L HM «a btriKi «Ulav-f». Dtliv-«^r*vii«nt do k*r pro4uclra|o. Thia PM*r i« rll*p||9. naga apoda) ali na ovitku. Ako ( 120 ) |a Šfavllka . ' »•dal vam a prihodn|o élovilko naéoga lleta potaje naročnina. Proal, mo ponovita |o tako). Chicago» IlL, 21. decembra (December)^ 1909. 11— ugi v Chicagu in po Ameriki! IRISTITE BOŽlC IN NOVO LETO! Kapitahzti vam bodo čo tvoji lasti" dovolili v jednera tednu praznike: . DECEMBRA BOŽIČ, DECEMBRA NEDELJA, 1. JANUARJA NOVO LETO, 2. JANUARJA NEDELJA. — 0 Božiču vidimo najboljše, da je kapitalistična družba zgubila pravico do obstanka, da je današnji svet narobe. Nočemo govoriti o tem, da je ogromni večini delavcev nemogoče obdarovati svojce z darili. To je že stara, ob-Čepriznana resnica. Vsako leto o Božiču gledamo nek drug pojav, ki se pojavlja redno leto za letom pred Božičem. Pred Božičem l^hko opazimo, da se skoraj v vdffl imTtiirtrijah kot tudi v trgovini dela s podvojeno silo, da se zvrše naročila. Vsluž-benci in delavci morajo delati po več ur se po delopustu. njih delav- Ukoriztite U štiri dane! Porabite jih za agitacijo za "Proletar-B________________________ «a"!"Ven med naše delavce! Vsjdc na sila se izrabi do skrajne sile. Jpaveden naročnik naj ta štiri dni Ko mina BoÜé, ja po polotite [ pridobi vzaj jednega novega na- vslužbencev in delavcev, ki so pfcillri za naš lizt in storil bo ve- preje delali po delopustu, ob delo. i liko! : Splošen pregled — Svobodni Američani vseh slo-1 jev bodo smeli zdaj kupovati zrakoplov je stroje, ako bodo imeli v to avrho potreben drobiž. Gledali Lbodo lahko gospodarstvo v tej deželi s ptičje perspektive. Kapitalisti so že zvraili prve korake, da zrakoplovni stroj postane splošno obratno sredstvo. Brata Wright bodeta pričela izdelovati zrako-plovne stroje v večji množini in jih prodajala vsakemu, kdor jih bo hote* kupiti. V to evrho se je ustanovila družba z $1.000.000 začetnega kapitala. V Dayton, O., grade veliko tvornico, v kteri bodo izdelovati te aparate. Ta iznajdba je zdaj prešlo v stadij kapitalističnega izkoriščanja, poatal je lastnina kapitalistov. e e -r Na Prancofkam bodo zdaj zastavo, navadno pisano cunjo proglasili svetnici. Deloma so odstavili katoliškega boga, a še prednjo j® njegovo inesto prazno že grade altar za malika najslabše vrste. Patriotičen aclot bo zdaj nadomeščal fanatične klerikalce. Ju-stični minister Barthou je predložil ministerskom svetu zakonski načrt, ki spreminja narodno zastavo Francije v navadnega malika. Kdor bo tega malika žalil z besedo ali dejanjem, bo kot hudodelec kaznovan s težko ječo. Minister-^ski svet je odobril predlogo ju-stičnega ministra, na kar je minister predložil predlogo zbornici. Francoski delavci se že boje in vstajajo, ki bodo ta najmodernejši klobuk Gesslerja pogazili v blato. Pa če bo to francoski bur-žoaziji všeč ali ne. — V poročilih kapitalističnih listov čitamo, da so v škandal sladkornega trusta. ki je okradel stric Sama za cOlnino. zapletene tudi visoke glave. Mi ne verjamemo. * .da se bo trustjanom ali pa tako-zvanim visokim glavam skrivil las na glavi. Spominjamo se na škandal mesarskih magnatov, ki so s pomočjo dobrih advokatov izrabili zakon do pičice, ga zavijali in pestili tako dolgo, da je brlo Na ceeti so in nihče se ne briga za nje, kje bodo spali, kaj jedli, s kom se oblačili, ko ne zaslužijo nič. Ali ni to narobe svet! Delavci govorite! e e e Ugledni, bogati ljudje, ki žive v republikah srednje Amerike, so protestirali, ker se ameriška republika umešava v posle nikara-guaške republike. Ta protest ne bo izdal nič. V kapitalistični človeški družbi velja načelo: Sila je več kot pravo. Kar je zvršila Rusija z majhno Finsko, ali kar delajo šovinistični Madžari s Srbi» Hrvati, Slovaki ali drugimi malimi narodi pod ogrsko krono, to lahko zvrši tudi ameriška republika z majhnimi srednjoameriš-kimi republikami. Večinoma so predsedniki v teh republikah že dandanes le zastopniki ali pooblaščenci ameriških kapitalistov. Industrija v ameriški republiki se razvija hitro in išče trgov. Najbližji trg so pa srednjo-ameriške republike. Ako hočejo kapitalisti zvršiti tam dober 44kšeft'\ tedaj mora predvsem v dotičnih republikah vladati "mir in red". Vlade pritlikavih republik se morajo seznaniti pred vsem s kapitalistič-seznaniti pred vsem s kapitalistič no resnico. Podpirati moja ameriške kapitaliste, drugače se pa gre za njih vrat. To je doživel Castro in s tem se bo seznanil tudi Zelava. Neumnost je, da se vladarčki pritlikavih republik vpirajo temu. Kapitalizem je na svojem zmago-nosnem potu okoli sveta. Ali mi smo vzlic temu mirni in hladni. Zakaj? Za to, ker pomeni le; napredek napram napol barbarom v republikah serdnje Amerike. Kjer nastopa moderni kapitalizem, tam rodi tudi moderno organizirano delavstvo, ki noče ponižno nositi suženski jarem kapitalizma. Ameriška pravica se nam včasih prikazeva kot I barbarska najnižje vrste. V Alabami so obsodili sponriadi neko žensko na sedem let ječe, ker je zvršila grozno hudodelstvo, rkradla je pol funta masla in pet kokošjih jajc. Ženska podporna organizacija 44 Krcljevskc hčere" sodišče primorano ustaviti preiskavo proti njim. Isto igro bomo j* vstopila za to revico in podoživeli tudi sedaj. < vila varščino za njo. Zdaj je pa Goljufi in sleparji na debelo »e'^je državno sodišče potrdilo ob-bodo še nadalje v-klaku in fraku »odbo prve instance m okrajni bi-vožili v avtomobilih kot pošteni \ r odpeljal ženo v jeeo. ljudje in zanimivo gledali na I Ako ta slučaj prerešetamo do pridnega delavca, ki mora pe* na konca, , potem današnji barbari-(jf|(, zem gledamo v svoji popolni na-a e (fliti. Žena je trdo delala in imela L- Trust za le*d je bil obsojen * ****** * » pohabljenega bra-ns^OOO »rlobe ker je p» «^lih/- - § banko Wnje družbe tržil po ropa - ljuf|lljl marIjive delavce za *k . Koliko P<>;nem ^ za bo. «J prihninkov, ktPre ho ji e trustjaneT Nič! Se toliko ne J /varstvo, ali če bi bila kot» PeVnega delavca, ki «mora; ^ § llr W v PoUra^MJi i dobila tako visoke kazni. - TOJ kr,lh' 00 vmRr P« kapitalistični načelih je pa p^NMf veljave, »labf. in zloglasna' žena, ker je u- Kdor hoče odvaditi tnistjane * in ,>et da ne bodo vodili svoje trgovine * . po roparski metodi, se mora sprin K°K(*Jm # jazniti z načelom, da je za hudo-1 - * delake trustjane edini in pravi | — Ugledni Ruai so napram u-dom ječ« iglednim Američanom v tatvini ze- lo nevarni konkurentje. Senator Garin je razkril, da so intendant-ski uradniki okradli državo vsako leto za 10 milijonov rubljev; v dobi vojne pa kar za 25 milijonov. Po štatistiki finančnega minister-stva, ktero je potrdil znani profe-Bor Ozerov, so tatinski uradniki ukradli 100 milijo&av rubljev. Najbolj zločepti so bili uradu i ki v Moskvi. Jemali so od 10—30 procentov "komišna" na dobavah za državo.-V rusko-japonski vojni so pa napisali kar pobotnice za blago, kterega država ni nikdar prejela. Plen so po bratov-ski delili med seboj uradniki in dobavatelji. Res krasna slika, kako se u-pravlja današnje kapitalistične držav«. e e e — Kedar ze pripeti kakšna velika nezgoda, ali pa vsako leto ob Božiču, razkrije gotova vrsta ljudi svoje zlato srce. Ta vrsta ljudi se nikdar ne briga za žalostno u-sodo siromakov, ljubezen do svojega bližnjega jim je nepoznana stvai. Na stotine delavcev Vsako leto umira počasi lakote ob ceatnih jarkih ali v skednjih, ker so imeli smolo in' izgubili delo. Na tisoče dojenčkov siromašnih starišev nima kaj jesti, ker roditelji nimajo sami nič za ugrizniti. Stotine poštenih deklet se vsako leto pogubi v prostituciji, ker z delom ne zaslužijo toliko, da bi se tekom dneva najedle vsaj enkrat do sitega. Stotine ljudi zvrši vsako leto samomor, ker so se naveličali stradati in so zgubili vsak up, da bi se kedaj obrnilo najbolje. Taka je dananja družba, ktero zagovarjajo vsi dotični, ki se ob velikih nezgodah in Bočiču tope v ljubezni do svojega bližnjega, kot pametno človeško ali modro božjo uredbo. To so moderni volkovi v ovčjih oblačilih, pobeljeni grobovi, ki obrnejo še človeško nesreče v svojo korist. Za to se tudi mi ze do-brotvorstvo te vrste ljudi ne moremo ogrevati. Tem ljudem je všeč, da imamo