12. decembra 1964 ^^^^^^ Tukaj radio Tržič. Dober dan, dragi poslušalci in spoštovane poslušalke! S temi besedami ponavadi prične 21- letna napovedovalka MARINA BABIC, uslužbenka občinske skupščine. Že dve leti poslušalci slišijo njen glas. Marino prej v Tržiču niso toliko poznali, sedaj jo domala že vsak domačin. Z vso vnemo in veseljem honorarno sodeluje pri radiu. Napovedovanje je postalo del njenega življenja. Ko pišemo o radiu Tržič, ne smemo mimo podatkov, da je radio ustanovil občinski odbor SZDL in da krepko odigrava vlogo informatorja. Pri radiu pa je »glavnic Štefan Brezavšček, glavni in odgovorni urednik, ki pa hkrati opravlja posle novinarja in tudi napovedovalca. Marini smo postavili devet vprašanj, ki je nanje takole odgovorila: Domačinka? — Ne, Blej čanka. Poroč«na? — Ne. Napovedovalka in uslužbenka, kako to gTe skupaj? — Oddaje so v glavnem popoldan, ko nimam službe. Kako ste prijadrali k radiu? — Bila esm izbrana na avdiciji. Pogoji za napovedovalca? — Ne bi želela podrobneje govoriti o pogoiih, vendar ie res, da je osnova čist in razumljiv glas. Ze kot sedemletni otrok sem pričela igrati na odru pri amaterskem društvu na Bledu. Povsem sem se otresla treme in zato tudi sedaj lahko govorim sproščeno in brez strahu. Igranje in napovedovanje je torej tesno povezano? — To je zmotljivo. V resnici nimata veliko skupaj. Morda je res, če imate skušnje z odra, da se laže hitreje prilagodiš. Ali ste kot napovedovalka doživela kakšno posebnost? — Posebnosti ali kaj nenavadnega nisem doživela, razen nekaj začetnih spodrsljajev. Ljudje so sprva nekoliko negodovali, ker so glas slabo slišali. Razlog za to je bil pomanjkljiva tehnična opremljenost. Kasneje smo nabavili novo opremo in sedaj poslušalci bolje sprejemajo naše oddaje. Vaša želja? — Da bi bili poslušalci z našimi oddajami zadovoljni. Ljudje so vas videli igTati odbojko, pa tudi v plavanju ste dosegli že lep uspeh. Ali je to vaš korqiček? — Da. Rada plavam in prav tako rada drsam, igram odbojko in razen tega še danes sodelujem v amaterskem društvu, kjer igram. DRAGO KASTELIC Napovedovalka In its Blejski kvartet iiifiiii^ ^650306^^^^997730141914367439138950576521^^6047010395^ Leto 1942. Zunaj je snežilo. Jesensko naravo so prekrile bele snežinke, v prijetno zakurjeni sobici pa je sedela Nada in poslušala glasbo. Obujala je spoimne. . Z Milanom sta se spoznala že pred vojno. Ljubila sta se. Stopila je k oknu in se zravnala. Zbočile so se ji mlade prsi, lasje podobni pšenični barvi, svetleči kot zlato sc ji segali daleč na hrbet, v plavih očeh pa je gorel ogenj, vendar ce tega ni zavedala. Vedela je le. da jo danes skrivoma obišče Milan, njen najdražji! S tresočo roko je odgrnila zaveso. Kakor reflektorji, ki obsujejo igralce na odru, je žarek dnevne svetlobe obsijal dvajsetletno Nado. Podobna je bila cvetu, ki se počasi odpira in žari v nežnih, belih barvah, napojen z opojnim vonjem. V mislih se je mudila samo pri Milanu, veselila se je niegovega prihoda in se hkrati bala zanj. Slutila je nevarnost, saj je bil Milan v partizanih. Ugasnila je radio. Enakomerno tiktakanje stenske ure je sedaj odmevalo po sobi. Po svoji notranjosti je občutila globok in boleč nemir. Z materjo sta se dogovorili, da zamolčita očetu obisk. Oče je opazil, da zadnje čase žena in Nada o nečem veliko govorita ter da gre tu za neko skrivnost. Ko je Nada hotela zapustiti stanovanje, jo je oče opazil. Poklical jo je k sebi. Spoznala je, da se nad njo zbirajo temni oblaki. Stekla je k materi. Mati se je odločila moža pregovoriti. Bilo pa je brezuspešno. Prepir je trajal nekaj časa in ni obetal nič dobrega. Nada je pristopila k vratom in slišala očeta: »Ali res misliš, da bo tako? Še pred prihodom Nemcev v našo dežele sem ti povedal, da o tem Milanu niti slišati nočem. Sama si mi ravnokar pravila, da je partizan, da dela za tiste rdeče, vrag jih vzemi! O ljubezni lahko govoriva samo o nemškem vojaku Henriku Schu-mannu. To ti je fant! Že drugo leta je preteklo odkar se bori za veliki Reich! Na prsirf se mu svetijo medalje, nekje na Poljskem pa ima celo grofijo, razen tega pa sva dobra prijatelja! Sama dobro veš, da skrbim za splošni red v naši občini, da vsakdo pozna nekdanjega trgovca, sedaj gospoda župana Rudolfa Cvelbarja. Ha, ha, ha ...« Krohot se je razlegel daleč po hiši, bil je to smeh grožnje do vsakogar, ki ni spoštoval okupatorskih načel. Mati pa je odločno odgovorila: »Vedeti bi moral, da Nade ni moč odvrniti s poti iskrene ljubezni do Milana!« »Oho, kakšen ljubavni pridigar si postala! Danes bi se tore: morala moja hči sestati s partizanom? Podaril bi ji kakšen partizanski spominček, potem bi ga pa pot dovedla še do mene in poprosil bi za njeno roko ... Odvedel bi jo v gozdove ter natovoril z ukradeno municijo, kakor italijansko mulo!« Nekaj časa je globoko zamišljen hitro stopal po svoji pisarni in potem nenadoma rekel svoji ženi, da je do prihoda vlaka samo še eno uro in da mora Nada pohiteti. Nada je razumela globino očetovih besed. Težko ji je bilo in v ušesih so ji odmevale očetove grozilne besede. Vedela je, da misli izdati tistega, ki ga tako težko pričakuje. Nemci ga bodo pahnili v zapor in mlado življenje bo izdihnilo zaradi nje. Mučne misli so jo zmedle. Hotela je iti v kuhinjo, toda brnenje telefona jo je zadržalo. Razločno je slišala glas očeta: »Halo je tam policija? Nujno želim gospoda šefa! Sporočiti mu moram zelo važno novico!« Zadnjih besed Nada ni več slišala. Mudilo se ji je. Edina misel je bila, kako rešiti Milana. Poiskala je smuči. Nadela si jih je na noge in se kakor blazna spustila v divji dir. Z lahkoto je brzeja, mimo dreves, pljuča so se ji sirila in srce ji je začelo močno utripati. Navzdol se je prosto spuščala in preskakovala jarke. Po ravnem se je podila z dolgimi koraki. ^Pct jo je vodila do sosednje železniške postaje. J moje je Zavedala se je, da mora dospeti prej kot vlak, sicer bo vse prepozno ... Še zadnje moči. Sape ji je zmanjkovalo, v telesu pa je čutila strašne bolečine. Počasi se je približevala cilju. Vzdržati, vzdržati samo še en kilometer, jo je prešinila bodrilna misel. Nenadoma so ji oči obstale na prihajajočem vlaku, v katerem je bil Milan. Izza razgretih ust sta ji žalostno tiho in obupajoče izzveneli besedi: »Rešitev ali smrt!« Kakor orel, ki se požene na svoj plen, se je pognala z zadnjimi močmi proti postaji. Čutila ni več bolečin, ne naporov! Nepremagljiva volja ji je vlila novih moči, neizmerna želja ji je olajšala bolečine Uspela je. Bleda kot zid, toda v srcu močno srečna je opazila, kako gleda Milan skozi okno V zadnjem trenutku je zamahnil z roko Nezavestna se je zgrudila v Milanovo naročje Bolestno je zašepetala: »Rešen!« NEMCI NA PREŽI. . Nemci so pridrveli na postajo. Z napolnjenimi puškami, so v zasedi nestrpno čakali vlaka. M:sel na žrtev, ki se bo vsak čas pripeljala, jim je dobro dela. Komandant je v spremstvu dveh vojakov ošabno korakal po peronu in si žvižgal najbolj priljubljeno pesmico: »Singen wollen wir marsehiren ...