivice, njih 6eme pa t ros. Drobna so ta bitja tako, da jih zaznamo šele pri večstokratni ali celo tisoč-kratni povečavi Prištevamo jin k rastlinam. Razmnožujejo in širijo 6e neverjetno hitro in kar ne morejo doseči 6 svojim 6ilno majhnim telesom dosežejo 2 množino. Kvarijo, večkrat tudi popolnoma razdevajo vse crganske snovi, če imajo le dovolj vlage in 6e nahajajo v primerni toploti. Opozoriti hočemo danes samo na nekatere za 6adno drevje in njegov pridelek — sadje posebno škodljive glivice. Listopad - november je ravnokar minil. Listje sadnega drevja je na tleh in to listje ni tako nedolžno, kakor je videti na pogled. V njem se skriva in prezimuje seme — tros najhujšega škodljivca jablan in hrušek, prav jMsebno pa njunih plodov, to je glivica krastavica ali škrlupa, s tuje besedo fuzi-kladija. V odpadlem listju se namreč nahajajo v velikih množinah neznansko majhne pušice jx>lne predrobnih trosov. Ako pustimo listje čez zimo kar po tleh. se v njem ohranijo trosi zdravi in kali vi do jjo-mladi. Marca ali v neugodnem slučaju šele aprila meseca, ko zgine sneg in se zrak razgreje ter se listje obsuši, se odpro v njem omenjene pušice in trosi se v pravem pomenu besede izstrele v zrak. Veter jih raznese na vse strani in nekaj se jih prime tudi po sadnem drevju, kjer skale in se potem čez poletje neznansko hitro širijo po drevju, zlasti ako jim je vreme ugodno (toplo in vlažno). Kako kvarijo zeleno listje, mladike, zlasti pa plodove (krastavost), je vsakomur znano. Nekatere sorte 60 tako dovzetne za krastavost, da jim glivica med poletjem uniči skoraj vse listje in ostanejo plodovi drobni in so na jesen vsi krastavi. Hruške slabo zorijo, so kamenite ifl celo razpokajo, preden 60 zrele, tako da niso za nobeno rabo. 2e zgolj zdrava pamet nam veleva, da bi se dalo to zlo močno omejiti na ta način, da bi se 6edaj'le vse listje izpod drevja pograbilo in na kakršenkoli način uničilo. Najbolje bi storili, ako bi listje sežgali. Ponavadi je pa trda za steljo in vse listje, kar ga je moči jeseni spraviti skupaj, torej tudi od sadnega drevja, gre v listnice, za zimsko ufiorabo. Tako pride tudi listje sadnega drevja pod živino, kjer 6e pomeša z odpadki in gnojnico od ondot, potem pa na gnojišče. Ako 6e tako listje iz sadovnjaka do pomladi dobro pregnoji in na gnojišču ne ostane ravno na vrhu, so trosi škrlupa v njem zamorjeni. Nikakor bi pa niti na kupu ne smelo čakati pomladi, ker bi tako velik del trosja prišel v zrak in na sadno drevje. Kdor bi listje ne hotel porabiti za 6teljo, ampak bi ga rad predelal v kompost, naj ga na kompostnem kupu dobro stlači, potrosi z živim apnom in pokrije od vseli strani z zemljo. Večkrat vidimo, da obvise po drevju gnili plodovi, ki se najsosled posuše (mumije). To 60 gnezdišča gnilobnih glivic, ki na ta način prczimijo in drugo leto zopet okužujejo zdravo sadje. Sedaj je drevje golo, dol s temi 6uhimi plodovi in na ogenj z njimil Pa imamo še hujše razširjevalce sadne gnilobe. Povsod zgnije nekaj 6adja, toda malokje ravnajo z njim tako, kakor bi bilo treba, da se ne bi gniloba še bolj širila. Saj se malokdo zaveda, da je gnil plod poln trosov gnilobnih glivic. Zato je jako napačno gnilo sadje razmetavati po tleh ali ga pustiti ležati na kupih po kotih v bližini 6adne shrambe ali celo v njej. Še na kompost ne spada gnilo sadje, ako ga dobro ne pokrijemo z zemljo. Se bolje pa je, ako ga prej potrosimo z živim apnom. Naj velja torej