kapitalistično družbo, pekel na zemlji, da imamo bogatine in siromake, ljudi, ki ne sejejo in žanjejo, pa le vživajo, in ljudi, ki delajo, sejejo, orjejo in žanjejo, pa ne vživajo. • Ako bi se današnji pekel na zemlji strmoglavil in uveljavil socializem, tedaj bi ta vrsta "dobro-tvorcev" ne mogla ob velikih nezgodah in Božiču skazovati 44ljubezniM do svojega bližnjega. V socialistični družbi se bodo nezgode znižale na neznatno število, če že ne popolnoma odstranile. Ob času nezgod a sploh nihče ne bo potreboval miloščine, ker bo morala država skrbeti za sirote in pohabljence. Tudi o Božiču ne bo nikogar, ki bi sprejemal milodare. Za delo sposobni ljudje bodo za svoje delo sprejeli polno vrednost, za nesposobne bo pa zopet skrbela ■plošnost. # 44 Dobrot vorei'\ ki nastopajo Jandanes ob času nezgod in o Božiču, ki se morda še vesel« groznih in strašnih katastrof, da s ceneno reklamo pridobe zop'et nekaj mlačnih odjemalcev za svoje napol bankrotno podjetje, bodo v socialistični družbi nepotrebni, ker ne bo nikogar, da bi sprejemal milodare. e e e — Da si je carinja poblaznela, vseeno ruski car ne preneha z delom, ki je provzročilo blaznost earinje. Ta kronana zver še vedno podpisuje smrtne obsodb*, ktere njegoyi rabelji zvršujejo točno. Narodna zbornica se posvetuje o milejših kaznih, naobratno pa naraščajo smrtne obsodbe z vsakim dnens. časnik 44Rječ" prinaša o zverskem delu ruske gosposke naslednje statistično poročilo. V dob» od 1. do 31. oktobra so sodišča izrekla 136 smrtnih obsodb napram 134 v mesecu sep- tembru in 63 v mesecu avgustu. V desetih mesecih t. 1. so izrekla sodišča 1174 smrtnih obsodb "in 462 oseb so pa usmrtili. Časnik» so bili obsojeni v 155 slučajih na 71:725 rubljev globe. V* mesecu oktobru je bilo v 12 slučajih obsojenih. 11 urednikov na 6400 rubljev globe. Ni čudo, ako je v carstvu mrtvaški mir. Ali ta ledena zima. reakcije se bo zopet umaknrla spomladi punta ljudske množice. Spomlad bo prišla, ko bodo razmere za njo zrele. Tebi 44G1. Nar.'\ ki £oriš za okrvavljenega belega ruskega carja, pa priporočamo, da 44mufaš" v Petersburg. Tam boš lahko našel svoje pobramitinije, v kterih družbi ne bo potrebno, da te sraaiu oblije rdečiča. Uredniki .tvoji bodo lahko pili vodko na zdravje carja in ponižno lizali kozaško nagajko. Taka milost je pa za poštene klečeplazce več vredna, kot šif-kartaški 44kšeft" celega sveta. Mi upamo, da 44G4. Nar." vpo-števa našo priporočbo, ker gospodje še niso bankrot in imajo potreben drobiž za vožnjo. - • e e — Bogatim so ustanovili vlado bogatega razreda; siromake pa vladajo. Te siromake pa vladajo na tak način, da se ne morejo o- preti ^ropanju bo bogatinih. e e e — Vsak profit pomeni zgubo. Še vselej je pa zgubil produccnt —delafvec, obtnik in kmet. a a - a — Bassipniki, uživači, pijanci in kartopirci lahko obogaté. če imajo priliko prilastiti produkte druzib. Varčen delavec, ki je po-poleu «bstineiit. pa ne bo nikdar obogatel, dokler živi od dela svojih rok in pameti. a a * — Ker je William Howard u- kradel 72 centov, so ga v San Frančišku obsodili na 2 leti težke ječe. Vprašanje: Koliko bo ukradla država njemu in kako visoki bodo oskrbeni troški tekom dveh let za njega. a e * — 44Scientific American" piše, da so Marconijeve in Llovdove brezčine brzojavne postaje na Angleškem obrežju odrekle brzojavno zvezo s parniki, ki nimajo njih zistemft. To je dalo povod angleški vladi, da bo podržavrla te postaje v korist vsem. To dejstvo dokazuje, kako škodljivo je današnje zasebno roparstvo za človeško družbo. e -, e ♦ Taftova poslanica kongresu je lep kos razredno-zavedne literature. Oznanja namreč razredni boj iz kapitalističnega stališča. Tudi <4prosperitetaM ima svoje komo-dno mesto v poslanici. Taft je najbrž imel v mislih bogate pasje pojedne v New Yorku, ko jè kotil svojo imenitno poslanico. e a o . Neki. sodnik v Kentucky-u, je zadnje dni naglo obsodil na smrt nekega črnca, da ga na ta način obvaruje linčanja. To je ravno tako. kakor da hI kdo ustrelil mačko, da je obvaruje pred zlo-čestim psom. Blažena »i civiliza-eija ! __ Svetoven pregled. — Svobodomislec Koch je v zbornici nn^lašal, da se opusti u-vozninska eolnina za živino iz Danske in Amerike, ker je cena za meso tako poskočila, da je širši ljudski množici ^nemogoče privoščiti si enkrat na dan meso. Grof pl. Witzthunr. premier je pobijal zahtevo za znižanju uvoz-nine in dejal : 44 Visoka eolnina na živino in meso je edino obrambno orožje napram Ameriki." e e e — Avstrijski državni sbor že zopet štrajka — obstruira. Zdaj vihte slovanski kapitalistični po- slanci to orožje. Ko se bo ministrski predsednik nasmehnil slovanskim poslancem, bodo pa nemški kapitalistični poslanci pričeli sto igro, ki se ponavlja leto za letom v avstrijski zbornici. Kapitalistični nemški .in slovanski poslanci se razumejo med seboj. Na banketih nazdravljajo cesarju in močni Avtriji, v zbornici se pa navidezno prepirajo med seboj, da jim ni treba staviti in sprejeti pretHogov v korist narodov v Avtriji. • • — Predzednikom švicarske republike je izvoljen Robert Comtesse. • a « — V Rusiji so obsodili založnika knjige 44Božje kraljevstvo v naw", ktero je napisal Lev Tolstoj, na eno leto ječe. a e a — V Argantiniji je vprizorila policija na povelje vlade splošno gonjo proti ''anarhistom". V Buenos Ayres so zaprli nad 500 oseb, ktere bodo najbrž poslali v pro- gnanstvo v Terra del Fuego. e .e •n » — V Adani so usmrtili 26 moha-medancev M4postavnim" potom, ker so baje sodelovali pri masa-kru v aprilu. Ljudstvo, ki je prisostvovalo ek8ekuciji na debelo, se je zgražalo očitno nad vlado. a e * — Nemški državni kancelar pl. Bethmann-Holweg je zopet govoril govoranco o miru. Posebno je povdarjal prijateljstvo z Anglijo in Rusijo. e a * • — Generalmajor Borotkin, ki zastopa vojni urad v ruskofinski komisiji, je * zahteval, da mora Finska m plačati tudi del vojnih troškov nisko-japonske vojne, ki znašajo 44malenkost" $1.500.000.. 000. Finska bi morala plačati $24.000.000. Ta nesramana zahte va je obudila splošno ogorčenost pri Fincih. e e e « — Med Turčijo in Grško pride najbrž do zveze. To je želja Ahmed Riza beja. vodje niladoturške stranke, ki vidi v tej zvezi najboljše poroštvo za mir v Makedoniji. j a e e — Na Ôpanskem vstaja duh Frančiška Ferrera. Pri občinskih volitvah v glavnem in največjem mestu Madridu je izvoljenih 23 republikancev in socialistov, 17 liberalcev in 4 klerikalci. Republikam so zmagali tudi v Barceloni, San Sebastianu in enajstih drugih večjih mestih. Klerikalci so zmagali le v 4 mestih. e e * — V Rusiji so se pričele pojavljati zopet prave in pristne ruske razmere. V Moskvi in Peters-burgu so zopet zaprli več profesorjev. učenjakov in dijakov. Zaprli so tudi vseučelišnega profesorja Sokolova in vse goste, ki so bili ob času njegove aretacije navzoči. Mini aretiranci je Šipčin-skij in pisateljici Kusova in Rc-pjeva in urednik časnika 44Bji- loje". >• ' e • i e * *— V Belgiji je senat sprejel zakonsko predlogo, ktero je že odobrila zbornica, ki določa splošno vojaško dolžnost. Ta splošna vojaška dolžnost je pa omejena v tem smislu, da se zamore vzeti k vojakom le enega sina iz vsake družine. — Leopold, kralj Belgije, je uraH — odšel na večne lovske planjave. Kralj je bil poznat kot kapitalistični oderuh, špekulant in uživaČ. / Umrl Je tiran! — Zadnji petek je umrl poleg ruskega cara največji kronani lopov modernega časa — desetmilionkratni morilec; veletat in velegoljuf ; Neron štev. 2; velevlačugar ; tiran, ki je koval zlat«» iz človeške krvi, ubijalec črnokožnih rodov v Afriki — bel-tri j s k i kralj Leopold II. Danes je že pozabljen . V . Lelo (VoL) IV. IZ STRANKE. Prva konferenca hrvatskih socialistov v Ameriki Hrvatski sodrugi, organizirani v Ilrvatakem Rad nič k e m, Proevje-tnem i Političkem Savezu v Ameriki, sklicujejo za letošnje božič-" ne praznike svojo prvo konferenco v Chicagu. Konferenca se vrši v prostorih Narodne dvorane na Center Ave. 25. in 26. decembra t. j. v soboto in nedeljo s sledečim začasnim dnevnom redom; 1. Poročilo osrednjega odbora; 2. Pojačanje "Radničke Straže"; 3. Osnovanje jugoslovanske socialistične zveze; 