« Vlakovni odnravnik je že pričakoval prihajajoči vlak. Potniki so izstopili. Trideset parov oči jih je motrilo. Tisti trenutek se je šef policije spomnil da bi morala biti na postaji tudi Nada. Hipoma mu je v glavo udarila kri. Bil je prepričan, da je vse skupaj velika šala, ki se jo je zahotelo Cveiberju. OPEHARJENI šel policije je bil besen kot lev. Sikal je kot razdraženi modras in čakal priložnosti, da bo ponemčenemu Slovencu, ki ga je tako nesramno opeharil, ubriznil strup. V tej razburjeni nevihti je stikal po predalu svoje pisalne mize in iskal nete akte. K njim je dodal še enega, čisto novega,. Usoda Cvelberja je bila zapečatena ... DVOJNI SPOPAD V trenutku, ko je Milan prinesel nezavestno Nado v njeno stanovanje, je vstopil Cvelber. Tudi Nada se je prebudila. »Ta človek, ki me je prinesel na dom je Milan! Ljubim ga! Oče razumi svojo hči,« ga je prosila. Milan jo je stisnil za roko. Vesel je bil ljubezni, ki je kar žarela. Ljubil je Nado. Nehote se je tega trenutka spomnil življenja v partizanih, krvavih borb in na težke trenutke. V notranjosti Cvelberja pa je eksplodiralo. Kakor podivjani lev se je umaknil proti vratom in pričel kričati: »Pomota, to je pomota! On, v moji hiši!« Odločno trkanje na vezna vrata ga je prekinilo. Pohitel je odpirat. Razveselil se je prišle-cev. Vstopila sta dva policista. Razveselil se je misli, da bo naredil to, česar niso mogli storiti danes policisti. Ujel bo bandita živega! Policista pa proff pričakovanju nista bila tako vljudna in prijazna kot vselej, kadar sta prišla k njemu po kakšne zaupne informacije. Grozeče je slišal besede: »Gospod Cvelber! Prihajava po službeni dolžnosti! Opozarjava vas, da bi bil vsak odpor zaman. Vi ste po nalogu našega šefa aretirani.« Ljudje v kuhinji so onemeli. Spoznali so pogubo, ki je pretila Milanu. Le Cvelber je videl v tem rešitev. Zamenjal bo svoje življenje za drugega. Policista sta svoj pogled uperila v neznanca. Mislila sta, da je to kakšen Cvelberjev znanec ali sorodnik. Policista sta odložila brzostrelki v kot, sedla za mizo ter se začela nalivati z žganjem. Medtem pa je Cvelber počasi bral aretacij ski nalog ter pri tem pogledoval Milana. Policista sta vstala in stopila proti brzostrelkama. Toda Milan je bil hitrejši. Skočil je k orožju, pograbil bližnjo brzostrelko ter sprožil rafal v policista, ki se mu je uprl. Pognal se je proti oknu in skočil na vrt. Ta trenutek je Cvelber izkoristil, pobral na tleh ležečo brzostrelko in sprožil. Več krogel je Milana ranilo v noge. Skušal je vstati, toda zaman! Podivjani Nemci so planili nanj. Milana so zaprli v samotno, temno, nezakur-jeno celico. Na policiji so ga celo noč zasliše« vali in ga pretepali. Nečloveške muke niso iztrgale iz njega nobene besede. To je podvojilo besnost podivjanih policistov. Ravno te dni pa je šefa policije zamenjal Henrik Schumann, ki je kot invalid prišel s fronte. To je vlilo Cveiberju novih upov .. . Schumann, veliki Cvelberjev obsojen prijatelj je nenadoma odpotoval na Bled. Naslednji dan so po vasi krožile motorizirane enote in trosile lepake. Lepaki so razglašali smrtno obsodbo za Milana. Tudi Nada jih je prebrala. Prihranjenih je imela 1000 Mark in z njimi pohitela do nekega policista in mu jih ponudila v zameno, da ji pove kraj in čas usmrtitve. Uspela je. Tudi Milan je zvedel za svojo obsodbo. Bil je pripravljen umreti za domovino, za svoje borce in za svobodo ... Navsezgodaj so policisti odprli Milanovo celico. Prišli so ponj, da uresničijo obsodbo. Milan se je zavedel, da zadnjikrat stopa po slovenski zemlji in da ne bo več vdihoval čistega gorenjskega zraka. Tisti trenutek se je spomnil svoje matere, ki ga je pozibovala in učila ljubiti domovino. Z mislijo je bil tudi pri Nadi. Dospeli,so na dogovorjeno mesto. Milan si je moral skopati jamo sam. Hoteli so mu zavezati oči, toda odklonil je. Že so se policisti postavili v vrsto, ko je nenadoma zadonel strel in padel je Henrik Schumann, ki je želel prisostvovati usmrtitvi. Odmevale so partizanske strojnice in trosile smrt med Nemci. Iz daljave je bilo slišati Nadin glas: »Tovariši pohitimo!« »REŠILI STE MI ŽIVLJENJE. Hvala vam!« je Milan ginjen izrekel borcem in objel Nado. SODIL SI JE SAM Prišel je dan svobode. Cela domovina je bila ,» en sam cvet, bila je ena sama pesem. Tudi Milan in Nada, ki sta preživela težk« čase in krvave borbe, sta bila srečna med najsrečnejšimi. Nekdanje sanje so se jima izpolnile. Poročila sta se in Nada je rodila malega Milana. Mati je pestovala dete. Ko je otrok do-rastel, svojega starega očeta ni poznal. Sodil si je sam. V svoji delovni sobi je naredil samo mor in kri je zalila ničvredne akte. Milan s svojo družino je živel v svojem rojstnem kraju. Zgradil si je nov dom, v katerem se je začelo novo življenje. DRAGO KASTELIC »Russkis!« Mladi kitajski miličniki so v nas videli Ruse. Vzklik, ki je torej veljal nam, je v vlaku, ki nas je peljal iz Pekinga v šang-haj, izzvenel nekam čudno. Pogled na vse te ruševine je brezupen. Mostovi, jezovi, železniške proge, ceste, tovarne, delavska naselja, zgrajena na deželi, med rižišči — skratka vse, cesar so se Kitajci lotili z rusko pomočjo, vse je presenetljivo in lepo. Kitajska je prehajala iz srednjega veka v atomsko dobo. Od Kitajskega morja do Mongo- nenadni sunek v hrbet. Udarec je bil še toliko trši prav zato, ker se je industrija, prav v trenutku ruskega odhoda, po ogromnem naporu »velikega skoka naprej« leta 1958, šele pričela razvijati. Popolna prekinitev je onemogočila vse. Za nadomestitev kosa, ki se je zdrobil, je manjkalo posebno jeklo. Treba je bilo torej zgraditi je-klarno. Se pred tem pa so morali ustanoviti raziskovalne laboratorije. In šole za raziskovalce! Čas pa je pritiskal. Zemlja je čakala traktorje, poljedelske stroje, ka- snio videli samo eno. Do konca našega potovanja, ki je trajalo šest tednov, smo videli še dve; prvo v komuni kitajsko-vietnamskega prijateljstva, drugo v Šanghaju. Toda ne na polju, o, ne, pač pa v muzeju kitajsko-sovjet-skega prijateljstva. In za vso to srednjeveško revščino se skriva razkošje nuklearnih laboratorijev, kjer v miru ih tišini, nedaleč od mongolske meje, pripravljajo izstrelitev atomske bombe, ki ne bo iz plutonija, kot svet misli, marveč že iz urana! bili podvrženi strogim čist* kam in pravi drakonr.ki prevzgoji. Polnih petnajst let. Danes je šanghaj (s predmestji vred ima 13 milijonov prebivalcev) na j gosteje naseljeno, najbolj industrializirano in najživahnejše kitajsko mesto. Postalo je vzor in vodnik Ljudski republiki Kitajski. Iz tega magičnega mesta razvrata je vlada napravila Luna park kreposti. Nikjer več barov, nikjer beznic. Igralnica je danes šola, nočni klub — ljudska univerza. V tem prerojenem šanghaju ni več slišati rožljanja, ki ga je povzročal ma-jong (kitajski domino). Nič več iger, nič več petja. Nič kupčij. Nič smeha. Kako jim je uspelo v petnajstih letih iz naroda, ki je t ar) prepusti telovadnim va* jam. »Je telovadba obveznaPc smo vprašali našega vodiča Zija. Nasmehnil se je: »Poglejte tja!