Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:37 PM Page 1 Prebivalci Ljubljane so tudi drevesa in netopirji Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:37 PM Page 2 Izdalo: Slovensko druøtvo za prouœevanje in varstvo netopirjev Veœna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.sdpvn-drustvo.si netopirji@sdpvn-drustvo.si Besedilo: Alenka Petrinjak, dr. Lena Marion Fotografija na naslovnici: Alenka Petrinjak Risba na naslovnici: Lea Likozar Fotografije: Ivan Esenko, Katerina Jazbec, Jana Mlakar, Barbara Peœlin, Alenka Petrinjak, Monika Podgorelec, Primoæ Presetnik, Andreja Repe, dr. Tomi Trilar, dr. Maja Zagmajster Ilustracije: Lea Likozar (str. 6, 12), dr. Tom Nagel (str. 4, 5), Aljaæ Rijavec (str. 10) Lektorirala: Jasna Zupan Oblikovanje in tisk: Maja Tomaæin, Trajanus d.o.o. Broøura je nastala v okviru projekta “Prebivalci Ljubljane so tudi drevesa in netopirji”, ki ga sofinancira Mestna obœina Ljubljana (januar–november 2009). Pri pripravi broøure je sodelovalo Arboristiœno druøtvo Slovenije. Naklada: 2000 izvodov Avgust 2009 CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 599.4(497.4Ljubljana) PETRINJAK, Alenka Prebivalci Ljubljane so tudi drevesa in netopirji / [besedilo Alenka Petrinjak, Lena Marion ; fotografije Ivan Esenko ... [et al.] ; ilustracije Lea Likozar, Tom Nagel, Aljaæ Rijavec]. - Ljubljana : Slovensko druøtvo za prouœevanje in varstvo netopirjev, 2009 ISBN 978-961-269-120-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Marion, Lena 247283968 2 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:37 PM Page 3 Pomen dreves v mestih 1. POVEŒAJO KAKOVOST BIVANJA ŒLOVEKA Prijetna senca kostanjev v Tomøiœevi ulici v Ljubljani. Foto: A. Petrinjak 2. PREDSTAVLJAJO KOØŒKE NARAVE V URBANEM OKOLJU Medonosne œebele ( Apis melifera) v øpranji drevesa. Foto: B. Peœlin 3. ÆIVALIM PONUJAJO ÆIVLJENJSKI PROSTOR IN HRANO Nekatere vrste netopirjev (npr. velikouhi netopir – Myotis bechsteinii) lahko dupla in øpranje v drevju uporabljajo celo leto. V okolici dreves se tudi prehranjujejo. Brglez (Sitta europaea) pozimi izza lubja pobira seme, ki si ga je pripravil med poletjem. Foto: I. Esenko Foto: M. Podgorelec 3 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:38 PM Page 4 V mestih æelimo imeti zdrava, varna in lepa drevesa Drevesa v mestih: Za uspeøno • œistijo zrak in vodo, rast drevo • proizvajajo kisik, potrebuje: • ohlajajo ozraœje, • sonœno svetlobo, • dajejo senco, • hranilne snovi, • ponujajo zatoœiøœe in hrano æivalim, • vodo, • sluæijo kot zvoœna pregrada, • zrak in • zmanjøujejo moœ vetra, • dovolj prostora • imajo veliko estetsko za razrast vrednost. korenin, debla in kroønje. Odrasla, 20-metrska bukev lahko skozi liste svoje kroønje prepusti 36 000 m3 (to je pribliæno za 14 olimpijskih bazenov) zraka v sonœnem dnevu in 400 litrov vode. V istem œasu proizvede 13 kg kisika, kar zadovolji dnevno potrebo desetim ljudem. Zagotovilo za zdravo, varno in lepo odraslo drevo v mestu so primerna drevesna vrsta, ustrezne rastne razmere ter redno in pravilno negovana kroønja. S svojim ravnanjem ne poøkodujmo dreves! 4 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:38 PM Page 5 Zeleno drevo ni nujno tudi varno Mestna drevesa so izpostavljena onesnaæenemu zraku, vodi in zemlji, boleznim, økodljivcem in mehanskim poøkodbam. Za øtevilne od teh je kriv œlovek. Drevo na sliki je moœno poøkodovano. Zaradi velike verjetnosti odloma posameznih vej ali celo poruøitve je drevo nevarno. To lahko prepreœimo s skrbnim naœrtovanjem in z redno ter ustrezno nego. Zelene in slabo Skrajøane debele veje pritrjene drugotne zaradi gradnje hiøe – veje kot posledica moænost vdora gliv in obglavitve drevesa v bakterij. preteklosti – poveœana nevarnost odloma. Razkrojeno deblo, suhe veje, prisotnost gliv – moænost odloma posameznih delov drevesa. Korenine so poøkodovane zaradi