za vsako gnilo sadje ta za vse 6adne odpadke, ki niso več za rabo, pravilo, da jih zakopljemo v zemljo, ali močno pokrijemo z zemljo. Le tako jih napravimo zanesljivo neškodljive. V sadnih shrambah je potrebna največja snaga, zlasti kar se tiče gnilega sadja. Vse kakorkoli pokvarjene plodove, tudi samo nagnite, spravljajmo sproti iz shrambe. Vsa posoda, police ta ostale premičnine, pa tudi tla, vsako jesen iznova prečistimo, 6tene pa prebelimo, pa bomo imeli neprimerno manj gnilobe kakor doslej. Drug razširjevalec gnilobe ta raznih, zlasti vinskih bolezni so sadne ali tudi grozdne tropine, ki jih puste na kupih, kjer se kisajo, piesnijo in gnijejo. Iz takih gnezdišč se razširjajo vse na okrog trosi škodljivih glivic ali bakterije v, ki povzročajo razne bolezni pri sadjevcu ta grozdnem vinu. To je marsikje vzrok, da sadjevec 6kisa, *li da 6e celo tako pokvari, da ni za nobeno rabo. Nevarna vzgajališča najhujših vinskih bolezni so zanemarjena, pokvarjena posoda ta orodje: sodi, mlini, preše, ta sploh vse, karkoli pride z drozgo in moštom v dofiko. Sode ta vso drugo posodo treba takoj, ko jo spraznimo in jo nehamo rabiti, temeljito oprati, obsušiti in šele potem spraviti v shrambo. Za sode pa niti to ne zadostuje, ampak jih je treba večkrat čez leto zažve-plati. Žveplo je namreč skoraj za V6e tovrstne glivice hud strup. Zato žveplajmo vsako jesen tudi sadne shrambe, potem ko so popolnoma osnažene in stene na novo pobeljene. Nevednost je kriva, ako puščajo trop v preši kar cele tedne, da v njej popolnoma skisa in na ta način pokvari še prešo. Taka preša se iako težko zopet popravi, ker ocet-ne glivice se zajedo globoko v les. Tudi v shrambi za zelenjad imamo mnogo nevidnih sovražnikov, ki jim bomo 6amo na ta način ko6, ako bomo pazili na največjo snažnost in bomo 6proti odstranjevali vsako pokvarjeno rastlino ali njene dele, česar pa ne smemo metati kar tja vendan na kup, ampak 6proti zakopati v zemljo, ali pa, če le mogoče, seigati. H. Vzorna kletarska zadruga Slovensko vinogradništvo je že dolgo let v krizi ta ne more svojega pridelka vnovčiti ali pa le po izredno nizkih cenah, ki ne krijejo niti pridelovalnih stroškov. V slabih letinah se dobro vino še kaj ugodno proda, v bogatih pa težko dobi odjemalca; slabo vino pa je vinogradnik prisiljen 6am izpiti. Potrošnja vina je vedno manjša, ker gospodarske razmere najtežje pritiskajo na tiste kraje, ki so sicer največji vinski konzu-menti, t j. delavstvo in uradništvo. O izvozu ni govora, ker nam konkurirajo drugi cenejši vinorodni kraji in-države, ki imajo boljša in enakomernejša vina. Slovenija ne more izvažati, ker nima večjih količin enotnega tipiziranega vina. Vsak vinogradnik ima drugo kakovost, vsak vinski vrh drugi tip; če pogledamo v klet, pa vsak sod drugačno pijačo. Tako različno vino ni za izvoz, kvečjemu za kakega vinskega trgovca, ki pokupi vse. kar mu pride pod roko, toda le po sramotno nizkih cenah od 1.50 do 2 din. Ta zna iz take mešanice napraviti pitno pijačo, ki prija konzumentom. dobi pa za njo po 6 do 7 din za liter. Tako zasluži trgovec, ki je z vinom le nekoliko »kletaril«, do 4 din pri litru, vinogradnik pa, ki se je celo leto z njim trudil, komaj kaka 2 din. Tak je dandanes položaj večine naših vino- gradnikov; in ni izgleda, da bi se izboljšal, dokler ne sežejo po samopomoči. Rešitev slovenskega vinogradništva je samo v kletarskih zadrugah. Samo taka organizacija je v stanu proizvajati