« Ozrli smo se. Na ulici je plesala, skakala in se obračala ogromna množica. Na pločniku pa so čepeli radovedneži, ki so jo ogledovali, čitali časopis ali prebirali častne liste, na katerih so bile fotografije delavcev iz Šanghaja, ki so bili zaradi svoje marljivosti in vneme proglašeni za junake tedna. »Tu y vsak svoboden!« jo dejal Zi s tistim optimizmom, ki ga nikoli ne zapusti. Zi je danes star enainštiri-deset let. Ko je prišel na oblast Mao, mu je bilo šestin« Pridelek riža je vsako leto večji — Toda veča se tudi število prebivalcev lije je bila dežela eno samo veliko gradbišče, o kakršnem bi lahko sanjal samo če Huangti, graditelj velikega kitajskega zidu in imperija. Nenadoma pa je bilo vsemu konec. Rusi so odpotovali, puščajoč za seboj zapuščena gradbišča, ustavljene kredite. S seboj so vzeli vse, svoje tehnike, material, načrte. - Od tedaj so minila štiri leta. širom vse dežele, ki smo jo prepotovali — na 1800 kilometrih — je še vse prav tako kot so pustili Rusi. Mostni stebri stojijo. Toda manjkajo mostnice. In vlak ne more čez. Tovarne in delavska naselja so tam, toda brez šip na oknih. Včasih celo nedokončane, v ruševinah. Na deset dimnikov eden, iz katerega se kadi. In še to ne vedno. Bogata zemlja, ki jo obdelujejo s prav tako skrbjo kot pri nas, še povečava brezup-nost. Lahko je razumeti mržnjo Kitajcev, ki jo ne goje do ruskega naroda, marveč do Hruščova, ki je ranie edini odsovoren za ta mione. Če teh ne bi bilo, bi to pomenilo lakoto. Pravi kitajski čudež je, da se nista dežela in vlada z njo pogreznili. Dokaz moči Kitajske in njene vlade: ena sama volja vodi 750 milijonov glav in milijardo in pol rok. Pokrajina beži mimo, monotona je. Na cestah ni kamionov. In nikjer na polju traktorjev. Ženske, vprežene v vozove, z jarmom na ramah, vlečejo kot živali. Kmet, z vsem svojim telesom naslonjen na motiko, kot pred tisoč leti in posodama »človeških« odpadkov na vsakem koncu bambusne palice, ki jo nosi na rami. Tovorni vlaki, ki jih srečujemo, — s 35 ali 40 vagoni — so stari, razmajani. Lokomotive so brez dvoma stare že več kot trideset let. Vse to pripoveduje o veliki utrujenosti in revščini. Na vsej dolgi poti od Pekinga do Šanghaja (to je četrtina Kitajske) smo srečali eno samo kosilnico. Ne trdim, da je ta edina na Kitajskem. Pravim le, da Ravno to, točno to je Kitajska. Pred vsako kitajsko hišo je zid. In za tem zidom, tudi tam je Kitajska! šanghaj: nič več iger, pijače in smeha. Šanghaj! Koliko čudovitih spominov za nas! Zanje pa nič, razen ponižanja in sovraštva! Šanghaj s svojimi palačami, nebotičniki, elegantnimi restavracijami, izložbami, kjer se je svetilo vse razkošje Zahoda, s svojimi beznicami in igralnicami, kadilnicami in ne nazadnje s sto tisoč prostitutkami, šanghaj, ki je bil za Mao Ce-tunga in njegove prijatelje umazano in prekleto mesto, »kapitalistični čir, vsajen na boku socialistične Kitajske«. Šanghaj bi morali porušiti. Doletelo bi ga isto kot Kartagino. Nastalo je vprašanje, kako ga popolnoma porušiti, kam preseliti vse njegovo prebivalstvo. Del njegove močno pozahodene »boljše družbe* se je odselil. Ostali pa so mesto ob izlivu kraljevske reke tako ljubil igro, zvijačo, umetnost napraviti najbolj puritansko," tenkovestno, disciplinirano in otožno ljudstvo? To je skrivnost šanghaja. Ura je šest zjutraj. Zapuščamo hotel. Pred nami na ulici, ki bi bila lahko Šang-hajeve Elizejske poljane, se nam nudi čuden prizor. Presenečeni smo. Ogromna množica ljudi je pred nami, tako neznansko velika, da bi jo bilo nemogoče oceniti. Nekaj kilometrov je je. 200.000? 300.000 oseb? Morda celo več! Možje, žene, otroci, starci, skratka vsi izvajajo v skupinah, pod vodstvom telovadnega učitelja, fantastični balet pekinške opere. Ubrani akrobatski plesi, nevarni skoki, hoja po vrvi, človeške piramide ... Vsi ti ljudje so uslužbenci v šanghaju, ki pričenjajo svoj delovni dan s telovadno vajo. Tako je sklenil Mao Ce-tung. »Bodite močni in zdravi! Zdravje je prvo. Pol ure telovadbe vsako jutro in postali boste atleti nove Kitajske.« In Kitajec, zagrizen sovražnik vsakega nepotrebnega napora, za katerega so bili re-jen trebuh, debela lica in mehkužne noge znak izobilja in modrosti, ta Kitajec vsako jutro posveti pol ure koristni Maovi reformi. Kdorkoli — pisarniški uradnik, bančni direktor, trgovski pomočnik ali minister — vsak se pridruži svoji skupini in se pod vodstvom telovadnega učitelja (ki jc včasih njegov vra- dvajset. Do pred kratkim je bil profesor francosščine ua neki tehnični šoli. Ko pa so ponovno vzpostavili diplomatske zveze s Francijo, je nastopila potreba po prevajalcih, ki bi sprejemali in vodili »francoske prijatelje«. Tako je Minstrstvo za zunanje zadeve povabilo Zija, naj zapusti kateder in se posveti tej novi nalogi. Danes pa nas vodi po Šanghaju in z nasmeškom nosi s seboj fotografski material »francoskega prijatelja«. Vprašujem. 3 se, koliko naših profesor;ev bi z veseljem sprejelo tako premestitev. Zi navdušeno pripoveduje: »Služiti deželi ni samo dolžnost, ampak tudi veselja za slehernega Kitajca. Njegovo mesto je Lam, kjer ga najbolj potrebujejo in kjer je lahko najbolj koristen!« Čudimo se, zakaj toliko zijal pohajkuje po nasipu, med tem ko se drugi trudijo na športnem igrišču. Ali nasprotujejo temu redu? »Ne! Zakaj naj bi nasprotovali? Razlika je le v tem, da oni še niso dojeli, da je tisto, kar se od njih zahteva, samo koristno zanje. To je vse. Predsednik Mao je dejal: Dolžnost vsakogar je slediti avantgardi, se prisiliti, da jo dohiti in ko uspe, pomagati še drugim, da jo dosežejo.^ čudno. Skoraj vsaka b;,e-da je eno od pravil tiste Con-fucijeve doktrine, ki je več kot dva tisoč let spremljala ■kitajsko življenje. Red, pokorščina, hierarhija, so> ialni napredek — to so kl'učne bMMbi POLsocialistični MARTIN Kako je iskal socializem Tamle je bilo okrog tistih dni, ko so sosedje obesili Polsocialističnemu Martinu preprijazno to ime, pa se je sinku Martinku zdelo čudno in je vprašal: »Mati, kaj je socializem?« Mati se ga je kratko odkrižala: »Ti ga že drugi pokažejo!« in je šla s poldrugim jurjem pokojninskega dodatka v trgovino, da ga poskusi zapraviti. Polsocialističnemu Martinu pa zdaj ni dalo več miru; zapustil je materino stanovanje in jo ubral po naši deželi, da poišče socializem. Povpraševal je pri ljudeh, ljudje so se mu smejali in mu kazali naprej, tako je prišel do velikega trgovskega podjetja. »Tovariš direktor, ali ste vi tisti, ki mi pokaže socializem?« Direktor je premeril fanta od kavboj k do frizure in rekel: »Všeč si mi; pri nas ostani za vajenca! Drugega ne boš imel dela, kakor na konferencah boš stre-gel s kavo in hodil po cigarete, ni pes, da ne bi spoznal socializma.