4. Povečanje zadružne tiskarne; 5. Razno. Osrednji odbor poživlja vse hrvatske krajevne socialistične organizacije v Ameriki, da pošljejo svoje zastopnike ali delegate na konferenco. K?r se bo eventuelno razpravljata tudi o zbliževanju in skupnih koristih vseh jugoslovnskim socialistov v Ameriki, je naravno ta konferenca velike važnosti tudi za slovenske socialiste. Slovenska socialistična organizacija bo na konferenci zastopana po jed nem delegatu, kteri bo imel posvetovalni glas. Delegata pošlje chikaški klub št. 1. in izbran je sodrug Jos. Zavrtnik. V ostalem je pa lahko navzoč pri konferenci vsak č4an stranke, ki pa naravno nima besede. Slovenski socialisti iz srca pozdravljamo to prvo konferenco hr vatskih sodrugov v Ameriki in želimo največji vspeh njenemu delu. Dobrodošli sodrugi! Zastopniki hrvatskih razredno zavednih delavcev, dobrodošli! BREZDO VINCI". Sakserjev tintomaz nas v jedni iz med zadnjih številk kible psuje z 44brezdovinci". Sifkartašev ku-lij se ne zaveda (kaj se bo žuma-listiška prostitutka zavedala!) da se s tp besedo krvavo norčuje malone iz vseh slovenskih delavcev v Ameriki. Naravno da smo brez-domovinci! In tako si tudi v o-gromni večini vsi amerški Slovenci! Kje pa imamo sploh kaj domovine f Sakser ima košček domovine na Cortland st. v New Yorku, (ako je sploh njegova: to je še vprašanje!) do ktere so mu pripomogli slovenski delavc s svojimi trdimi žulji; zato se pa norčuje iz svojih brezdomovinwkih rojakov, ki nimajo niti toliko 44domovine". da bi z nogo stopili nanjo. Najlepše pa je, da je tudi Sakserjev editor brezdomovinec — in se potemtakem očitno dela norca tudi sam iz sebe. Mr. hlapec Sakserjev, kje je tvoja "domovina"? Ubogi suženj! ne veš, kaj blebeeeš! — Za družine ponesrečencev v Cher- r*. m. poslano na sodr. Potiseka v La^ , Sallu, 111.: Društvo Slovenija v Clevelan-du, O. $50. — Ženski klub IVole-tarka v Chicagu $8. — Helena Za-vertnik 25 čt., M. G. 25 eti, Malv Jereb 10 ct., Marta More 10 ct., Društvo Naprej 5 SNTU. Cleve-land, O. $16.30, Društvo Sokol 98 LaSalle, III. skupno $6.05. - Nadadje je poslal sodr. Kramar-šiš iz Brooklvna. N. T. na uredništvo Proletarca $2 50, kteri znesek je daroval klub Storije. Svo-to smo poslali na sodr. Potiseka. Iskrena hvala vsem darova1cc;n. Slovenski unijski delavci ne podpirajo skabskega slov. dnevnika v New Yorku! mm mmm F kOlBTAI10 / PROLKTAREC 4 UIT U INTKBE&I MLAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TORKK. Laotaik to iadajet«ij< isrMliTiuka delavska tiskovna drsite v Chlcafo, III. Marotei»*: Za Amirico $1 » «a calo lete. 75c aa pMMta. Xa Evropo M aa ca M» ialo, $1 ca pol l«ta. />-1__j__.- ------- m—j ..ti kimalUAm jT^Uf MHf« MJoaiUK ras-BimoN iatus United States aad Canada V) a yaar, 7Sc lor half ytar. v Koraifa countn«» 12 a yaar. $1 for half yaar. ADvaa-nsiNO bates oa aftreeiaeat. NASLOV (ADDRESS): "PROLITAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. si BOŽIČNA PESEM. Sla\a bogu na višinah (praznoverju, ki misel tlači) in mir gospodi na blazinah baržunastih v sinji palači! — Mir bogatinom pri polnih mizah prenasičenim, pijanim; lenuhom, gorko okožuhanim —-ki so dobre volje! ♦— Mar je revež, ko glad, mraz f ga kolje, nocoj, na "sveti večer" dobre [volje 11. . . Ivan Molek. JUNAKI 0 BOŽIČU. %odovinski dogodek izza ameriš-* kf'revolucije. Spisal Jože t _ Zavertnik. S tem dogodkom, ki se je za vršil pred več kot sto leti, pričnem serijo zgodovinskih dogodkov izza ameriške revolucije. Potreba je, da se tovarši-delavci, ki niso zmožni angleščine, kterim niso radi neznanja angleščine na razpolago svobodne ameriške knjižnice, da bi čitali v originalu zgodovinske dogodke, ktere so napisali izborni historrki, vsaj deloma pouče o nesmrtnih činih, ktere so zvršili a-meriški rokodelci in kmetje, da zdrobe angleško tiranstvo in svojo domovino proglase republiko. Slovenci, ki živimo danes v Ameriki, se moramo seznaniti z zgo-do\ino domovine, v kteri živimo, vedeti in poznati moramo vsaj površno, kteri vzroki so rodili današnjo ameriško republiko, kako so priprosti delavci in kmetje u-mirali za svoj ideafl. V ameriški revoluciji so umirali sinovi skoraj vseh kulturnih narodov za svobodo. Bili so Poljaki. Nemci, Francozi, Talijani. Angleži, Irci in drugi. Mogoče je, da je tudi kteri Slovenec stal ob strani ameriških puntarjev. Zgodovina nam tega ne pove. To toga zaključka prihajam, ker so bili že takrat primorski Slovenci poznani kot izvrstni mornarji, ki so brodarili križem sveta; možtvo ameriške puntarske mornarice je pa bila mešanica pogumnih mornarjev vseh nar»>dov. Kot delavcu mi je nemogoče, da bi o ameriški revoluciji podal podrobno in natančno sliko. Yf to je treba časa in zopet časa za študije. Delavec pa nima časa. da bi proučil temeljito zgodovinske dogodke. Zategadel upam, da mi bodo vsi odpustili, ki bodo našli v sestavu pomanjkljivosti. želim pa odkritosrčno, da bi kteri drugi Slovenec,- ki ima več časa na razpolago, podaril slovenskemu narodu popolno sliko o a-meriški revoluciji, ker zgodovina ameriške .revolucije zamore vplivati le Vzgajajoče na naš mali narod, ki se je začel še-le zadnjih 15 let seliti na debelo v ameriško republiko. o o e Božič? Mir ljudem na zemlji! General Howe je bil gospodar v New Yorku in pripravljal se je, da zasede Philadflphio še pred Božičem in v vroči bitki razprši puntarske Američane na vse vetrove in zajame zbornico puntarjev. Ameriška puntarska vojska se je umikala pod vodstvom generala Washingtona preko Newarka,New Brunswicka, Princetona. Trento-na na desni breg reke Delaware. Nji je pa sledila angleška divizija pod poveljstvom generala Corn-w al lis. General Cornwall» je pri-šel s svojo divizijo le do reke Delaware in se vtaboril ob levem bregu reke. Takoj je isdal popolno pomiloščenje za vae, ki hočejo odložiti orožje in se pokloniti angleški tiraniji. Temu pozivu se je odzvalo mnogo strahopetcev, saj je imela Angleška v državi New Jersey skoraj polovico ljudstva na svoji strani. Nek ter i — sodniki, bogatini, ljudski oderuhi in drugi enaki ljudje so simpatizi-rali javno ali pa tajno z angleško tiranijo. Oeneral Washington je imel komaj tri tisoč mož. Oblečeni so bili v cunje. Puntarji so bili oboroženi z različnim orožjem. Nekteri so imeli navtulne lovske puške, drugi pa zopet težke muškete, tretji so pa nosili meče, ktere so skovali kovači iz navadnih žag. Nekteri so bili tako revni, da niso imeli čevljev, noge so imeli zavite v cunje in povezan« z vrvico. . Ameriški puntarji so videli, kako Hesi in angleški vojaki sedč v toplih oblekah ob taboriščnih og-njih in pečejo janjce, presiče in kokoši na drugem bregu reke. Angleški vojaki so se obnašali kot zmagovalci. Insultirali so žene in dekleta, odirali ameriške kmete v obližju taborišča, da je bilo groza. Washington opazil, da je angleški general Cornwallis zvršil veliko napako, ker je svojo vojsko preveč razpršil. Odločil se je, da na božični večer napade angleško silo okoli Trentona, ki je štela 25 s to dobro izurjenih vojakov z 20 topovi ' Bila je mrzla noč. Sneg je nale-taval na debelo, vmes je pa tulil vihar svojo divjo pesen. Puntarji so se vkrcali okoli pdnoči v primitivne čolne. Z golimi rokami ali pa z drogovi so odrivali debele ledene plošče, ki so jim bile bolj. nevarne kot angleške puške in topovi. Veter je pihal od vzhoda, mrzel in leden. Že po dnevu so sivi in temni oblaki zakrivali nebo in nastala je noč, da je Človek komaj videl roko pred očmi. Snežinke, ledene in ostre so zbadale puntarje na rokah in obrazih kot jeklene igle, ko so se vozili preko reke. Ptuitarski topničarji so držali konje za uzde in jih ulekli v čolne, dasi so jim roke vsled mraza otrpnele, pešci so pa ulekli topove v čolne. Reka je bila narastla, bila je silna in divja. Mraz, sneg, divja reka — vse ni vplivalo na puntarje. Občutili niso mraza, ne snega, igračier jim je bila preplu-ti divjo in narastlo reko, v temni in viharni noči. Njim se ni šlo za čast, bojevali so se za svobodo, za svoj cilj in ideal. Washington je stal na desnem bregu reke, zavit in oblečen v borno obleko in nadzoroval ukrcanje puntarjev. V zadnjem čolnu se je odpeljal Washington