velike množine enotnega, dobrega, pitnega vina in ga tudi primerno vnovčiti. To ji je pa mogoče ie tako, da sprejema od svojih članov vse grozdje, ki dosega določeno kakovost ter ga v zadružni kleti predela v enotno pijačo. S tem pa preneha izdelovanje vina po kmečkih kleteh ta zidanicah in zadružnikom odpade delo z njim ter skrb, kako ga bodo vnovčili. Da je ta način vinarstva mogoč, nam nudijo dokaze številne že dolgo delujoče kletarske zadruge v Srbiji ta na Hrvaškem, ki sijajno uspevajo, 60 v 6vojih okoliših zelo dvignile to panogo ter pripravili njen pridelek do veljave. Tudi v Sloveniji imamo že par takih zadrug, ki lepo delujejo, vendar imajo še težkoče, dokler ne pridobijo svojemu izdelku ime. V tem pogledu so nae Hrvatje že prekosili, kajti oni se lahko ponašajo. da imajo najbolj vzorno, čisto kmečko zadrugo, ki drugim lahko služi za zgled. Ta je: »Prva vinarska zadruga plešivičkih i okiških zadrugara v Gornjem Desincu, 9rez Jastrebarsko.t Ta kletarska zadruga je bila ustanovljena šele leta 1930 od 26 članov kmetov, 6atno malih posestnikov, izmed katerih ima največji komaj 3 orale vinograda. Večina njih pa le po eden ali celo po pol orala. Danes šteje 53 članov, več jih pa noče sprejeti, ker ima v zadružni kleti premalo prostora za vino. Značilno za to zadrugo je, da ni v njej nobenega »gospoda«: niti župnika, niti učitelja, niti kmetijskega strokovnjaka, ampak vsi člani od predsednika do kletarja so 6ami kmetje. In to zadrugo smatrajo danes ne samo na Hrvaškem, ampak v vsej državi kot vzor prave kmečke kletarske zadruge. Celo iz Češkega 60 prišli strokovnjaki, da jo proučijo. Zadružni deleži 60 vi6oki in odmerjeni po površini vinograda. En delež je za četr-tinko orala 500 din. Glasovalna pravica pa ni po deležih, ampak po članih. Odborniki zadruge vrše vse posle brezplačno, ne da bi kdaj prejeli za to kako nagrado. Edini kletar je nastavljen s plačo. Da imajo dovolj kapitala, so deleži tako visoki. Član. ki ima 3 orale vinograda, mora vzeti 12 deležev, plačati torej 6000 din. nima pa zaradi tega pri zadrugi večjih pravic kot tisti, ki ima samo četrt orala, torej en delež za 500 din. Seveda se je plačilo deležev olajšalo članom 6 tem, da 6e jim je vračunalo dobavljeno grozdje. Tudi jamstvo je dovolj visoko, da je z njim obstoj zadruge zagotovljen. Niti deleži, niti denar članov za grozdje, ki leži v zadrugi, se ne obrestuje, ampak služi kot obrestni kapital. Odvišek denarja se v zadnji krizi ni vlagal v banke ali hranilnice kot vloga ali na račun, ampak kot dejjozit — v shrambo —, da je bil vsak čas na razpolago. Zato niso niti zadružniki, niti zadruga občutili denarne krize, ker so vedno lahko razpolagali z lastnim denarjem. Zadružna klet je velika in drži do 2000 hI vina; vinske posode je za sedaj za nad 1500 hI. Vrednost kleti in'inventarja je cenjena nad dva milijona din; državne podpore so dobili 500.000 din. Vse ostalo 60 dali kmetje sami deloma v denarju, deloma v materialu, deloma z delom. Kar je vinskih 6odov, ima zadruga dva velika po 112 hI, pet po 85 hI in nekaj manjših za prevoz vina. Drugi sodi 60 pa izposojeni od članov, ki jih doma itak ne rabijo. Zadruga ima dve hidravlični stiskalnici v vrednosti po 70 000 din. ena električno sesalko za 20 tisoč din, veliko mlatilnico na električni pogon za 60000 din in še mnogo drugega inventarja. Vsi prostori, sodi, orodje in druge priprave so tako čiste in snažne, kakor se malokje