« Martin je bil zadovoljen in je ostal in ko je bila napovedana prva konferenca, je storil po ukazu in šel v sejno dvorano. Posesal je preprogo in izpraznil pepelnike, poravnal stole in čakal, kdaj in od kod mu pride socializem. Čakal je in čakal, kazalec na Iskrini uri je pokril deveto, pokril je deseto, nič se ni genilo. Pokril je enajsto, ki je bila ura sestanka, ta čas so pod oknom zacvilile zavore. Ustavljali so se avtomobili, odpirala se vrata, iz avtomobilov so gomazeli trgovski strokovnjaki. Razgrinjali so po mizi papirje, in ko jih je bilo zbranih trinajst, so pričeli konferenco: potrošniki so jim bili keglji, cene krogle, s katerimi so jih podirali. Iskali so vse načine, kako bi zadrgnili vrat konkurenčnim podjetjem, kovali so vse načrte, "kako bi z goljufivo reklamo sleparili kupce, izmišljevali so si vse razloge, s katerimi bi opravičili povišanje cen, izgube, potovanja v inozemstvo in ustreljene kozle. Polsocialistični Martin jih je poslušal, ugibanje mu je bilo všeč pa si zmisli: »Če bi meni pustili, da še jaz prispevam k razpravi, vem, da jih posekam.« In stopi mednje in reče: »Tovariši študirani, dajte še meni, da povem svoje: kaj vam pravim, prej vam ne bo nesla trgovina, dokler ne bo sleherni mali prodajalec živo plačan po količini prodanega blaga in postrežbi, tako pa jim je danes skoraj vseeno, če vidijo trgovino polno ali prazno, založeno z blagom ali z besedo nimamo'!« Trgovci so završeli: »Huj, nestrokovnjak, kaj vohaš tod?« in so planili nanj. Pa je šel k direktorju in se >oslovil, češ, služba mu ne godi, socializma v trgov-tvu ni in razpravljati strokovnjaki strokovnjaški tudi le dajo. Direktorju je bilo žal pridnega vajenca, ali s silo n zakonom ga ni mogel držati, ker ni podpisal pogod->e, pa ga je poslal naprej k znancu gostincu. Polsocialistični Martin gre in pride h gostincu, če ;a hoče za natakarja. Gostinec pravi: »Zakaj ne, koliko >i rad plačila?« Martin odgovori: »Nič, le da mi pokažete sociali-em.« Gostinski direktor mu je udaril v roko in rekel: Velja! Davi smo v enem od naših bifejev namestili ;lasbeni avtomat, nocoj boš stregel za šankom, ker >o naval in tam bo govora o socializmu na debelo.« Komaj so odprli bife, Martin za točilno mizo. Stremel je gostom in vlekel na ušesa: ta se je pridušal, ker so mu pri sprejemnem izpitu na srednji šoli zavrnili hčerko, čeprav je bila v osnovni šoli odličnjakinja in hči borca povrhu — pa kaj si hočemo, ko je bil vpis omejen, število vplivnih stricev pa neomejeno! Oni je spet grmel, ker je zvedel, da zadruga prodaja njegovo vino po šcststo za liter, ki ga je bila od njega odkupila po sto. Tretji je javkal zavoljo nizkih prejemkov, ki Jih dobiva pri žeieznici in še ni vedel, če bo prihodnji mesec sploh kaj izplačano. Četrti je klel, ker je bral o tolstih premijah in stanovanjih, s katerimi mažejo nogometaše, a on je za imenitno tehnično izboljšavo dobil pismeno pohvalo direktorja, da si jo je lahko obesil v svoji stanovanjski misnici na steno. Peti je smrkal, ko se je spomnil, da mu je umrl otrok zaradi C3 >■ O ■ 3 Snega je padlo več ali manj letos po vsej deželi, nekje nekoliko več, nekje nekoliko manj, v glavnem ga je že toliko, da se je začela smučarska sezona. Začetek smučarske sezone se začne ponavadi z mesecem decembrom, ko so izdatki za hrano manjši, ker so dnevi krajši, ko hišni sveti z neštetimi sestanki ne morejo določiti osebe, ki bi posipala pepel v slučaju poledice, ko gostinska podjetja zara- čunavajo čaj po 80 din itd. Smučarski šport je bil po mojem še najbolj masoven, rrmožičen v prejšnjih časih kar pa ni nič čudnega, kajti če si imel jesenovke z enim grabenčkom namazane z ukradeno svečo z britofa, dva stila od metle pa si bil že en kane smučarja. Ce si kot tak tekmoval, potem ti je služila štartna številka samo zato, če si se za ril z glavo v sneg, da je tekmovalna komisija lahko ugotovila, kdo je Cas smučanja je tu to bil. Ja, ja, danes je pa s smučarijo čisto drugače, ima čisto druge zahteve od nekdanjih. Danes morajo biti dilce plastične najmanj 20-krat limane in če jih pri ku-pofovanju dobro ne izbereš, lahko pri tem tudi sam lahko nalimaš. Poleg dilc pa moraš po smučarskem leksikonu imeti še španarce, pan-carce, očala in še nebroj drugih stvari, za vso to nabavo pa rabiš nujno za proti utež — dva poroka. Seveda, kdor tega ne zmore, potem se rajši posveča plavalnemu športu, ker so rekviziti cenejši, ostali pa, ki posedujejo naštete smučarske rekvizite, lahko smučarski šport imenujejo — bela opojnost. Kaj pa hočete lepšega kakor to, da vas po enournem čakanju pripelje žičnica na vrh hriba, potem se pa flahko spustite po hribu navzdoL Take smučarske vaje lahko ponavljate vse dotlej, dokler imate v žepu kaj cvenka. No, kar se tiče žičnice se je meni zadnjič zelo zamerila. Ko sem se peljal na tistem stolčku sem se na teh petih remelcih tako pripopal kakor muha na muholovec in ko sem se od njih odtrgal sem bil videti kakor zebia, in to samo zaradi tega, ker ni bilo nikjer svarilnega napisa: »Pozor sveže prepleskano!-« Smučarjev imamo več vrst. Tekače, skakače največ pa je nedeljskih smučarjev. To so smučarji, kateri se pre-oblecejo in v zimskih centrih, motelih prikazujejo najnovejše krike mode od norveških puloverjev, italijanskih šalov itd., da sd pa ne bi pokvarili zunanji športni videz predvsem na zadnji plati in glavah zato ne smučajo, temveč le udobno ležijo na ležalnih stolih. Cisto drugačni so motorizirani smučarji. Za njih ni važno al' je sneg in koliiko ga je. njihove smu-če ostanejo vedno privezane na avtomobilih sami pa smučajo oz. grejejo kosti v kočah, zato niso nikdar zadovoljni samo s čajem z rumom, temveč jim bolj prija rum s čajem. Radi takih smučarjev visi ponavadi na stenah smučarskih koč svarilni napis: po 22. uri prosimo za tišino in mir!! Ob koncu bi vam povedal še to, da tudd jaz nisem bog-ve kakšen smučar, ampak v času smučarske sezone imam od smučanja najraje — KOLINE. Grega slabega zdravnika, v »Dugi« pa je bilo zapisano, da je samo v Nemčijo odjadralo petnajststo naših zdravnikov z barko po marko. Naveličal se je Polsocialistični Martin in obrnil ušesa proti točajkam, ki so z njim vred stregle. Te pa so tožile zavoljo trušča in hrušča glasbene skrinje, namesto da bi se veselile premnogih gostov, toda le zakaj naj bi se, ko pa se jim to na plači niti za mišjo dlako ne bo poznalo! Polsocialistični Martin se je vrnil k direktorju in mu vse povedal in bridko potožil, da ni videl ne zrnca socializma, zato rajši zapušča gostinsko službo. Direktorju ga je bilo žal, saj v gostinstvu ni s kadri postlano, ali držal ga ni in ker ni maral druge plače, mu je dal priporočilo za prijatelja, direktorja prevoznega podjetja, in,deček je šel, šel je, da je prišel v peto komuno — tam sta bili dve avtobusni podjetji. Stopil je v prvo in naletel na direktorja, bil je obdan s šoferji in jih je hrulil, zakaj hitreje ne vozijo, kadar ugleda jo pred seboj avtobus klete konkurence, da bi ga prehiteli in mu pred nosom pobrali potnike na prvi postaji. Direktor ga je vprašal, kaj bi rad, in Polsocialistični Martin je prosil, naj ga vzame za sprevodnika. Podjetje je imelo dosti avtobusnih linij in voz, a malo sprevodnikov, ker so vsi uhajali zaradi slabih delovnih pogojev; zato je bil direktor tudi brez priporočilnega pisma vesel Martina in je odgovoril: »Rad te vzamem za sprevodnika in še dobro plačo dobiš, ako ostaneš.« Martin nato: »Drugega ne iščem plačila, kakor da vidim socializem.