sredi zadnjega oddelka puntarskih Američanov, ki so bili brez toplih površnikov, brez tople obleke, saj je marši kteremu služila navadna vreča z dvema luknjama za jopič. Caš je hitel. Bil je Božič! Pete-, lini so peli svoj kikiriki in ozna-njevali ljudem mir na zemlji, za-eno pa opominjali Washingtona, da bo žrtev zastonj, akt» se ne po- ». . i zun. Kt» so puntarji, bosi, napol nagi in gladili zaslišali petje petelinov. so pospešili svoje korake, da presenetijo uniformirane hlapce tiranije v jutranjem spanju. Ni se čul navadni vojaški korak! Saj je bil nemogoč! Polovica puntarjev je imela na nogah mesto'»čevljev navadne cunje in vrečevino. Vzlic temu, da so puntarji na leve bregu reke hiteli kot senc.e proti angleškemu taborišču, da ni bilo čuti njih korakov, vseeno so jih izvohali izdajalci, prodane duše — Američani, kterim je bil več poln lonec mesa pod angleško tiranijo kot v oMicah krompir v svobodni Ameriki. Neka bogata in prosta duša je poslala svojega sužnja-zamorca, da obvesti polkovnika Ralla o preteči nemarnosti, ki preti s strani puntarjev. Rail je igrsl karte, delil jih je, ko je prišel sel. Rallu je bilo več za igro, kot za noto, kte-ro inu je prinesel sel. Za to jo je tudi hladnokrevne vtaknil v žep, ne da bi jo Čital. Nakrat je heški vojsk opazil, da se gibljejo v gozdu temne sence. Zakliesl je: Kdo je? Odgovora ni bilo. Sprožil je puško. "Naprej I naprej! po njih!" je naitrat odmevalo po strelu is puntarskih grl. Puntarji no-pričeli stMjati Angleški vojaki in Hesi so p a v tej zmešnjavi streljali drug na druzega in z bobni delali ropot. Nakrat so pričeli pokati topovi puntarjev in pošiljati smrtonosne krogi je v taborišče Angležev. Pol-' koyniku Rallu! so padle karte iz rok. Prepozno! Puntarji so trksli na vrata. Nastalo '¿6 klanje. Hesi so privlekli brzo dva topova, da bi zajezili pot puntarjtein in an-j gleška konjiča je zasedla konje, da bi udarila kot hudournik na ppntarje in jih pognala v beg. Prepozno! Puntarji so bilo pre-blizo. Niso imeli bajonetov, marveč s puškinimi kopiti so potolkli vse, kar se je j>ostavilo v bran ali za naskok. Polkovnik Rail je padel raz konja smrtno ranjen,angleški vojaki so pa v zmešnjavi metali orožje od sebe in klicali: milost. , Zdaj se je pokazala velika duša puntarjev. Angleži, kot zmagovalci niso poznali milosti. Vsakega puntarja so prebodli z bajonetom, ki je prišel njim v roke. Puntarji so pa prizanesli angleškim vojakom, ki.so prosi4i za milost, vzeli so jih s seboj kot jetnike na desni hreg reke Delaware. Tako se obnašali gladni in razcapani puntarji o Božiču, ko so prvič štrli svojega nasprotnika v vroči in krvavi bitki. Bili so junaki! Junaki plemeniti — o Božiču. BOŽIČNO DARILO. V Cherry je vse tiho in mirno. NoČ je razprostrla svoja temna krila nad mal¿ premogarsko naselbino . . . In sneg jo je zavil u mrtvaški prt . . . Grobno tihota je tudi v mali preint>garski ^hišici. Pred malo časom je v ti hišici še vladalo veselje — danes ne več. Pri mizi sedi žena z dvema otrokoma, vdova premogarjeva. Jeden stol pri mizi je prazen. Stol samuje . . . kakor da bi se dolgočasil in čakal, d% se vrne njegov gospodar z prtmo-gove jame . * Vdova sedi in strmi predse. Kaj naj počne? Ali naj joka brez konca in kraja? Ne more veg . . . Zamrl je jok na njenih osinelih ustnicah. Telo je omagalo, omrt-velo . . . Samo bočina še živi; bolečina kruta in neizmerna klju-je v srcu kakor gladni jastreb — brez prestanka. Bolečina srčna žalost je V stanu zadušiti jok, misli in skrb, a ne zaduši spomina .. . "Mama!" Vdova se zgane. S kalnimi, rdečeobrobljenimi očmi se ozre v starejšega otroka, kteri se je na-lahko prijel njenega krila. "Mama,, kdaj pride papa? — Dolgo ga ni domov ..." Stresla se je mati. Otrok je govoril tako, milo in proseče. "Tiho, hčerka zlata! . . . Papa pride ..." zašepetala je in objela polunago deklico. Njen glas je bil mrtev, a v srcu je zakljuvalo še bolj ... "In punčiko mi prinese papa? l*rinese —■ mi — jo — zares? Povej. mamica!" "Da, dete moje!" dahne vdova v pridušenem joku. "Lepo punčiko — s . plavimi očmi — in krilcem?"-- "Zalo punčiko.s plavimi očmi, rmonimi krtdri in čipkastim krilcem — — —" "Uj! kako bom pridna! — Ani-ea ima rada papata. In na božič pride?"-- Mati nemo prikima . . . Bilo je preveč . . . Vsaka otrokova beseda je bila dvorezni nož v njeno srce. Z rokama si zakrije obraz in po v.elem, razoranem licu se ji vdere nov potok solza . % . "Mama, kje pa j« paps tak° dolgo?" "Šel je dal-č — v mesto--" "Po punčiko?" ". . . Ne jokaj, mama!: — saj pride papa ... Na božič |— pride — ne?" "Pojdi fcpat, Anica!v--- Vdova se zamisli . . . V sobici je hkratu vse oživelo.^. Tik nje na stolu sedi njen Jože..,. Dobre volje je — kakor js bil tisti večer . . . Pt»sadil je malo Anico na svoja kolena in ji gladil mehka ličica. "Anica, hčerkica! če bos pridna, kupil ti bom za božič lepo punčiko; lepo zlalolaso stvarco s plavimi . o&uii in gisdavim krilcem ..." — In hčerka je savria-nila veselja . . . "Tako bom pridna, papa; pridna, pridna!" ... Pa prišel je strašni dan oče je šel,na delo v rdv, a ni a« vrnil več ... Vdova odpre motne oči; spet je vse mrtvo v hiši. Na posteljei leži otrok s poluodprtiini očmi in sanja o punčiki . . . "Mamica, ne jokaj! — saj se vrne papa ... Na božič pride ..." Prizor znova oživi. Njtjna misel poleti ven . .Globoko pod zemljo je moderna Golgata ; . . Velika in prostrana je črna grobnica .... Kupi mrtvih . . . Mučeniki dela počivajo . . . Smrt jim je obrisala potna čela in zdaj počivajo mirno . . . mirno . . . Tam leži njen Jože! pozna ga dobro . . . Jože — Jože! — Jože! Gnjusno je tukaj in trdo je tvoje ležišče! — Vstani in pojdi domov! . . * Anica te teko pričakuje . . . Skoz okno je gledala noč Zatulila in zaplesala je burja in med > njeno tuljenje se meša nekaj kakor glasovi iz daljave . . Čim bolj tuli burja tem razločnejši so glasovi krohotajoči in rogajoči . . . Vdovi se zdi, kakor da prihaja četa zlobnih demonov, kteri. nesramno oponašajo njene vzdihe, njen jok — in se ji reže v obraz. Burja tuli in pleše ... A med tuljenjem pa prihaja iz daljave kakor rogajoč smeh: "... Slava bogu na višinah — in mir ljudem na zemlji, ki so — dobre volje! ... Ha! ha! — dobre volje!! ~— M—k. S. TOUZIMSKY PRAKTIČEN URAR Prodaja in popravlja ure, prstane, verižice itd. da, kal* se "največjemu" sloveli- Dottaost vsakega socialista akemu dnevniku odpust iti n« mo podpirati svojs časopisje, ee. rajte za "Prolstarca". Prido Po mojem skromnem mnenju ni nra nove naročnike. treba, da bi bil človek urednik _p____ •■n.jve^H" Kl(>veiwkegu dnev- H^lon priporo. .* * ce o b*"k,r:. T*4, 2am .voje moderno brivnico. zadostuje, da ve, kaj je moje, kaj ' j| tvoje, tla razume, da so nevrnern FRANK ZORNJAK, čeki4astnina tistega, dokler se jih 1837 So. Centre ave., Chicago, QL nemenja, kteri jih je izdal; v tem slučaju S. N. P. J. Tudi ni ptreba, da bi bil človek zelo brihtne glave, ali celo ¿urna-list. da bi razumel, da so gotove osebe pometali radi osebnega ko-ristolovstva iz S.N.P.J., bi so bile vse, kakor je slučaj nanesel: klerikalec, svobodomislec, narodnjak in socialist — pa vedno za svoj lasten žep. Kako naj človek, ki gleda za svoj lasten žep, dela za korist naroda? To je ugatijkrf^To je nasprotje! Lasten žep — pa korist naroda to je vendar nesoglasje. Vi menda tega ne razumete, ali pa bolehate na pameti. Žo radi tega vam je treba zdravnika, strokovnjaka, da^preišče vašo bolno dušo. Ali ni grozna? Zav&lui delavci in mali obrtniki, se vam smejajo, ko so čitali vaše "V uvaževanje" v "največjem" slovenkeni dnevniku. Zavedni delavci in mali o-brtniki so že zdavnej premleli ka- V ELI K A ZALOGA BOŽIČNIH DARIL 1502 W. 18. caata, naaproti poite. f Pridite in oglejte «i zalogo. 4* J. Studii} in sinovi i Imajo V saloft vaakovraintb ur. varille, pr-aianov i. t d.— M novo tri i pri-mtratti u Božično darilo. Prldlta tn po »>*Jtal 1446 zapad. 