vidijo. Sploh napravi klet najboljši vtis na vsakega obiskovalca. Kako se pa vrši obrat v zadrugi? —i Člani-vinogradniki imajo pred trgatvijo sestanek, na katerem določijo dan trgatve. Prej ne sme nobeden trgati. Ob trgatvi zvozijo vse 6voje grozdje v zadrugo, ki jim ga obračuna po odstotkih sladkorja. Za domačo porabo si sme član obdržati nekaj grozdja in napraviti iz njega vino, toda ne sme ga prodati niti litra, sicer je izključen. Večina si ga sploh ne pridrži, ampak če ga rabi ob praznikih ali ob drugih prilikah, gre v zadrugo, kjer ga dobi po proizvajalni ceni ter se mu to vpiše v njegovo knjižico, ob koncu leta pa obračuna. Denarja za dobavljeno grozdje Člani ne dobe takoj izplačanega, ampak ga puste v zadrugi, da ta z njim obratuje. Kdor pa ga nujno rabi. sporoči to vodstvu in ta mu tekom osmih dni izroči potrebno vsoto v okviru njegovega dobroimetja. S tem je zadrugi omogočeno obratovati z velikim ka-> pitalom. ne da bi ji bilo treba iskati drugih posojil pri denarnih zavodih. V zadružni kleti 6e proizvajajo samo tri vrste vina, ki ima leto za letom isti okus. Največ je namiznega vina, ki je zelo okusno, čisto in srednje močno; prodaja se po 5 din liter. Drugo je laški rizling, ki je še bolje in se prodaja po 7 din, in tretje rdeče vino po 6 din. Koncem letošnjega julija je bila 6koraj že vsa vinska zaloga razprodana, ostalo je komaj še kakih 200 hI. V začetku obstoja je imela zadruga težkoče glede oddaje vin, tako da je moral zastopnik potovati od gostilne do gostilne, da 'je dobil odjemalce. Danes jih ima pa že toliko, da z lahkoto oddaja ves svoj pridelek.. Kakšne koristi pa nudi zadruga vinogradnikom? — Pred ustanovitvijo te zadruge 6o bili vsi plešivički in okiški vinogradniki odvisni od večjega vinskega trgovca v Jastrebarskem. ki jim je vino plačeval tako, kakor je 6am hotel. Sedaj pa mora vino cd drugih vinogradnikov-nečlanov plačevati po ceni, ki se bliža zadružni. Prej ga je cenil kvečjemu po 3 din liter, danes ga ne dobi izpod 4.50 do 5 din. Ker 60 zadružni člani imeli večjo korist od vina in je zadruga tudi na to pazila, da so 6e trte pravilno gojile in oskrbovale, da bo pridelek boljši, je tudi vinogradništvo zelo napredovalo. Danes je že oddaleč lahko razločevati vinograde zadružnikov od nečlanov, ker izgledajo mnogo bolje urejeni. Zadruga tudi pazi, da 6o trte članov pravo- časno škropljene in žveplane. Naravno, da io vpliva tudi na druge vinogradnike. Veliko korist imajo člani tudi 6 tem, da grozdje samo potrgajo ter ga izroče zadrugi; nadalje jim odpade vsako delo z njim in tudi glavna 6krb za prodajo. — Prej, ko je kmet imel vino doma. ga je večkrat mikala kaka čašica, ki jih je pogosto bilo še preveč. Zlasti rad je gostil 60sede in 6e z nj;mi vred napajal. Vina pa je bilo v sodu »redno manj, denarja pa od nikoder. Sedaj pa te izkušnjave ni več pri hiši. Ce si pa kmet zaželi kozarec dobrega vina. gre v zadrugo, kjer ga dobi poceni, ne da bi mu bilo treba iti v gostilno. Pa tudi v zadrugo ga ne mika preveč, zato je njegovo gospodarstvo postavljeno na trdno podlago. Kaj samo to pomeni za narodovo dobrobit, 6i lahko mislimo, če si predstavljamo vsakonedeljsko popivanje v naših goricah in njih žalostne posledice. Kakšni pa so vinogradi teh zadružnikov? h- Slovenci si domišljamo, da imamo vzorno urejene vinograde. Kdor je pa videl ple-šivičke vinograde zadružnikov, bo moral priznati, da je pri na6 malo takih. 