« Direktor pravi: »Tega blaga je pri nas dovolj in ga boš kmalu videl. Kar loti se dela, toda vedi: kadar dobiš potnika z voznim listkom konkurenčnega podjetja, neusmisljeno ga vrzi iz avtobusa, če ne bi hotel vnovič plačat! In še to si zapomni: noben avtobus ni nikdar tako poln, da ne bi mogel stlačiti vanj še enega krdela potnikov!« S seboj so mu dali uniformo, torbo in potne naloge in Polsocialistični Martin je šel dobre volje iskat socializem. Trgal je listke in žvenketal z drobižem in poslušal prerivajoče se potnike, ki so že lep čas plačevali podraženo voznino, (ne)udobnost prevoza pa je ostala trmasto na istem. Poslušal jih je in gledal mlade, kako gosposko sedijo in bolščijo v stoječe matere z otroki, invalide in penzioniste, opazoval je študirane žlahtnike, ki so zviška zrli na rajo, v gneči pa so kaj malo kulturno širili komolce, pehali ženske in stopali na prste. Polsocialistični Martin je pobešal glavo in ko ga je baral direktor, zakaj, je potožil: »Vsak sleherni človek govori o socializmu, le jaz reva sem tako nesrečen, da ga ne poznam. Zato mi dajte delavsko knjižico, da grem še po svetu in pozvem, kakšen je socializem!« Direktor je branil, ali nazadnje mu je dovolil; vrnil mu je delavsko knjižico in lepo sta se poslovila in razločila. Polsocialistični Martin je šel in najprej stopil domov, da ne bi bila ljuba mati v prehudih skrbeh. Pa je našel pri njej njeno sestro, svojo teto. Iz daljne je prišla komune na obisk in je pravila o podjetju, v katerem je zaposlen njen mož. Nerodno je zbolel, da ni mogel več dosegati norme, ko so ga dali z bolniške. Spoprijaznil se je z mislijo, da bo kuverta toliko časa lažja, dokler si ne nabere novih moči in nihče ni vedel, kdaj bo to, ali čez mesec ali leto. Pa so se delavci njegove ekonomske enote zarekli in sklenili: pomagali bomo Franceljnu pri delu, da ne bo zaostajal, dokler povsem ne okreva. In mu je z njihovo pomočjo in z razumevanjem vodstva kuverta ostala iste teže, da ni bil udarjen on in njegova družina. Polsocialistični Martin se je čudil. Vprašal je teto: »Kakšen je ta red, kaj takega svoj živ dan še nisem slišal!« Mati pa mu je odgovorila: »Zdaj vsaj veš, moj ljubi sinek Martinek, kakšen je resnični socializem!« Tako je Polsocialistični Martin spoznal delček socializma. ^37302^1924597^^^292579716936798149^41035^0112874076514^^3 00020001090001010200020001000100010002100102000209000100020002020202010201000102000200010000010102000610060408100810110100040705060908100811060405040604010211030605060906100802110506040801060306020000020200050605010008020100020200020209010005090101010101020000000001000002005348000002 Izraz »revni Amerikanci« se je usidral v žargon ameriškega notranje-političnega življenja odkar -sta Kennedv in Johnson začela vojno proti revščini. Sami državljani »dežele neomejnih možnosti« jemljejo revščino v svoji deželi^zelo zadržano, čeprav vsakemu petemu ali celo četrtemu Amerikancu izraz »bogata Amerika« prav nič ne pristoji. Možakar Joe Welsh je z roko vztrajno drgnil po neobriti bradi, da si lahko ^začutil njegovo trdo, kosmato brado. Nato je počasi pomaknil zbledelo kapo daleč nazaj na tilnik. Pri tem je razmišljal in mrmral: »Da, mi bi morali proč od tod. Vendar, moja žena in jaz sva tu rojena, najini otroci tudi«. »Drugje ni nič bolje« je pristavila 35-letna žena, ki je izgledala zgarana, nenegovana in veliko starejša. »Naši sosedje so že pred pol leta odšli v Pitsburgh, od koder so nam pisali. John je še vedno brez službe. Če gre že slabo, potem je še vedno bolje doma kot v tujini. Tu vsaj za stanovanje nič ne plačujemo in tudi ven nas ne more nihče vreči. Otroci imajo dovolj svežega zraka in niso pod vplivom slabe mestne družbe.« Tako je žena bodrila Joa. Odhitela je v kuhinjo, mož pa je brezbrižno ogledoval hišo, revno, leseno bajto s trhlo verando. Stopnice so izdajale leta in gospodarja brez prave volje. Polovica jih je že razpadla. Ljudje v revnejših predelih pogorja Appala-chev ne spadajo med pravkar prispele doseljence, ampak so večina potomci prvi ameriških priseljencev. Appalachi se razprostirajo skoraj paralelno ob Atlantski obali. Značaj teh ljudi je običajno trd in z veliko mero ljubosumja, čuvajo svojo neodvisnost. Majhne kmetije v višjih predelih niso donosne, le bujni gozdovi so polni divjačine, reke in potoki pa bogati z ribami. Revni sloji si prizadevajo odrezati košček kruha davkariji s tem, da se lotijo najrazličnejših zaslužkov, ki jim deloma ublažijo pomanjkanje. POZABLJENA AMERIKA Izredno hiter razvoj, ki je zajel predele Združenih držav ni dosegel Appalachev. V tem okrožju so bila odkrita bogata ležišča premoga, obsežni gozdovi so bili pomembni papirni industriji. Ljudje so se zaposlili kot rudarji ali gozdarji. V odmaknjenih dolinah, kjer so se ljudje oklepali zemlje in vztrajali pri poljedelstvu se je beda, zaostalost in ne izobraženost širila kot kužna bolezen. Prava »pozabljena Amerika« pa so ta področja postala, ko so se rudniki rjavega premoga izčrpali, ko so črni premog izpodrinile vodne sile in olja in ko so se podjetja avtomatizirala in odpuščala odvečno delovno silo. Joe \Velsh predstavlja s svojo družino nezaposlene in revne Amerikance. Pravzaprav jesti imajo. Imajo celo star avtomobil. Sicer ga je rja že na nekaj koncih razjedla. No, avto je pa le pri hiši in če ga otroci dovolj vztrajno potiskajo, vžge. Z njim gre Joe iskat vsakih deset dni v oddelek za skrbstvo konzerve z mlekom v prahu, z jajci in mesom. Del pomoči revnim družinam je v hrani, 112 dolarjev pa dobi Joeva družina mesečno denarne pomoči. Joe je star 52 let. Pred osmimi leti so zaprli rudnik, v katerem je delal še njegov stari oče. Tako je Joe izgubil službo in prenehal delati. Celo vrtička ne obdeluje več okoli propadajoče hiše. Okolica bajte je zanemarjena: ropotija, odpadki, ogrodja motorjev, koles krasijo dvorišče. Joe ne računa na to, da bi še kdaj delal. Verjemite ali ne, srečaš lahko tudi družino, pri katerih je že tretji rod nezaposlen. Ti ljudje niso hodili v šolo in se niso ničesar naučili in tudi ne verujejo, da bi se kdaj kaj naučili. Od leta 1932 se življenje teh ljudi ni dosti spremenilo. Povečala se je morda le brezupnost in občutek izrinjenosti je še grenkejši. Kdor je bil reven leta 1931 je delil usodo z večino naroda, kdor pa je v letu 1964, je podoben gobavcu. Kje leži meja med revnim in skromnim življenjskim standardom? Po mnenju Amerikancev je meja letnih dohodkov za štiričlansko družino 3.000 dolarjev. Kdor zasluži manj, spada k revnemu sloju. Lanskoletni povprečni ameriški zaslužek je bil 6.249 dolarjev. Vendar je to povprečje kaj varljivo, kajti vrhnja družbena plast ima bajne dohodke. Izračunali so, da je okoli 40 milijonov revnih Američanov. »Anti-Povertv-Programm« (program proti revščini), za katerega se je zavzel predsednik, računa z eno milijardo dolarjev. S to vsoto skušajo priti revščini do živega. Kritiki, ki se zavedajo težavne naloge programa, menijo, da je ta vsota še vedno kaplja v morje. KJE SO VZROKI REVŠČINE? Prebivalci juga so močneje ogroženi. Nekdaj bogato in