18 cista, Chicago, III. lo. — / BOŽIČNA SLIKA IZ VISOKIH1 KROGOV. Božično drevesce za — psa. O pojedinah /.a pse. mačke in opice v palačah milionarjev smo že slišali. Rekord pasjih gostij pa doživi letošnji božič. - Neka Miss Irene Ackeroian iz "visokih" krogov ali jedna iz med "400" v New Yorku ima psa, ki sliši na ime "Chump". Iz goreče ljubezni do svojega "Chlumpa", je Miss sklenila, da mu na "sv. večer" priredi pravo božično drevesce in obenem bogato pojedino, na ktero, je že povabila dvajset prijateljic, ktere so zajedno tudi velike prijateljice psov in kterih vsaka pripelje po jednega kužka na poje»« dino. Povabljeni knžki bodo zajedno s "Chlumpom" žrli najokus-nejša jedila, zobali sladkarije in "zabavali" blaziratie dame, a končno dobe vsi povabljeni "prijatelji" po jeden dragocen ovratnik z verižico kot — božično darilo pasjezaljubljene Miss Acker-man. Blazni svet! — Med tem ko ponoreli bogataši v svoji prenažrto-sti prirejajo posebne božične pojedine ščenetom — je v ti blagoslovljeni republiki na tisoče siromašnih otrok, ki ne bodo imeli na božič ne samo — drevesc temveč niti grižljeja kruha ne. Proklef tak sitem! Proletarske matere! Nektcrim psom se bolje godi kakor pa vasi deci! . V UVAŽENJE. Ko sem prečital članek pod tem napisom v "Gl. Naj*.", se mi .je storilo hudo. Veseliti se nisem mogel, da sem opazil, tla nekomu peša pamet, da njegovi možgani postajajo vodeni, tla se ga prijema vodenica v glavi,*kar pomeni smrt ali pa šo nekaj hujega — blaznico. Nemogoče je, tla je Člankar verjel, kar je pisal, nemogoče je, da je urednik verjel v skrpueane be-tlastoČe poti napisom "V uvaževanje", ktere je gotovo čital, predno jih je tnldal v tisk. Hudo ni le meni, srce vsakega razsodnega človeka se žalosti. Že leta čitam: MGI. Nar." je "največji" slovenski dnevnik; zdaj, nfckrat pa berem v "največjem" slovenskem dnevniku članek, ki dokazuje, da je nekdo bolan na duhu, da bo tega nekt>ga treba v najkrajšem času operirati na možganih, da se ga obvaruje še hujšega zla «— smrti ali morišnice. Ali še hujše se mi stori, da je ta velika nesreča doletela "največji" Slovenski dnevnik. Če bi se ta nezgoda dosegla "Proletarea", bi nesreča ne bila tako veiika. Lističu se lahko marsikaj spre^le- Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im- ' Podpisani naznanjam roja* kom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi~ sko. * Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago ¿•drugi! Priporočajte hrvatakim da laveem "Radničko Straio", edini hr . , v. , . X , , , vate ki aoeialiatUni list v Ameriki. Na ko se družita lasten zep in korist ro€nlajl |S00 „ |et0 Nm1ov: ^ ^ narodu. Po prečitanem članku v c#Btr# At#> Chleftg0f I1L "največjem" slovenskem dnevni-_____ 4 gu pa zaključujejo: Kar piše "Gl. . . ,, . Naroda" je riajpodlejša hudob,-! Slovensko-angleska slovnica. ja, uplivati hočejo na člane S. N. ilov- tolmač in angl. slov«p| P. J.r da^bi zavrgli glavni odbor, M «*mo $1. — pri V. J. Kubelka, še predno je prevzel svoje posle 538 W. 145 St, New York, N. Y. in kterega je zvolila 4. redna kftn- *______j vencija, mesto njega pa volili nov odbor z široko vestjo.v kterega žep naj bi romali nevrneni čeki. To je jedro članka v "Gl. Nar.", kterega so rodili napol blazni možgani. Ali tudi naivnost oseb. ki pišejo članke v "Gl. Nar." v poduk portirane cigare in cigarete. Vse članom S. N. P. J. ima svoje meje. j pristno in po zmernih cenah. Tudi te osebe, posebno pa v ured i UDAVTDA ništvu dobro vedo, da ima človek VAv« liKUUl Af * prav, ako se ne da oslepariti in 12*3 w. 18th fift. Chicago, I1L odreti, da je pa za nje dobro, ako' _ se da slovenski narod v Amerike pod krinko stare in obrabljene fraze narodnost striči in skubiti. Pri buržoaziji še narodnost ni nikdar pomenila kaj druzega, kot pod "šlagerjem" svoji k svojim obogateti na račun "dragih" rojakov. "Gl. Nar." joka, poje in vriska, kako lepo bilo, če bi se dali člani S. N. P. J. pod krinko narodnosti vleči za nos, če bi se vse jednote zmešale v eno, tako, da ne bile krop ne voda, generalni štab te mešanice bi pa tvorili "Gl. Nar." in tmebe, ki so zapustile slab spomin v S. N. P. J. Ideja je krasna in koristonosna. "There is money in it." Ali ta ideja ni t krasna in koristonosna za slovenski narml v Ameriki. Ta ideja bi nosila le osebam okoli "Gl. Nar." in pa njenim zaveznikom. "Gl. Nar." ni zameriti, če delil reklamo za svoj "kseft". V to je 4 po načelih kapitalistične družbe opravičen vsakdo.Zmerjali jih tudi ne smemo, če skuhajo idejo, ki bi itnela nositi profit le posameznim osebam mesto celokup-nosti. Ali zameriti jim in zmerjati jih ne smemo le dotlej, dokler take ideje nosijo kot tajne želje v srcih. Kedar pa te ideje povedo javno, jih sugestirajo slovenskemu narodu, takrat ima človek pravo, povedati jim javno, kar jim gre. Komandanti v New Yorkif obračajo, Člani 8. N. P. J. pa obrnejo. ČMani S. "N. P. J. pogledajo matlo nazaj v zgodovino ameriških Slovencev in gledajo, kako »o nekdanje jednote poti razumnim pokrtn vitelj8tvom "Gl. Nar." primarši-rale srečno v klerikalni tabor. Ker so pa člani S. N. P. J, pri zdravi pameti, tudi ne verjamejo, kaj pišejo ljudje v "Gl. ki so zreli za blaznico. Nar.", J. L. Halo, Johtiy! Kje si pa bil včeraj? Saj vei kje, tam kjer je največ zabave. Ali ie ne vet da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, 111. Aka hočei dobro naravno vino piti, oglaai ae pri J0S. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal H42 CHICAGO Pri njemu dobii najbolja kalifornijska in importirana vina. L STRAUB URAR 1010 W 18th St. Chicago, I1L Ima vsi Jo nalogo nr, vsriila, prat* nov Ia dragih drsfotln. Invito Je tsdi vaa ko vratna popravila v tej stroki po telo nitki eeai. ObiMtt* fat Drnitvene rafalla, kape, prek o ramalea, bandera ltd. ta alovenaka druitva najbolj« preskrbi Emil Bach mati 1719 So. Centre ave., Chioago, 111. Rabite premog? Rabite drva? To vam najboljie in najhitrejft« preakrbi FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN Ali se selite? ■ 1343 W. 18tti Street £ri Rine Uland Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohUtvo, premog, drva in drufo. Oglasite ae pri n)em. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. PHOLKTAkttC T i n ii f ske ¿ole, ki bile neodvisne od kle-Irikalizma, torej take kakršne bi morale biti po državnem ljudsko deth, Minn., 26. Ce- 4olgkem zakonu. Da je to društvo fedniŠtvo! V atnn domovini klerikalcem trn v lu.ti m |ahko včasih mučil * oranjem lm8-mt# Ni se čuditi, če poskuAajo trde celine, in nuslil sem klerikalci, vse kar morejo, da bi j| je ni trje Velim» ta «ve- Ugonobi|i ¿rultVO in njofove šole. Ampak motil sem s*». Pred Toda fe Be k|erikajei ravnaj0 po rtu seiu se prepričal, da »o BVOjjh «trankarskih interesih, nieaoti Ar v.liko hujše eeline nima noben v|adni (>rgan praVirt bnišljeniki, ki morda name- upoštevati kaj druzega nego za H kupiti kakšno farm,, v Un Zakaj v,H(ii ni nir, .iruzega, mw t i, naj se ne pretrašijo hyx V8aj ne faela biti nič druze-p Vitro; v mislih imam namreč ga neg0 izvrševalni organ zakona. Vio celino med našimi dela v ( Ljudskofiolski zakon je pa v itfino nezavednosti, ktero or.)< - tem pogledu popolnoma jasen. agitatoričnein polju za na- ^auk j„m biti v avstrijskih šolah "Proletarea" in razredno za- neodvisen od cerkvene nadvlade .t ined slovenskimi delavci _ to zahteva besedilo in duh ftnnesoti. I avstrijskega šolskega zakona, ki ndar s vstrajnostjo in dobro ima letos svoje štirideseto jubi-razorje se tudi najtrša ledi- lejno leto. Dasiravuo nisem še več kot j* Tudi klerikalni minister ne sme m mesec zastopnk "Proletar- prezirati zakona v interesu svoje pridobil sem že precej novih stranke. Toda gw>f Stiirgkh ni hročnikov, skoraj čez trideset To klerikalec, temveč za svojega čla-Cpp število za tako kratko do- na ga šteje nemška liberalna (Le tako naprej! Op. ured.).j stranka. In liberalni na učni mini ¡j pa vi drugi agitatorji v • «ter šteje za svojo dolžnost, ugo-jmesoti f Ali s,* bojite eeline?, nabijati svobodno U» ter izpol-ič ni slišati od vas. niti videt,! njevati na polju šolstva klerikal bi kaj orali. Ne plašite se na-1 ne zahteve. Marsikaj neverjetne tnikov. ki na vse mogoče na-, i» «m0 ¿e doživeli od liberalnih e ovirajo naše delo, temveč s ministrov, a grof Stiirgkh presega ajžo naprej za pridobitev no- vse, kar je bilo dosedaj. h bojevnikov k vrstam zavednih