2e od daleč 6e jasno razločujejo od nečlanov in marsikateri slovenski vinogradnik bi 6e tam mnogočesa naučil. Tamošnji nezadrtigarji jih skušajo posnemati. Da leži temelj kletarske zadruge v vinogradu, je uvidela tudi zadruga, ki nadzoruje delo v vinogradih 6vojih članov. Ona določi, kdaj morajo člani škropiti, žveplati trgati ali opravljati kaka druga vinogradniška dela. Naravno, da je tudi pridelek temu nadzorstvu primeren. Tako izgleda ta vzor kletareka zadruga, ki je kot taka znana daleč naokrog in celo izven države. K njej se hodi učit tudi naša metliška kletareka zadruga, le še bolj bi jo morala posnemati. Njo naj bi vzele za vzor tudi druge naše zadruge, ki se pripravljajo za ustanovitev. Poudariti pa moramo, da uspeli delovanja kletarske zadruge tiči predvsem v požrtvovalnosti in nesebičnosti vseh članov, zlasti pa odbora in vodstva; nadalje stroga disciplina vseh članov po merodaj nem zadružnem geslu: Vsi za enega, eden za vse, Naše oblasti bi pa morale vse one. ki žele ustanoviii kletareko zadrugo, napotiti v Gor. Desinec, kjer naj temeljito prouče ustroj in delovanje te organizacije ter po tem uravnajo tudi svojo zadrugo. Tedaj smejo pričakovati, da bo taka organizacija tudi pri nas uspevala. L. V KRALJESTVU GOSPODINJE Skrb za otroka Največja nasprot6tva v 6cdbah in mnenju prevladujejo v današnjih časih na vseh poljih zlasti pa še z ozirom na vprašanje o otroku in mladini. Nekateri govore o otroku sovražnem času, drugi trdijo, da še nikoli n' bil otrok tako v središču vseh raziska-vanj, zakonodaj in javnega zanimanja, kakor je danes. Dan za dnem slišimo tožbe o pokvarjenosti že najmlajše mladine — tožbe, ki nam jih pogled v zgodovino lahko pokaže kot prastare in se vzgodovini človeštva vedno ponavljajo. Drugi glasovi nam ne morejo dovolj jasno dopovedati, koliko in kako težko se je doslej grešilo na otroku in koliko 6e še greši, številke in dejstva dokazujejo o posledicah velike otroške bede, številke in dejstva pa dokazujejo tudi o športnih rekordih, ki jih dosega mladina. Slišimo o usodnih posledicah trdih šolskih dogem, pretiranih zahtev stare šole in vidimo 'sločasno kako nastaiaio šolske za-jednice in res življenjske šole, ki skušajo nuditi mladini prostost v samovzgoji, znanje z lastnim spoznanjem, duševno rast z lastnim stvariteljskim udejstvovanjem. Marsikateri zastopnik stare in najstarejše generacije maje z glavo, češ, mladini se še ni nikoli tako dobro godilo kakor dandanes, a kljub temu doživljamo dan na dan pretresljive otroške tragedije. Kako je torej v resnici? Komu naj verjamemo? Katerim pravcem sledimo? Treba je v vseh teh mnenjih točiti opravičeno od neopravičenega, spoznati nevarnosti, ki prete otroku, ker vemo, da prav v kraljestvu otroka 6toje največja nasprot-stva. Vemo pa tudi za trajni boj med lučjo temo, med dobrim in zlim, ki se odigrava v otroškem življenju, za težavno, a vendar uspešno dviganje in nastajanje nove generacije. Res je, sedanje gospodarske razmere 60 sovražne otroku- pomanjkanje prostora za njegov razvoj, stanovanjska beda, brezposelnost. siromaštvo premnogih ljudskih plasti in zle posledice, ki ra6tejo iz teh dejstev. Tem negativnim dejstvom pa stopa nasproti večja 6'krb za otroka; saj se higienske naprave,zdravstveni in dečji domovi trudijo za pravilen telesni razvoj otroka; zdravstveni, vzgojni tečaji in predavanja poučujejo matere o pravilni negi in vzgoji Ko bo to delo vsesplošno med ljudstvom, bo tudi skrb za otroka