ponosno plantažno gospodarstvo starih južnih držav s pomočjo črnske-suženjske delovne sile, je bilo v času meščanske vojne uničeno. Niti do danes si še ni popolnoma opomoglo. Osvobojeni sužnji se še niso znašli. Nekateri so postali mali kmetje ali zakupniki, še vedno pridelujejo bombaž, vendar je marsikje produkcija bogatejša in proizvodnja cenejša. Isto velja tudi za koruzo. V severnejših deželah je naravna posledica tudi nižja šolska izobrazba. še vedno životari 6 milijonov ljudi na malih farmah z letnim zaslužkom daleč, daleč pod povprečjem. Poljedelski delavci ob slabih letinah dobesedno stradajo. Njihova beda je beda, kakršno smo lahko spoznali v romanu Johna Stein-becka »The Graoes of Wrath« (Sadovi jeze). Zaradi vedno večje avtomatizacije ameriške proizvodnje je število mest za navadne težke delavce vedno manjše. Vedno večjo možnost za- poslitve imajo izobražene delovne moči. Da se prerine človek v to grupo, mora imeti vsaj temeljito osnovnošolsko izobrazbo, po možnosti pa vsaj srednješolsko (v Ameriki imenovano high-schod education). Ker se revni ljudje ne izobražujejo, je verjetnost, da revež ostane revež, zelo veliko. Prav v tem je žalostna resnica, ki nasprotuje ameriškemu snu, da bi se tudi najrevnejši lahko povzpel na najvišjo stopnico družbene lestvice. Barvani ljudje pa živijo še težje. Njihov zaslužek je še vedno 40 odstotkov nižji. Če so zaposleni, so med prvimi, ki jih lahko takoj odpustijo. Rasne razlike so prevelike in presra-motno spričevalo Ameriki! Prav tragično grupo med revnimi v Ameriki tvorijo tudi stari ljudje. Biti in ostati mlad je ameriški ideal. Kdor ni računal pravočasno na stara leta in je postal za delo nesposoben, ne uživa prav nič rožnatega življenja. S svojimi dohodki se lahko uvrstijo le v grupo zelo revnih in skupno je 7 milijonov revnih starih ljudi, ki so svoje mlado življenje žrtvovali za lepše življenje vrhnje plasti. Priredila: MOJCI T** —*^ Revnn črnska četrt. Sicer število revnih upada, vendar še vedno dosti bolj počasi kot raste število dobro situiranih _ (Nadaljevanje) Gorenjski javnosti, posebno Kranjča-iom — častilcem Prešerna, moremo danes sporočiti dobro vest, da se je po več desetletjih vrnil v Kranj rokopis »Nebeške procesije«, ki ga je pesnik bržčas v začetku 1. 1847 poklonil svojemu tukajšnjemu prijatelju Hieronimu Ullrichu. ta dragoceni rokopis, unikat iz prešernoslov-ske zakladnice, bo v zimskih mesecih razstavljen v vitrini Prešernovega spominskega muzeja v Kranju. Poleg pesnikovega rokopisa, bo v vitrini prikazano tudi slikovno in dokumentarno gradivo o Ullrichovih, tej zanimivi in znameniti stari kranjski rodbini. Kako pa je pesem prišla v Ullrichove roke? Takrat pred sto leti, je namreč bila splošna navada, dejanje posebne pozornosti, če je pesnik poklonil lastnoročni prepis svoje pesmi kaki osebi. Prav šega je bila, da so pravi pesniki ali pa »pesniki za domačo rabo« podarjali rokopise svojih srčnih izlivov izbrankam svojih sanj. Na drugi skrajnosti pa so se širili prepisi paskvilov (zabavljic ali sramotilnih spisov) skoro izključno v rokopisnih zapisih, saj drugače ni moglo biti, spričo tedanjih licemerskih cenzorjev. No, in eden takih prepisov »Nebeške procesje« je prišel v družinsko posest kranjskih Ullrichov. Na njegovem primerku je z izredno lepo pisavo (grafološka študija Prešernovega rokopisa še ni bila izdelana!) napisano posvetilo: Blagorodnemu Gospodu, Gospodu Svetoimenu Ulrihu. Dvojni »gospod« je bil v tistih letih prav poseben izraz spoštovanja, ki so ga bili deležni najvišji duhovni in cerkveni dostojanstveniki. Prevod Hieronima Svetoimena pa kaže na prav krepko zavednost našega poeta. Na prepognjeni poli starinskega papirja, že močno porumenelega, v izme-rah 355 mm x 244 mm, je na treh straneh v dvojnem stolpcu napisanih vseh 26 šti-rivrstičnih kitic znamenitega paskvila. Na četrti, zadnji strani pa je že omenjeno posvetilo, napisano vertikalno in v gajici. »Nebeška procesja«, napisana po vsej verjetnosti 1. 1845 (in ne 1. 1835, kot je v&eh muh polni pesnik sam namignil, da bi zmedel sled vohunski cenzuri) je bila prvič objavljena v petem zvezku »Kranjske čbelice«. ki je izšla v I. 1848, torej v letu nekake relativne svobode, ko se je stroga cenzura previdno potuhnila. Rokopis, ki ga sedaj prezentiramo javnosti na ogled, je pravzaprav dragocen unikat. To je edini znani avtentični pesnikov zapis »Nebeške procesje«, ki ga skrbno hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Pokojni književnik Janko Rozman, domačin iz Kranja, je v 1. 1935 svetoval Ullrichovi najmlajši hčerki Radojki, naj rokopis izroči taki ustanovi, ki bo listino strokovno hranila in varovala. In res, še isto leto, 23. septembra je tedanji ravnatelj Študijske knjižnice dr. Janko Šlebinger rokopis prevzel v javno lastništvo in izplačal zanj Radojki Ullrichovi 250 dinarjev. Danes je rokopis evidentiran pod oznako Ms 582. Druga dva rokopisna zapisa Nebeške procesije ne izhajata izpod Prešernovega peresa. Prvega je naredila Ernestina Je-lovškova, Prešernova hčerka, in ga 14. decembra 1882 poslala uredniku »Ljubljanskega Zvona« Franu Levcu. Drugi prepis pa je oskrbela neznana roka. Izhaja iz zapuščine Toma Zupana, vlastelina z Okroglega pri Kranju. Pozneje je bil ta rokopis priključen Kastelčevi zbirki pre-šernian. Morda ne bo napak, če še osvetlimo pot, ki jo je opravil Prešernov kranjski zapis »Nebeške procesje«, preden je našel svoj edino pravi prostor v tresorjir. osrednje slovenske znanstvene ustanove v Ljubljani. Na rokopis je prvi opozoril prof. dr. Jože Pajek v celovškem »Kresu« 1. 1881. Omenil je, da hrani mariborski odvetniški koncipient dr. Ferdinand Ullrich Prešernovo pesem — paskvil »Nebeška procesja«, v spomm na svojega očeta Hieronima Ullricha iz Kranja. Ponatis te važne novice je kmalu za tem objavil še Ljubljanski Zvon in sicer L septembra 1881' na str. 577. Urednik Fran Leveč je kmalu Dr. Ferdinand Uiirich po tej notici, dobri v roke dragoceni rokopis, da bi ga prepisal in objavil v svojem listu. Iz neugotovljenih razlogov pa Leveč ob koncu leta rokopisa ni vrnil v Maribor, pač pa vdovi Hieronima Ullricha Mariji, Radojka Ullrich (1852—1944) Lastnoročno Prešernovo posvetilo ki je tedaj še živela v Kranju. Od nje je rokopis prejel pozneje v lastništvo Hiero-nimove hčerke Radojke, ki ga je nato skrbno hranila do 1. 1935. 