gradnje ceste – zmanjøana mehanska stabilnost drevesa. Osnovne zahteve za uspeøno rast dreves: • zasadimo drevesno vrsto, ustrezno rastiøœu in zahtevam v prostoru, • zagotovimo drevesom ustrezne rastne razmere (pod in nad zemljo), • pazimo, da novih dreves ne zasadimo pregloboko, • pazimo, da mlada drevesa dobijo dovolj vode, a ne preveœ, • pazimo, da zemljína okrog dreves ni zbita in poteptana (izogibajmo se voænji z vozili, parkiranju in odlaganja teækih materialov v bliæini dreves), • izvajajmo redno nego in pregled dreves, • pri obrezovanju drevesom ne odstranimo veœ kot 20 % njihove kroønje, • nego odraslih dreves prepustimo strokovnjakom. 5 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:38 PM Page 6 Netopirji v drevju V drevesne odprtine razliœnih oblik se lahko naseli en netopir ali cela kolonija Foto: T. Trilar (veœ 10 osebkov). Œe odstranimo drevo z veœjim øtevilom netopirjev ali drevo s porodniøko kolonijo, je to za vrsto, ki se razmnoæuje poœasi, øe posebej tragiœno. Izbira tipa zatoœiøœa je odvisna od vrste netopirja, letnega œasa in razvojnega obdobja. V toplem delu leta jih pogosto menjajo. Foto: A. Petrinjak Foto: A. Repe Za zatoœiøœe netopirjev Zaradi odlomljenih ali so primerna stara dupla odrezanih vej lahko v detlov in æoln. deblu nastanejo votline, ki so primerne za bivanje netopirjev. Foto: A. Petrinjak Nekatere vrste, npr. øirokouhi netopir, imajo posebej rade Foto: A. Petrinjak ozke øpranje in razpoke. Tudi za lubjem lahko najdemo netopirja. 6 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:39 PM Page 7 Iskanje zatoœiøœ netopirjev v drevju Foto: B. Peœlin Foto: A. Petrinjak 1Pregledovanje dreves z daljnogledom in iskanje primernih odprtin. 2Pregledovanje odprtin z optiœnim pripomoœkom (boreskop/endoskop). Foto: A. Petrinjak Foto: K. Jazbec 3Opazovanje veœernega izletavanja netopirjev. 4Spremljanje netopirjev s pomoœjo oddajnikov in sprejemnikov – telemetrija. 5Posluøanje socialnih klicev v vroœih poletnih dneh ali veœerih. Socialne klice netopirji uporabljajo za medsebojno sporazumevanje. Nekatere lahko sliøimo tudi ljudje. Za orientacijo in lov uporabljajo œloveku nesliøne visokofrekvenœne klice (t.i. eholokacija) – te lahko sliøimo s posebnimi napravami – ultrazvoœnimi detektorji. Œe v drevesu ali kje drugje najdete netopirje, o tem obvestite Slovensko druøtvo za prouœevanje in varstvo netopirjev. Æivali ne vznemirjajte. Delo prepustite usposobljenim strokovnjakom. 7 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:39 PM Page 8 Œe je odstranitev starega drevesa z odprtinami zaradi varnosti ljudi nujna, moramo preveriti: • ali je v drevesu zatoœiøœe netopirjev ali gnezdo ptic, • ali se trenutno v odprtinah nahajajo netopirji ali ptice, • ali je moæno drevo ohraniti z drugimi ukrepi, • ali so v bliæini druga, za æivali primerna bivaliøœa. Jesen je najprimernejøi letni œas za podiranje dreves. Takrat s svojim posegom æivali najmanj ogroæamo. Pozimi namreœ v odprtinah lahko prezimujejo netopirji, spomladi in poleti gnezdijo ptice ter kotijo in vzrejajo svoje mladiœe netopirji. Vendar moramo biti jeseni prav tako pozorni, saj so dupline lahko tudi pariøœa netopirjev. Œe naœrtujete odstranitev drevesa z odprtinami ali pa je odstranitev drevesa z znanim zatoœiøœem nujna, se posvetujte s strokovnjakom za netopirje, ki bo doloœil ustrezne ukrepe, npr. postavitev netopirnic. Œe je mogoœe, naj se odstranitev dreves premakne na obdobje, ko v njih ne bivajo netopirji ali gnezdijo ptice. Foto: A. Petrinjak Skupina navadnih mraœnikov ( Nyctalus noctula) v duplu. Foto: K. Jazbec Foto: A. Petrinjak Netopirnice lahko namestimo tudi v strnjenih Lesena ploøœata netopirnica na Grudnovem nabreæju drevesnih sestojih. Na sliki sta dve razliœni netopirnici v Ljubljani. v okolici Cerknice. 