splošna. Morebiti tudi me gremo tem časom naproti, a 6mo še daleč, toda ne smemo ostati na pol pota, Tu ima žena-mati mnogo dela, da bi ji le ne primanjkovalo časa pri vsesplošni zahtevi po sodelovanju tu in tam in povsod. Nočemo biti preroki, ko trdimo, da bo »akrat za otroka, našega otroka, boljše, dobro, ko bo mati zopet vsa vrnjena domu in družini in 6 tem otroku, kateremu je vseskozi nujno potrebna za njegov telesni in duševni razvoj. Zelenjadna jedila pozimi Zelena. Zelena je ena najboljših zelenjadnih vrst, ki so nam na razpolago pozimi. Kot iz vrstna zelenjad je bila znana že zdavnaj in še v času pred Kristusovim roj6tvom so grški zdravniki hvalili njene zdravilne lastnosti in jo priporočali kot nujno potrebno zelenjad. Zčlena pospešuje prebavo, krepi in upliva pomirjevalno na živce. Mladi listi zelene pomagajo proti protinu in boleznim 6eča. Beljakovina v zeleni eicer ni popolna, vendar pa 6e ta zelenjad odlikuje po luga-etih rudninskih snoveh. Poseben močan oku6 in vonj, ki marsikoga moti, da 6e je ne more privaditi, izvira od aromatičnega olja, ki 6e imenuje apiin. Res je 6icer, da so nekateri ljudje izredno občutljivi za to zelenjad in je ne prenesejo dobro, vendar se je večina brani brez pravega vzroka. Tudi za zeleno velja vse tisto, kar smo poudarjali pri drugih vretah zelenjadi, namreč, da ima vse naštete ugodne lastnosti v najobilnejši meri le, ako jo uživamo 6urovo ali presno. Presna zčlena, napravljena z oljnato omako je naravnost zdravilna jed, ki je pa obenem zelo okusna. Razen naše običajne zelene, od katere uživamo korenine, je presna zelo dobra tudi iistna, ki je pri nas manj znana, ponekod pa še bolj priljubljena kot korenasta zčlena. V Italiji Franciji in Angliji jo jedo celo za zajtrk in sicer presno, opoldne pa pride na mizo du-šem ali kuhana. V Švici in Nemčiji jedo pa bolj korenasto zčleno kakor pri na6. Vendar pa lahko trdimo jk> pravici, da jo mi v splošnem jako malo upoštevamo in da 6e je večina kar ne more privaditi. V splošnem jo uporabljajo gospodinje 6amo kot začimbo za juhe, kot 6amcetojna jed je pa kaj malo znana in udomačena. Pri prav redkih posameznikih pride na mizo večkrat kuhana ali dušena, presna pa le pri onih poedincih, ki so trdno prepričani o zdravilnih lastnostih m nujnosti presne zelenjadi, in ki zaradi tega cenijo in upoštevajo tudi zeleno kakor se spodobi. Presno zeleno napravimo takole: olupimo 2 debeli kornini zelene, ju razpolovimo, drobno na6tružimo na 6tružcu (ribežnu) ali pa zrežemo na drobne kocke ter takoj zmešamo z nekaj citronovega 6oka in 6metane, da ostane lepo bela. Potem primešamo še ostalo smetano, limonov sok in olje, zelišča in sol (v celem potrebujemo 2—3 žlice citr. soka, 2 žlici smetane, 3 žlice olja, sol, drobno zrezali peteršilj ali drobnjak. Kuhana zčlena pa je izvrstna, če jo zrežemo na listke in spražimo ali epečemo ali pa skuhamo kot mešano zelenjad 6 čebulo in porom. Dobra je tudi kot juha s paradižniki. Zžleno kot eamostojno jed napravimo takole: operemo jo, olupimo in zrežemo na krožke ali drobne kocke; potern jo dušimo v pre6nem maslu in zelenjadni juhi do mehkega in ji pridenemo medtem malo 6oli in muškata. Preden jo nesemo na mizo, jo posipamo 6 sesekljanim peteršiliem. Lahko jo pa tudi surovo nastrgamo ter dušimo v presnem maslu pet minut, nato ji pa še pridenemo 6metano, peteršilj ali drobnjak. Za juho iz zelene pripravimo približno na dve korenini zčlene eno