Štirideset let se bojuje avstrijski klerikalizem, da bi dobil zo- roletarcev. Dobro vem, da imate krat trnjevo pot kakor jaz a; da vas prekljinjajo in prežijo naši nezaveilni bratje, ko ž jimi prvič govorite o "Proletar-en" in jim prigovarjate, .da se ^miroče nanj. Toda ne zamerite jim Kajti ne vedo kaj delajo. Jaz sem pred kratkem prišel v neko hišo, kjer je bilo več delavcev na stanu,'z namenom, da dobim kterega novega naročnika za naš list. Komaj sem pa izgovoril- besedo "Proletaree" navzročih v hiši zavpije, da se moram pobrati, karata list je prepovedano čitsti. Obrnem se in vidim. da je bil to nek ubogi delavec, kteri se dan za dnevom muči pet šole v svoje kremplje. Iz svoje moči ne more doseči tega. In vendar se lahko raduje, zakaj liberalci opravljajo bolje njegovo službo, nego bi jo opravil sam. Slučaj z dunajsko "Svobodno šplo" ni osamljen. V Trstu je mestni svet imenoval za ravnatelja na ženskem lieeju profesorja Candottija, a grof Stiirgkh ga ni potrdil, zakaj Candotti se je "kompromitiral', ker ni hotel iz- kTnAd» ta^d klerikalni!» zahtev Kle- de na takozvane verske vsje. Prav v tem času izdaje češki de želni šolski svet ukaz, da se imajo takozvane prosne procesije, katerih napravijo duhovniki lahko, . ,••!*•• u • * .kolikor jih hočejo, smatrati za pod zemljo in kteri je skoraj «e yaje skratka: Nikd„ u ves polomljen od težkega dela. ■ k!crikalizem na šolskem po-Prvi hip mu nisem nic odgovoril. tako d kakor v dobi Vsedel sem se k mizi in pričeli... . x ... , ' liberalnega učnega ministra grofa KNJIŽEVNO NAZNANILO. I se k nuzi in razlagati o krutih delavskih razmerah, ki nas vse mučijo, in o po- naroeil na "Proletaria" iti razun njega še drugi štiri. Zato sodrugi agitatorji^ ne ,pre-kljinjajte ga, ki va* preklinja! Z lepimi in prepričevalnimi besedami se omehča še tako trda dušev- OBNOVLJENI KONKORDAT. Rdeči Pod tem naslovom piše Prapor" sledeče: Wahrmundova afera je pozab- takoj" zaceli nost sa ta pouk, ne pa škofovskega potrdila, takozvane "Missio eanoniea", ki jo- hoče dunajski ¿olski svet in ž njim grof Stiirgkh LISTNICA UPRAVNIÄTVA. IiOllis Zdašar, H. P. D., Kuelid. O. — Naročnina prejeta. List «e "Hvobodna šola" je društvo, Vam redno pošilja. Ako ga neki si je dalo nalogo, z ustanovit-, prejemate, trči tu kaka napaka v vijo svojih privatnih šol pokaza-. Vašem naslovu, ker nam je pismo ti, kako h; se lahko vzorno ure- 'pošta vrnila z opazko, da Vas ni Da zalogo čim preje razprodam in da morem tem preje izdati na-daljno, nad vse zanimivo razpravo "Moz^sove zmote, ali: stvarstvo sveta po bogu v 6 dneh, kakor ga pripoveduje sv. pismo, v luči moderna znanosti,"—«nlločil sem se, da zopet znižam brošuri "KAKO 80 NASTALE VERE IN BOGOVI?" % ceno na 12V«>C. pod pogojem, da se naroČita najmanj 2 izvoda skupaj; sieer pa stane posamezen iztis, kakor prej, že itak malenkostim svo-tico 15c. Pri naročitvi 2 izvodov je torej vposlati znesek samo 25c., pri naročitvi enega pa 15c. Knjižico naj bi zlasti marljivo eital tudi ženski spol, ker je splošno znano, da tiči ta še v mnogo večji duševni temi in je uplivu duhovništva bolj podvržen, nego pa moški, to pa zato, V«r ne pride do takega Čtiva in nima prilike poučiti se o tem tako silno važnem verskem uprašanju, ki igra v življenju posameznika kakor tudi celih narodov najpomembnejšo in odločilno vlogo. — Bodimo v resnici, — ne samo z jezikom! — napredni in vneti za ljudsko izobrazbo! To pa pokažete najlepše v dejanju stem, da čitate in razširjate spise, ki odpirajo ljudstvu oči in pra učijo spoznavati resnico. IVAN KAKKR. m* Laflin St.. ('hitrago. m DRUŠTVO 4' SLA VIJ A'' ŠT. 1. S. N. P. J. je zaključilo na svoji zadnji redni mesečni seji, da se zberejo vsi bratje, ki bodo poaetili Veselico bratskega društva "Zavednost" 115 S. N. P. J. v Jolietu, do sednje ure zvečer dne 31. dec. t. 1. v gostilni pri bratu Frank Mladiču. Od tam bo skupen odhod. Vsekako se želi, da se bratje vdeleže mnogobrojno tega poseta v Joliet. Bratski pozdrav Odbor dr. "Slavija" št. 1. S. N. P. J. NAfil ZASTOPNIKI. La Salle, 111.: John Pnček. Conemaugh, Pa.i Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf. New York-Brooklyn: Feliks Kramaršič. - Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelee. Jakob Dolenc, Bos 3, Willock, Pa. Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolico. Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Da-vis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O. Rock. Springs, Wyo.T Valentin Stalick Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. Zastopnik: Frank Podlipec v Chica^ru za Severno stran Chica-S«. Anton Sterle. Box 368, Chis-holiu, Minn. Anton Jalovčan, za Hudson, Wyo. ' Lorain, O. in okolico: Frank Vevar. Kenosha, Wis.j Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minoesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth. Louis G4ažar za Svgsn in okolico» I Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135. ko,oée lulo m nil, lim v Cfcraf. «J i toe«|» mru kot v lUri d< j» zuiolat tluatvvini. Aiapak ki Tri »eni m dobi: dsmslis kiobsss, áomUm suho suae, tlv« kok«A» tiau kokoši ia rnno m vrsta. Os« rmjniij«, bingo aajbolje. MIHAEL LACKÖVIÖ, 1104 W 18th St., Chicago. Sloyencem in Hrvatom! Mo obleke t* ; Wy+m la lllaa V V salofi imamo tudi maa« druga patraMMaa, k apa. K.J. Dvorak t Col fevlMOIS (lOIHIIRS-UlIORi. -JU is«™. ä da ji v delokrog oprave — oblak. PridJta la ogleju ai aaAo iak>ftba. S Tat» apoita van jeta Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 8. Centre Ave. Chicago, HI. NE ZAMUDITE. Ako nameravate dati vašim p ijatellcm 'ali sorodnikom sliko kot Boiično darilo, je izkušeni fotografist tisti, ki izdeluje slike, da vzbujnjo pozornost. Povečale slike na sve načine. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 2S7. USTANOVLJENO 1SSS. ohleke po meri po ♦JO, *22, 125. Stiirgkh«. Šolske razmere posta- .. . , . . , 4 . jjajo polagoma take, kakršne so reb», da delavci enkrat spoznajo; ^ y (lo5T konkordata. te razmere V prav, luc. iz delav-j Tf) je libenilne politike in skega časopisja. In glejte: lepa nacionalističnih bojev v Avstriji. beseda najde res lepo mesto. R4v- Liberalnj mini8tor Re ne bi upal no tisti delavci, ki je malo P^J tako V(lano 8,užiti klprikalcem< če. vpil, da moram ven, - se je prvi ne bn prppriian| da 8e Iahko zanaša na liberalne stranke. Kle-iykalna predrznost ni posledica osebne Stiirgkhove politike, temveč liberalnega sistema sploh. Pa naj se nikar ne reče, da so taki sanici nemški liberalci. Pri na celina. Imeli bote vspeh, pri-; nas je položaj, če mogoče, &e bolj dobili veliko novih naročnikov za žalosten. Prvič je slovenski libera-"Proletarca" in s tem pomogli lizem s svojim pomanjkanjem vsa-pripravit tla resnični svobodi, ki kega političnega programa olaj« nas reši kapitalističnega jarma, šal raz ^j klerikalizma. Drugič je Na delo agitatorji, da bote kot slo^imki liberalizem vsak hip pri-taki tudi v resnici — na samo na pravljen paktirati s klerikalci in papirju! zatajiti vsa svobodomiselna nače- Pozdravljam vse razredno za- Lanska liberalno-klerikalna veb kako naj bi bilo dru- piškavost avstrijskega liberal.z- - ko . y li5eralnih rokah Re ma. S to pozabljivostjo pa menda nahajaj()ča ciriimetodova družba že računa dunajska vlada. Tako klerikalna do k()gtiT §e v 8V0jem ,smo doživeli te dni afero, ki je se odro5ju Tie 2naj() biti liberalci žalost ne j ša od Wahmmdove: Na- 8VObodc>mUelni; kako naj bi bili učni minister grof Stiirgkh je po- Um kjer komandirajo drugif trdil sklep nižjeavstnjskega de- Tak() vidinK), da pospešuje libe-selnega šolskega sveta, da se ima r|tJizem ^ 8 gvojim obstankom »preti privatna iola, ki jo vzdr- rayvoj klunaju društvo ::Svo- poti VMki gVobodni ideji. Čudno *dna šola", ker njeni učitelji .e -n vendar je reRnično: Boj pro-jmnauka niso potrjeni od škofa. t« kierikaiizmit no m0ra začeti s Društvo je prisiljeno, pritožiti se my^em liberalizma. Nikjer se r*di tega ukaza pri upravnem so- klerika|izTOU ne godi tako dobro, diši* in tam dokazati, da je fer- kakor y gpnci i^jivega. škodlji- man naučnega minmtra ^P0»1»- Vega liberalizma. • simptome bolezni ker s* Vam zagotavlja sigurna pomoč in najbolj ,a zdravila. Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na: Dr« Ferd* Hartmann 5J18 East 14 ST. NI:W YORK, N. Y. Izdelujemo Prodajemo Cv^ ... Imamo zal°i?o modernih klo- slSlcKAUv bukov v najrnznovrstnih bojah. V ZalOfli 'mHmo tudi veliko zalogo s nje, kra v*t, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojnA naročila se priporoČA TITDT HM /I HAT?I/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI lil Alf 11 K, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. :: ZEMANOVO 44GRENKO VINO", ♦ To je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NE P RESE OLJI V LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA želodečni grenčec.Tatra je izdelans is sdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabcati, podpira lahko prebav želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi p^i izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B7 F M A N 1858 A,P°ri Street, I • Chicago, 111. i >MMIMMMMmMMMMMMHMMMM>»MltllM' Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZBIRANJE Varicocele, Hydrocele OsdrsTim meefi, kdo» trpi n« Vsrieoceli, Btrietvri. Dalj« ozdravim nalesljlTO zaatro^enj«, iirine necinoinoati, rode-nieo Hi bolezni tičoiih m molkih. Ta prilika j» dana tiatim, ki m izdali fta velika erett zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati mm, ki eo bili zdravljeni od^tueatov zdravnik« brf rue petno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vapeino. Za nevspeSno zdravljsnjs al treba plačati—le sa vspsSno. Ozdravim pozitivao ielodetne bolezni, pljaftaa, aa jetrik in ledvieah ne glede kako stsra je bolet en. Tajns molka bolezni zdravim hitro, r.a »talno in tajao. ftiv£ene onemoglosti, alabost, zjpiba krepoeti, napor, zastruplenje in zgnba voda. Pijača, aadnho. Bronehitis, ar^ne bolezni ia pljnine zdrsvim s mojo najnovejio metodo. ... .Ionske bolezni v ozadja, beli tok in drage zdravim za stalno. — Zastrupljanje ia vse drnge kotne holesai kakor priMe, tare, garje, otekline.—lloiai tok ia drage bolezni. Prsltts la svstnjs zastonj. DB. ZIKS, 41 BO. CJLARK ST, CHICAGO (Med. Randolph ia Lake St.) Uradnje: od 8 nre zjnt do S. ara zveier. V nedeljo: od 9 nre zjot. do 4 are pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodo v i et, mineralne vode In rai-nib neopojnfh pijač. 1837 So. Pisk St. Tel. Canal 1405 Jako važno vprašaje? " Ali sem že poslal zaostalo naročnino na "ProMarca"? 6« ne I — t! Delavec Ševirjov. ■ ........« t » oveafc izza dob« ruske revolucije. Spisal M. Arcibdaev. Poslov«, nil Jož« Z&vertmk. (Dalje)'. ".Js* nič. Morda boni» le druge spomnil na to. na kar so pozabili l)a--pa to še ne zadostuje...* 14Kaj je to? Kaj pravite? je vprašal Aladjev nemirno, ševirjov ga je pogledal. Nastne-; hnil se je nepričakovano, kot bi s« čudil nad naivnim vprašanjem in šel je proti vratatn. MKam pa T ostanite!*' je nakrat zaklieal Aladjev. Ševirjov ae je obrnil, pokimal je prijazno in zapustil sobo. "Ali ... vi ... vi ste blazen| je kričal Aladjev v slepi jezi. Dozdevalo se mu je, da se. Se-virjov smeji. Toda vrata so se zaprla. % Skoraj minuto časa je stal Aladjev osupel v sobi. Glava pra je bolela, v sencih je kovalo, njego vo srce je tolklo kot pri bolniku — neredno in divje. Mehanično je pogledal po papirju, knjigah na mizi, podobah na steni in na-kratna razburjenost bolestnega in nerazumljivega studa ga je tre-r sla od nog do glave. Vsaka mi sel, vsako delo prihodnjega dne se mu je dozdevalo nizko. Želja ae je obudila v njem. da bi celi svet pograbil z orjaškima rokama in ga tako pretresel, da bi hiše, ljudje in delo frčali po zraku. *4Morda bi bilo to najboljše!" Vlegel se je v posteljo in obraz je za ril v blazine. J V temi, ki je obdajala njegove zaprte oči, se je prikazal jasen o-braz z velikimi vpraSajočimi in malce jokajočimi očmi. Za njim se je pa bližal nekdo. Črn, neznansko In zversko smejoč, ki je ugasnil Jasne in vesele Sivljenske sanje. 10. Bila je noč< Vse je spalo v hiši. Nobenega glasu ni bilo čuti od zunaj : tiho je bilo. da bi še culo. njim je pa MU M«*do. nočno nebo; kot črne, uuilne roke ho mu zijali dimniki nasproti. — — — "Ilaluchuuuja !M je premišljeval, ftevirjov; občutil je kako hitro mu bije. srce; v grlu ga je pa nekaj tiščalo. Stopil je k vrstam in jih pretipaj. kot bi riezaupal svoji pameti. ' ---"liolan sem--morda postanem blazen? . . . Proti temu se jo treba Upriti. Postajam blazen. Vse moje mišljenje je delo bolnih možganov T!" '. Nakrat je zopet šel, tiho in hladno smejoč se, s trdimi koraki h postelji in se vlegel. Zdelo se mu je, d/i ni zaprl oči in da vidi okno .in hladna bele stene in temna vratir~~Wedtcm je pa z enakomernim in iglo pasti na tla. Le brez podobna teina se je drenjala skozi sobe in , g.edala speče obraze. V Ševirjovi sobi je nejasno odsevalo v modri barvi o dprto okno. Nakrat je Zatrepetal Ševirjov in odprl oči. Nekdo je stal poleg njega. Dvignil je glavo. " Ob vznožju je bil obraz, pokrit z rokama, ženska postava. Nekaj čudežnega je btfo videti v finih iti zibajočih,-po tezah. Še predno se je spomnil na napol pozabljeno sliko, je spoznal Ševirjov skozi notranji nagon, ki je segal v njegove možgane in krčil njegovo srce: Bila je ženska, ktero je nekdaj ljubil, ki je odšla tje, od-• koder ni povratka. "Liza", je zaklieal Aevirjov veselo in plašno obenem, ined tem se mu je pa zdelo, da se mu srce trga iz prsi. Postava je stala kot preje, o-braz z rokama pokrit; le pričela je z meglo, ki se je valovila pred njegovimi očmi, gibati se. 4'Liza! Od kini prihajaš! . . . kaj je s teboj? . . je zaklieal Ševirjov brezupno. Dozdevalo se mu je, da njegov glas odmeva po celi hiši. Nakrat je bilo ftevirjovu jasno: prihajala je, kot bi imela vpogled v bodočnost, da bi v svoji ljubezni, ki je močnejša kot smrt, plakala o zadnji noči njegovega življenja. MLiza, ne plakaj!" je prosil Ševirjov, dasi je občutil, da besede nimajo moči, ker odgovorila ne bo. ker odgovoriti ne more, ker v resnici ne ekzistira. 44 Vidiš, hotel sem tako, to ho bile sanje mojega življenja od tistega dne, ko si u-mfla ... To je edina pot za so-. vražtvo, ki me tlači! ... To niso preratunjeni zaključki, niso teorije, sam sein .... razumi to I... Krčevito je stegnil roki nje nasproti, zgrabil je za zrak. Stopila je nazaj, ne da bi roki odstranila s svojega tužnega obraza, nepričakovano je pričela odhajati proti strani, tiho kot senca je hitela mimo njegove glave, da je zginila v temi pod stropom. A-li čaaa je imel. da je opazil temno bluzo, ktero je nosila zadnjikrat, tanjke prste in lase, staro ljubljeno frizuro. Aevirjov je skočil iz postelje. Nihče ni bil tu, pa nihče ni mogel biti tu. Temno je odsevala modra barva okna in hladno so gle-j« dal« prazne sobine stene. Priato-Wpij je k oknu. Nasproti njega sr je ^razprostiral dolg in širok zid. Nad m govoril ž njim tihim glasom. "Tudi tvoje «ovrsžtvo, tfrojfc blezni načrti niso nič druzega kot za vse žrtvujoča ljubezen, ktero ti zametu j«! ..." 14To ni re«." je odgovoril Ševirjov z velikim trudom, kot bi mu ležalo težko breme na prsih. , "Da, resnica je ... Ti ljubiš ljudi z vso dušo, prenašati nisi mogel več množico zla, krivic in bola. Tvoj Čut poln vere na končno zmago resnice v primeri a strašnimi žrtvami, ktere si doprinesel, je postal nejasen ... Ti sovražiš, ker je v tvojem srcu preveč ljubezni. In tvoje sovražtvo je tvoja raj več ia žrtev! . . . Ker ni višje ljubezni, če kdo d.a svojo dušo ... ne življenje temveč svojo dušo za svojega bližnjega! . . . Ali se spominja«?" Olas je postajal živahnejši, in ni se cul kot v začetku iz kake •lobanje, ampak prav blizo. Tuje in živo. Res je govoril nekdo ž njim. Nakrat je spoznal Ševirjov, da v mraku, koncem postelje sedi Človek, kteregra je videti komaj. Gugal se je koščen profil, v pog nen hrbet, suh vrat. Ševirjov je odprl oči in sedel v 'postelji. 