8 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:39 PM Page 9 Pomagajte netopirjem – izdelajte netopirnico Potrebujete od 2 do 4 cm debele deøœice. Stranice netopirnice naj imajo grobo povrøino (neobdelan les ali vodoravne zareze), da se netopirji lahko oprimejo. Netopirnico namestite œim viøje na drevo, steber ali stanovanjski / gospodarski objekt, œe je moæno na juæno stran. Pred netopirnico naj ne bo ovir (npr. gostega vejevja). Dodatni napotki za namestitev netopirnice so dostopni na spletni strani druøtva: http://www.sdpvn-drustvo.si/pomoc_netopirjem.html Naœrt netopirnice je povzet po: http://www.bund-lemgo.de/download/vogelschutz/Bauanleting-fledemauskasten.pdf Priredila: A. Petrinjak 9 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:39 PM Page 10 Spoznajte netopirje SO POMEMBEN ŒLEN NARAVE Tako npr. dvajset obvodnih Netopirji se pri nas prehranjujejo predvsem z netopirjev v eni poletni æuæelkami, zato so pomemben œlen v sezoni poje okrog prehranjevalnem spletu. Pojejo tudi veliko æuæelk, 1.000.000 æuæelk. ki jih ljudje uvrøœamo med økodljivce. V eni noœi jih lahko pojejo celo za tretjino svoje telesne teæe. ZIMO PRESPIJO LETAJO Z ROKAMI Zimo prespijo, saj takrat ni na voljo dovolj hrane. Netopirji so edini sesalci, ki aktivno letajo. Prve V œasu pravega zimskega spanja (hibernacije) se okonœine imajo preoblikovane v prhuti, s katerimi zadræujejo v zatoœiøœih z visoko vlago in s stalno spretno letajo in krmilijo. Kadar mirujejo, visijo z temperaturo, ki po navadi ne pade pod lediøœe. glavo navzdol. To so jame, umetni rovi, kleti in drevesne odprtine. Spomladi odletijo v poletna zatoœiøœa; na podstrehe cerkva, zvonike, podstrehe hiø, za hiøne opaæe, v odprtine na stanovanjskih blokih, drevesne odprtine, toplejøe dele jam in skalne stene. V kotiøœih se samice zberejo v gruœe ter skotijo in vzredijo po navadi vsaka enega mladiœa. Jeseni se zopet odselijo v prezimovaliøœa. Foto: T. Trilar Mali podkovnjak ( Rhinolophus hipposideros) v letu. Foto: A. Petrinjak Veliki podkovnjak ( Rhinolophus ferrumequinum) med prezimovanjem v jami. Netopirji so zavarovani s slovensko in mednarodno zakonodajo in jih je prepovedano ubijati, preganjati, zastrupljati ter uniœevati njihova zatoœiøœa in njihova ostala æivljenjska okolja. Foto: M. Podgorelec http://www.sdpvn-drustvo.si/varstvo.html Porodniøka kolonija navadnih netopirjev ( Myotis myotis) na podstrehi. 10 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:39 PM Page 11 Netopirji v Ljubljani Foto: A. Petrinjak Navadni mraœniki ( Nyctalus noctula) æivijo v drevesnih Foto: M. Podgorelec duplinah in v odprtinah na visokih stavbah. Jeseni samci pogosto iz drevesnih odprtin s socialnimi klici V øpranjah blokov na Bratovøevi ploøœadi so si vabijo samice k parjenju. poiskali zatoœiøœe navadni mraœniki . Foto: P. Presetnik Foto: A. Petrinjak Obvodni netopir ( Myotis daubentonii) ima zatoœiøœa Obvodni netopirji lovijo nad vodami. Opazujemo jih velikokrat v drevesnih odprtinah. lahko tudi nad Ljubljanico. Foto: M. Zagmajster Foto: J. Mlakar Iz rodu malih netopirjev v Ljubljani najpogosteje Neredko si mali netopirji (vrste iz rodu Pipistrellus) najdemo belorobega netopirja ( Pipistrellus kuhlii). zatoœiøœe poiøœejo za opaæi na stanovanjskih hiøah. 11 Netopirji brosura.xp 9/3/09 12:40 PM Page 12 Mestni telefon za netopirje 041-945-607 041-945-607 Sodelujte z nami in nam sporoœite: • œe ste namestili netopirnico, • œe ste opazili, da je vaøa netopirnica naseljena z netopirji, • œe ste naøli onemoglega ali poøkodovanega netopirja, • œe ste iz drevesne odprtine opazili izletavati netopirje, • œe nameravate odstraniti starejøe drevo, v katerem bi lahko bila zatoœiøœa netopirjev. www.sdpvn-drustvo.si Foto: J. Mlakar Foto: K. Jazbec Kadar najdemo onemoglega netopirja, ga œlani Œlani druøtva organiziramo delavnice izdelovanja druøtva oskrbimo in spustimo nazaj v naravo. netopirnic. Nekaj smo jih imeli tudi v Ljubljani. Udeleæite se naøih aktivnosti!