korenino korenja. Vse 6kupaj zrežemo na kocke, dušimo v maslu in zelenjadni juhi, nazadnje primešamo svetlorumeno prežganje, smetano, drobnjak in muškat. Podobno pripravljamo tudi listno zeleno. Za presno hrano jo zrežemo na 8 do 10cm dolge palčice, zložimo na krožnik, obložimo z motovilcem ali krešo ter prinesemo zraven zeliščno ali oljnato omako (presno). H. S. KUHINJA Zelenjavina pašteta. Pest gob operem, poparim, osušim in prav na tanko sesekljam. Par listov zeljnate glave, par listov ohrovta in par listov kolerabe in karfijole zrežem prav na drobne rezance. V6e to prepražim v kožici na razbeljeni masti s pridevkom soli in popra. Ko je praženie ohlajeno, mu primeiam tri rumenjake, par žlic kisle sme tane in par žlic pešamela. — Pešamel napravim takole: V razbeljeno 6urovo maslo denem dve obribani, v mleku namočeni in ožeti žemljici. Pešamel mešam na ognju toliko časa, da postane testo voljno gladko in da se odloči od kožice. Ko je vse prav dobro premešano, dodam 6neg iz treh beljakov. Obliko namažem z maslom, potresem z drobtinami, poravnam mešanico po obliki in nazadnje 6pečem v pečici. Pečem dobre pol ure. Zabeljeno sladko zelje. Posameznim zeljnatim listom odstranim štoričke in zrežem zelenje na precej debele rezance. Te rezance poparim s kropom, osvežim z mrzlo vodo in slkuham do mehkega v slani vodi. Ko 60 rezanci kuhani, jih odcedim, denem na krožnik, potresem z drobtinami in zabelim s 6urovim maslom ali z ocvirki. Na mizo jih dam kot prikuho. Sladka repa. Repo olupim, zrežem na kocke in dobro operem. Surovo pokusim. Ce je grenka, jo z vrelim kropom polijem in osvežim v mrzli vodi. Repo 6kuham v elani vodi. Ko je kuhana, jo 6tresem na prežganje. Prežganje sem napravila iz žlice masti in žličke sladkorja. Ko je sladkor zaru-menel, pridenem žlico moke, da 6e ta 6peni. Repo dobro premešam, potresem s kumno, zalijem z juho ali krompirjevko ter dodam pol zajemalke toplega mleka. Ko jed dobro prevre, jo dam kot prikuho na mizo. P.raženo kislo zelje. Kislo zelje malo ožmem in denem na razgreto mast. Ko 6e td6lani spis. Izpolnitev pogodbe. M. S. Pogodbo je je treba izpolniti o pravem času, na pravem kraju in na pogojeni način. Ce 6te prodani les pravočasno pripravili, kakor je bilo pogojeno, kupec pa lesa ni hotel prevzeti, potem ste imeli pravico, ali zahtevati izpolnitev pogodbe in povračilo škode zaradi zamude, ali pa izjaviti, določivši primeren rok za naknadno izpolnitev, da odstopite od pogodbe. Ce je kupec plačal aro, noče pa 6edaj pripravljenega lesa prevzeti, sme prodajalec aro zase obdržati. Ce 6te kupcu stavili rok, v katerem naj prevzame les, 6icer da odstopite od pogodbe ter bi ta rok brezuspešno potekel, potem je pogodba razvezana in aro lahko obdržite. Nezakonska mati. M. K. Če ima nezakonski oče njivo, estalo posestvo pa ima nje gova žena, bo sodišče že določilo preživnino, ki io bo moral nezakonski oče plačevati. Vam ne moremo svetovati da bi čakali z zahtevki na preživnini do tedaj, da bi mož podedoval posestvo p>o ženi. Takoj sporočite sodišču ime otrokovega očeta in poskrbite, da se očetovstvo čimpreje ugotovi. Kot varuhinja otroka p>a jneskrbite da boste po sodišču določeno preživnino za otroka sproti iztirjevali, sicer se preveč nabere. Preživnina, ki se tekom 3 let ne tirja, zastara. Pilot bi bil rad. J. A. B. Obrnite se na vodstvo Aero kluba v Ljubljani, kjer vam bodo glede pilotske šole gotovo radi dali vsa potrebna pojasnila.