1-c^eg teh treh rokopisnih zapiskov »Nebeške procesje« naj bi obstojal še četrti. Nemški pesnik dr. L. A. Franki je 19. julija 1881 poročal, da je našel med literarnimi spisi Anastazija Griina, zapis neke pesmi »Nebeška procesja«, ki je pa ne razume, ker slovenščine ne obvlada. Svojega dopisovalca Josipa Cimperma-na sprašuje, če je to ljudska ali umetna pesem. Sledi za tem zapisom danes ni več ... Ostaja torej le en sam avtentični pesnikov zapis — ta je sedaj začasno spet v Kranju! Velja spregovoriti še nekaj besedi o pesmi sami! Paskvil je naš Prešeren zložil, da bi se porogal ljubljanski hinavski in licemerski malomeščanščini. Zbudil je izredno pozornost. Na eni strani zgražanje in iskanje tedaj še anonimnega avtorja, na drugi strani pa zadovoljstvo in odobravanje, češ, »končno se je le našel mož, ki je tej svinjski gospodi zabrusil resnico v obraz, zdaj, ko kraljuje povsod le laž. Kdor že je zložil to pesem, pojde gorak v nebesa. « __ Pater Benvenut Crobath, takratni najbližji Prešernov sogovorec, je paskvil prinesel v samostan, kjer so si ga vsi frančiškani precej prepisali »in še celo nekatere pismene tercialke« kot poroča Janez Trdina. Paskvil so čitali skoro v vsaki hiši in v vsaki družbi. Izvod »Nebeške procesje« v prepisu je dobila v »kremplje« tudi ljubljanska policija. Ko je zvedela, da jo je zložil najbrž doktor Prešeren, ga je poklicala na odgovor in mu pokazala rokopis. On ga pazljivo prečita, kakor da bi mu bila pesem povsem neznana, in veli: »Hm, ta stvar ni slaba, toda jaz je nisem naredil. Jaz pišem ostreje!« " t Gosposki je bil paskvil še posebno ne-- prijeten zato, ker je s svojo vsebino vzpodbujal zagrenjene proletarske plasti proti gospodi, ki se le zabava, v kazini, na strelišču, v Kolizeju. Pesem ima nek povsem ljudski ton in ritem. Šegavi pesnik-bese-doigre trdi s paskvilom, da se v Kazini ljudje kaze in da se v Kolizeju (Koloseum) tare um s kolesom. »Zidat vdihne jim Kazino, kaj da je, ime pove: žensko, moško tam mladino z materami vred kaze.« Skušajmo sedaj pobliže spoznati moža, ki ni bil le pomemben klient Prešernove odvetniške pisarnice (z zneskom 150 goldinarjev se uvršča na drugo mesto, takoj za tržiško Dietrichovo industrijsko družbo) pač pa tudi izobražen, razgledan mož. V svoji domači knjižnici je imel nemške, francoske in italijanske klasike ter mno- go zgodovinskih in strokovnih knjig. Bržčas je prav ta bogata knjižnica približala našega pesnika k Ullrichu, za katerega govori zanesljiva tradicija, da je bil Prešernov dober znanec. Hieronim Ullrich ni bil naše gore list. Rodil se je dne 31. marca 1811 v vasi Horny Orlice na Češkem. Njegov oče je bil gozdar. Po dovršenih splošnih in gozdarskih šolah je Hieronim služboval v raznih krajih na Češkem in Moravskem. Leta 1837 pa že najdemo njegovo ime med uslužbenci dohodarstvenega urada v našem Bovcu. Od tu je čez nekaj mesecev odšel in sprejel službo gozdarja pri Ka-meralnem gospostvu na Bledu. Koncem Hieronim Uilrich (r8H—1866) t^J*** **f^~ *^* J* ****** * ih**- w** *■*»*£* *<■**# v Marija Stroj, UHrichova nečakinja leta 1838 je postal oskrbnik blejskega gospostva Briksenške škofije. Leta 1841 se je Ullrich poročil z blejsko domačinko Marijo Štrojevo, gostilničarje-vo hčerko, rojeno leta 1817. Zakon Ullricha s štrojevo je bil močno plodovit: žena mu je rodila kar devet otrok. V letu 1859 je Ullrich zapustil Bled. Preselil se je na Javornik in postal direktor (Eisenv.erksdirektor) Železarne barona J i/ 7 J i i • f 0/', . > . ^■4:it<*:m& i *»■■♦»■> ,<»»<<5<>y# sveti' 'L fat. 'WB«*»* ' i »a. ti . * * S - a m- m* Mihaela Zoisa. To službo je opravljal do leta 1864 in se verjetno zaradi obolelosti nato odpravil v Kranj v pokoj. Ze prej, leta 1860, je tu kupil, od Konrada Lo-karja hišo Mesto št. 45 in 46, sedaj Tomšičeva ulica 42. V tej hiši je tudi umrl, dne 13. februarja 1866, star komaj 55 let. Vdova Marija je moža preživela za celih 32 let, hčerka Frančiška-Radojka, ki ji gre zasluga, da je ostal Prešernov rokopis toliko let tako skrbno hranjen, pa je preživela vse svoje brate in sestre; umrla je 92 let stara, dne 19. novembra 1944. Bila je zadnji pokojnik, ki so ga-pokopali na starem kranjskem pokopališču. Njen grob je bil prav blizu Prešernovega ... Vredno je, povedati o vrli narodnjaki-nji, dijaški mamici in zavedni Slovenki, toplo besedo! Bila je vneta pevka v mešanem zboru Narodne čitalnice, učiteljica klavirja »klavirleverca«. Skrbna gospodinja številnim dijaškim generacijam, ki so stanovale pri njej Ganljiva je bila Radoj-kina skrb za njene študente in pa vnema, s katero jih je bodrila v rodoljubju in v prešernoljubju ... O Hieronimu Ullrichu in njegovi strokovnosti na gozdarskem in splošnogospo-darskem področju priča vrsta priznanj in častnih funkcij. Bil je tudi član Kmetijske družbe za Kranjsko in med ustanovitelji Gozdarskega društva za devetero avstrijskih alpskih dežel, s sedežem v Ljubljani. Ullrich je postal generalni tajnik te pomembne ustanove, ki je delovala do leta 1865. Izpraševal je, kot državni komisar, pri izpitih za gozdarstvo in tehnično pomožno službovanje. Do tega leta je bil tudi glavni urednik gc/darskega časonisa — štirinajstdnevnika, ki velja za najstarejšo revijo te vrste pri nas. Leta 1852 je Ullrich uredil Zbornik gozdarskih razprav z zborovanja v Celovcu. Napori v težavnih terenskih službah so žal, prezgodaj, ohromili moči tega zanimivega moža, prav balzakovske konstitucije, ki je v življenju gotovo storil ne le to, kar veleval mu je stan, pač pa več, kar mož je storiti dolžan! ČRTOMIR ZOREČ PRIPOMBA: slikovni material Ullrichovih sta dala na razpolago študijska knjižnica v Kranju in Ullrichov sorodnik Božo Račič, ravnatelj v pokoju iz Ljubljane. (Nadaljevanje prihodnjič) Edini avtentični Prešernov zapis »Nebeške procesije«, ki ga je pesnik podaril H. Ulrichu Hi a o a & Kljub temu, da je že leto dni od smrti ameriškega predsednika Johna Kennedv-ja, se o njem še vedno veliko govori in piše. Pred nedavnim je v ZDA izšla posebna brošura njegovih domislic. „ Ko mu je Barry Goldvva-ter poslal njegovo sliko, ki jo je sam posnel, mu jo je Kennedv poslal nazaj s posvetilom: Barrvju nujno priporočam, da nadaljuje svojo kariero — za katero kaže toliko talenta — namreč kariere fotografskega amaterja. Na predvolilnem zborovanju Obžalujem, da prav zdaj dežuje. Vendar sveto pismo pravi, da dežuje prav tako na poštene kot na nepoštene — torej prav tako na demokrate kot na repubilkance. Notranji minister Ko je ameriški notranji minister na nekem sprejemu azijskega politika zamenjal Afganistan za Pakistan, je .Kennedv dejal: »Zdaj vidite, zakaj sem Udalla raje postavil za notranjega ministra. Videli boste Potnico Film, ki je tako nenavaden in edinstven, da je kot torzo velikega ustvarjalca poljskega filma že v sedanji obliki ena najpretresljivejših upodobitev taborišča. LADJA JE KAKOR OTOK V MORJU IN POTNIKI SO KAKOR OTOKI ... Ker je Andrzej Munk med snemanjem filma tragično preminil v prometni nesreči, so nje govi sodelavci zmontirali posnet material in delovne posnetke. Munk je posnel samo prizore v taborišču AUSCHWITZ, poleg tega pa je zapustil nekaj skromnih zapiskov in fotografij. In tako se prične nekaj, kar lahko imenujemo film (čeprav je močnejše od tega pojma) ali pa obnovljeno resnico, utrinek spomina z boleče jasnimi slikami spomina ali kakorkoli. Prično se nizati fotografije ladje. Potnice (nekdanje nadzornice v Auschvvitzu in neznanke (bila naj bi bivša jetnica Marta — vsaj tako misli Potnica). In obenem se pojavlja glas, ki nas opozarja, da se vse dogaja danes, ne včeraj ali jutri, da šo v tem trenutku vsi posamezniki in da navezujejo stike med seboj brez predsodkov kot potniki, ki so se srečali na otoku na morju, v tre nutku, ko je samo danes, ne včeraj