44Kdo je tu?" Nejasna postava ni genila. . . . V trenotku je to razveselilo Ševirjov«, ker je imel opraviti s slučajno senco, ki ni sedela na postelji, ampak je čepela pri vratih. Tema ga je motila: bi ho je bilo daleč in daleč blizo. Tudi soba se je razprostirala, potem pa zopet i krčila in ga tlačila kot mora. Tema je molčala, potuhnila se je, da bi prisluškovala. Ševirjov je hotel vstati in prižgati luč. Ali še predno je genil, je čutil, da težko telo tišči njegovo odejo, da v resnici nekdo j sedi koncem postelje. Fina in lahka misel na blaznost mu je švignila skozi možgane. 14Ali, kdo je tu?' 'je rekel tiho. Zakaj? Oni je molčal. 44Kdo vam je odprl?" je vprašal še bolj tiho. Oni je obrnil počasi glavo in v slabi mračni svitlobi je zagledal Ševirjov koščen, črn obraz, z luknjami na mestu, kjer v temi ni bilo videti oči. 44Kdo?" se je odzval glas začudeno in malce noreevaje. "V/" 44Zakaj lažete?" je zaklieal Ševirjov, zaeno pa občutil, kako blazen strah od zdolaj gor leze v glavo. 44 Ne dovolim nikomur, da bi vstopil v sobo!" 44 Vi" . . . je odgovoril nočni o-biskovalec. Ševirjov je molčal in uprl svoje oči v čudežno m*neo. ' "Zakaj se čudite," je zdaj vprašal gost očividno zasmehujoče. 44Ah . . . to je zopet halucinacija . . . Moram se potruditi!" se je sr.iehlaj«' npomiiil Ševirjov. Nakrat se je v njegovi duši mesto strahu porodilo sovražtvo. Tu postava, ki je baje sedela nasproti njemu in ne ekzistirala v njegovih možganih, mu je postala zoprna. Ševirjov je stisnil zobe pod pritiskom fizičnega gabenja in rekel: 44No, ra
  • j povzročale bol. V resnici je to ta, 44 Vi ste strojnik, s kttjrim sem je Proletaree sovražnik kapitali- zdravilo, katerega lahko vsakdo govoril v čajarni . . ." stov in klerikalcev in takih svo- a. k: u..i __ P svo- vzame, ne da bi se bal kake na- 44Nehajte hliniti se v sanjah.", bodomilselcev kot »o.okrog G. S. dlege po zavžitju. Izvrstno je za je jezno odgovoril gost. Kavno to- 15 et. ker je neki revež v G. S., vse one, ki imajo bolan želodec, liko sem strojnik, kot vi Ševirjov.'tako zabit, da ne ve ka„ je Soe. prebavljalne odrgane in slabo kri. 4 4 Ali Ukazujete gospod Tokarjov, da se vam viui?" 44Ni potrebno . . . vem . . . sem se spomnil . . ." je odgovoril Še-virjov mučno. Spomnil se ni nobenega obraza it> imena. Pomiril se je kot bi mesto človeka gledal svojo živ-Ijensko sliko in to sliko spoznal. Strah se je umaknil, bil je truden in občutil je, <1h bi najrajse, neko breme odvalil od sebe. \ 4 H >t< I sem govoriti z vami zadnjič ... da si bo brez pomena najbrž . . . Spomnite se . . . Ali razumete vaš grozen namen Vi stj» se oprijeli zmote ... da sovražtvo lahko koristi ljubezni Vi Torka rjov. Okoli Ševirjovih usten'se je na bral smeh. 44Vi še vedno govorite o istem Mislim na ljubezen . . . Nočem o tem slišati ... Jaz le sovražim Zakaj bi ljubil ljudi. Ker se kot prešiči dnig drHgega žro, ali mar radi tega, ker se puste zapi>diti po4 mizo, s ktere se tucati "šuf-tov" nasitijo z njih mesom Nočem jih ljubiti, sovražim jih ker so me tlačili skozi eelo življenje, ker so mi Vse vzeli, kar sem ljubil, vse. kar sem verjel Masščujem se . . . Sprijaznite se s tem . Maščeval bi se bil lahko nad vašimi nesrečnimi, ki ravno ; tako kot srečni otežkočujejo živ-ljenje.če bi ti nesrečni ne bili tako stahopetni in poginjaii kar tako.. Ne morem živeti, ali umirjajoč jim hočem poklicati v spomin, da so v oblasti vsakega človeka, ki se je oprosti! sugestije . . . Dokazati vam hočem, da je sHa, ki je močnejša kot ljubezen — smrtno, nespravljivo sovrslstvo . . .! Dobro . . 44 Kaj pa hoče vprašal s strabOm gost. Ševirjov se je smejal kratko in nenavadno. (Dalje prih.> študent klub; 10 ct. Ker so volkovi okoli Trinerjevo vino uredi prebave in predsta- G. S. in G. N, skoftli v ovčjo kožo 1 vse organe. Narejeno je iz čiste-a so kljub temu ostali volkovi 25 g» vina in grenkih zdišč. Po le je —Njujorški frakarji okoli plah te so kar iz sebe, ker se bliža novo •leto in 44Glasilo" S. N. P. J. izide * kot tednik. Boje se, da plahta zgubi naročnike, ker se v kakovosti čtiva ne more meriti z najslabšim ameriškim rmenim časnikom. — Iz oči njujorških frakarjev gleda zavist in boje se. da bi slovenski narod spoznal, ko bi čital več dobrih časnikov v materinščini. da plahto uredujejo ljudje s sajastimi in okajenimi možgani. — Po mnenju njujorkih plah- tarjev niso nevrneni čeki lastnina jednotc, marveč so last kakšnega blagajnika s kosmato vestjo, ali pa še eelo njujorške plahte. — Če bi njujorški plahtarji imeli odločilno besedo v gon podari v u jednote, bi bila jednota kmalu bankrot. Rafinirano bi pomnožili število nevrnenih čekov in jih spravljali v svoj žep. Saj po njih mnenju niso lastnina jednote. — Hudo je, če je človek tako slabih možganov, da se ne spominja. kaj je pisal pred dvema mesecema v časnik. Sic 44G. Nar."! — Njujorški plahtarji razumo-jo toliko o sestavi bilance kot o pisanju podučnih člankov. O obojem nič. __ 1 — V kom se zrcali kulturno, ci-vMizitarično in organizitarično delo njujorških plahtarjev za slovenski narod v Ameriki? V razpe-čavanju šifkart, prodaji sanjskih in molitvenih "bukA-ic" in v za-strupljenju slovenske duše s prodajo indijanskih povesti najslab-še vrste. ct. ker je G. S. hvalil da nima »S. S. P. Z. nobenih žrtev v Cherry. 5 ct„ ker je G. S. takoj po katastrofi zavpil, da iqia 8NPJ 29 mrtvih članov, bilo jih je pa le 12 — daruje 25 ct. ker je nek i pijan človek mislH, da bode neka zveza takoj za par ducatov društev močnejša če bode lagal svet, koliko je mrtvih 25 et. zato dam pa še jaz 10 ct. Ker G. N. protestira proti tedniku kot Glasilu 25 ct. Brat kovie da zato, ker se govori, da je na konvenciji prejel od Chicažanov nad sto dolarjev za agitacijo 10 et. — poslano |K> sodr. Pucku. Neimenovan v Murray, lTtah 25 ci. Delavci v verski temi darujejo za božič cerkvi in debelotrebuš-nim popom, razredno zavedno-Pro letaree pa Proletarcu daruje sodr. Podlipec Frank $2. Iz Glencoe, O.: Ivana Rebolova 10et.. Žlemberger "25 'ct. Hvala. Pozor rojaki io rojakinje! Kam pa greste v saboto dne 8. januarja 1910? Na prosto zahavo, ktero priredi Žensko društvo Nada št. 102 S. N. P. J. v mali dvorani na 1802 Centre ave. ' Začetek ob 8 uri zvečer. Preskrbljeno je za prost prigrizek in za izvrstno postrežbo. Za obilo udeležbo se priporoča ODBOR. ZA J0LÍET. PtfeoR: POZOR! Cenjeni sobratje S. N. P. J. v Jolietu in okolici! Kam se podamo na starega leta večer? Vsi v Joliet! na veselico, ktero priredi društvo Jolietska Zavednost št. 115 S. N. P. J. v korist društvu. V ta namen se najuljudneje vabi vse naše brate in prijatelje bližini, kakor Chicagi, Aurora, La Salle, W*aukegan in druzih bljižnjih naselbin, da se tega večera udeleže. Začetek bo ob 7. uri zvečer dne 31. decembra t. 1 Igrala bo slovenska godba pod vodstvom g. Joe Mauserja. Veselica se vrši v Turn Verein Halli, 609 N. Chicago Cesti. Za dobro zabavo, kakor za dobro pijačo vse vrste in okusen prigrizek bo' skrbel odbor, llstop-nina bo samo 25c od moških, ženske in dekleta so proste. Na Sil vest ro večer torej v Joliet! t Za odbor: Math Požek. John Andlovar, 5x Martin Plut. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepic. It vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dob' Isrilo. karnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. SLOVENSKI DELAVCI! Naroči|te ka|igo Upi, Sindaira: "DŽUNGEL" največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja. Cena s pošti no vred $1.25. Naroča se p" upr. 44Proletarea", >14fi Bine Island ave., Chicago, Illinois. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. pred poldne Urad nje od »—11 in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave Tel. Canal 476 Chicago. Ill Valentin Potisek gostilničar R Richter'« P AI N- EXPELLER' Kaj ti korUtij^ mof- e milic«, črn trpi* »»» revm*«Umr, PAIN-EXPELLER dobro vd(viit»n. tt takoj oUit« bol«tiM in uditnnl njih virokt. Po 8W" In ftfe v va«b lokarrmti .j F. ki. RicMsr l Ct., 215 Puri It., Joseph Kratky, 1645 W. 2V*t PL, Chicago, Dl Izdelovalec "najfinejélh ci«ar vsake vrste.! , Na debelo in drobno. Svati kruh in fino pecivo dobita ▼edao ▼ hrvatsko ilovenski pekami Curiš i Radakovič 1458 So. Centr« Ave. Vosi tudi na dom CHICA6U POZOR! SLOVENCI! POZO*! SALOON a modernin ke?iji¿¿eo Sveáa pivo v aod¿kih in buteljka* ia druge rumor rs tpe pijaée ter unijake snsodke. Potniki dob* niako eeno. Poetrezba totea in laborna.