ali jutri ... ALI JE TO MARTA? Nemo vprašanje, ki razburja Potnico - Elzo, se umakne krčevitemu iskanju spomina, nehoteni vrnitvi v svet, kjer je bila (vsaj tako trdi svojemu možu najbolj nedolžna med vsemi, saj ni nikoli sodelovala pri zločinih. Vse to naj bi izvedeli ob njenih spominih, ob njenem lastnem priznanju Pa vendar jo ravno ta njen spomin obtožuje, obtožuje z vso pretresljivostjo dogodkov, ob katerih ostaja brezčutna. Ne obtožuje je toliko dejanj kot brezčutnosti ob strahotnem korakanju otrok v plinske celice, ob surovem mučenju, ob preganjanjih ... Brezčutnosti in lažnega usmiljenja, ki pa je tako puhlo, da lahko služi edinole za formalen zagovor. IN NIKOLI NI IZVEDELA — ALI JE TO MARTA. Čeprav komentator uvaja z danes, v filmu tega danes ni. Potnici se nikoli ne srečata, nikoli ne spregovorita, danes se ne zgodi ničesar, kar bi dalo slutiti spopad. Vse so samo srečanja, bojazen in sumi — to pa je tudi vsa vsebina Elzinega življenja. Domnevna Marta odide z drugo ladjo, ne da bi prišlo do spopada in pusti vprašanje odprto — Elza bo poslej živela v včeraj, živela bo v svojem svetu taborišča in to bo tudi vse. Ali pa se vam ne dozdeva, da je to tudi največ, da bo tako še dolgo, do konca živelo še mnogo ljudi? Potnica je, po mojem mnenju, eno največjih del poljske kinematografije nasploh, delo, ki po svoji moči in dognanosti prerašča vse, kar so ti do danes ustvarili. Čeprav torzo, kaže ves Munkov premik naprej, njegov dokončen obračun s heroizmom v pretekli vojni, kajti dvigne ga nad puhlo razglašanje zaslug, NA RAVEN ČLOVEKA. To pa je, mislim, tudi največ, kar lahko ustvarjalec doseže. POTNICA BO — PREJ ALI SLEJ — NA SPOREDU. OGLEJTE SI JO, KER EDINO V FILMU BOSTE NAŠLI VSE, OPIS JE LAHKO — VEČ ALI MANJ — SAMO OPOZORILO, VIDETI JO MORATE SAMI. IN TO VAM PRIPOROČAM, KER EDINO TAKO SE BOSTE POSLEDNJIČ SREČALI Z MUNKOM, EDINO TAKO GA BOSTE TUDI RAZUMELI. t Klanje v1 v prašiča domači je na to veselje padla drob- li nalogo, da očistijo glavo, cena kaplja žalosti. noge iin rep ščetin. To so Ubogi pujsek, nekoč sem najprej polili z vročo vodo/ ga čohljal za ušesi, sedaj se kateri so primešali »kalafo-boš pa spremenil v klobase nijo« in zatem so z noži ali in krvave kose mesa. Tudi podobnim odrgnili, da je bdlo materi je bilo malce hudo. čisto. BiLa sta prijatelja, saj ga je krmila, kljub temu, da je vse to delala z zahrbtnimi nameni, ker je vedela, da ga bodo pozimi zaklali. Neka nepisana postava je, da o dnevu — ko bodo zaklali prašiča — odloča gospodi- KUHANO IN PEČENO PA SE... V praznik HIŠI Zdaj pa pride na vrsto tisto najvažnejše — izdelovanje krvavic — »ta kasna tih klobas«. Najprej je treba »oba-nja, pa tudi ostale stvari, kar rit« ješprenj in kašo, pri-se tiče klanja, uredi gospodi- mešati se mora prekuhana in nja sama. Ona pripravi zmleta kri, nekoliko popra, »spile« za klobase, pijačo za zdrobljeno meto ter to vse lažjo prebavo, ki jih pridobi- skupaj dobro premešati in na-jo iz zaklanega prašiča in še tlačiti v »ta debela čreva«. V sto drugih stvari. Za gospo- -tanka čreva« pa damo zmle-dinjo je važno, kdo bo tisti, to mQSO i*1 slanino pomešano ki ga bo zaklal. Vsak klavec 2 raznimi dišavami. Krvavice ni dober. Znati mora lepo 1X310 skuhamo v posebnem razsekati meso, prav mora na- kotlu. Skuhane poberemo s soliti in kar je najvažnejše, posebnimi »kohovnicami« in biti mora čist. Kdor ima vse J1*1 nesemo v -kevder« ali na te lastnosti mu prav gotovo neko drugo hladno mesto. Vo-ne manjka dela preko cele do P3- v kateri se kuhajo zime. Z delom prične že v krvavice, uporabimo za kuha-decembru in ga konča nekje nJe "-godle«. Ne smemo pa v februarju ali celo v marcu pozabiti na -spile«. Najboljše mesecu. JUTRO PRAŠIČJE SMRTI -Kdo bo prišel prašiča dr- Povrnimo se nekaj let nazaj. In če bi takrat vprašali kmeta: -Povej mi dva največja praznika v letu?« Dejal bi, da je to mlatev žita in klanje prašiča. Sicer niso samo včasih tako dejali, isto žat, ko ga bodo zaklali?« bi tudi danes slišal. Tudi o tem odloča gospodi- nja. Navadno so to sosedje. -SPEHARJI« IN Vsak, ki je na to delo po- -HRVATARJI« NA GORENJSKEM nihče ne bi rad zameril in , .. j tudi krvavice — koline bi s Odprimo knjigo zgodovine tem izostaJe _ Tu bomo videli, da je bua so iz -meklenovega« lesa, ker se rad lomi. Vejice posušimo in olupimo. Saj veste tisto uganko: -Kuhano, pečeno je, pa še pes ne mara?« prašičereja zelo pomembna že v zgodnjem srednjem veku. Predvsem na Gorenjskem. Nekoč so se prašiči pasli v gozdu, kjer so jedli žir in želod. Pri tem pa moram poudariti, da je dolgo časa zavirala razvoj prašičereje svinjska kuga. Kasneje so jo z obveznim cepljenjem zatrli. Domačo pasmo so izboljšali tako, da so jO mešali s tujo pasmo. Razen krvavic in mesenih klobas je v nekaterih krajih zelo v časteh -nabasan želodec«. Želodec nadevajo s samim mesom in ga na&o posušijo. Jedo ga potem ob naj-' S? JB£L*£ večjih slovesnostih. Se ena navada je bila včasih na Gorenjskem. Ko je prišla k hiši »ta mlada«, jo je gospodinja naučila delati kr- Ko napoči jutro prašičje smrti, pridejo »kvavc« in so- sedje. Gospodinja jih po-o- vavice- Ce Jih Je napravila sti s -kačjo slino,« da so bolj dobro Je bila znana kot dobra močni. Kvavc pride z vsem; potrebnimi noži, predpasnikom, sekiro in drugim orodjem. Na dvorišču mora bit; -stou« že pripravljen. Vsi, ki so bili gospodinja, če pa ne, so pa dejali: -Ta je pa taka, da še klobase ne zna možu napraviti.« Zadnje delo pa je sekanje mesa. Razsekajo ga na kose, potem postavijo v kevder«, določeni za držanje, so odšli k svinjaku in izvlekli prašiča ter ga vrgii na kjer se hladi dva cmi. Zatem -stou«, zatem ga zvezali s po- Sa vložijo v -čeber« in ga na-sebnimi kratkimi vrmi, da ni soUJ0 — dajo ga v salamuro. Ce prebiramo z«odovinj=ke preveč brcal. Ce ni bil ^ez šest tednov pa ga obesijo zapise, zasledimo v njih, da -kvavc« dosti spreten in ga so na Gorenjskem gojili pred- je namesto v srce zabodel vsem tako imenovane »špe- kam drugam, se je kaj rado harje«, ki so jih uporabljali zgodilo, da je prašič ušel s za domačo uporabo in seve- -stola". Pri usmrtitvi se goda tudi za trg. Velikokrat se spcdinja in otroci skrijeio v sliši tudi beseda »hrvatarji«. hiši. -Kvavc« je Ta beseda se je pričela upo- pod prašičji vrat škaf, v ka rabljati tedaj, ko so naši terega j« tekla kri. Navadno kmetje »gonili« prašiče iz drži gospodar pre:kn;o ali Hrvatskega in jih potem do- prednji dve nogi. Ker j'e -dr- dimno kamro, kjer se presuši. Najboljši kos mesa je -pleče«, ki ga hranijo za posebne praznike. ma spi tali do kraja. zanje težko delo Ko so z delom končali pa gospodinja pripravi gostijo, podstavu pj-j večerji sodelujejo samo tisti, ki so pri ščetinarju pomagali. Tu so potem poizkusili krvavice, za nameček pa nim, že obrabljenim TOPLO PRIPOROČAMO. WINETOU I. del bo šel, brez kakršnegakoli posredovanja in proti vsem kritikam, dobro v promet zaradi svoje zgodbe, naših Plitvičkih jezer, naslova, barv in seveda vsega, kar lahko vsebuje nemški film in za kar NIHČE NE BO TRDIL, DA JE ZNAK KVALITETE. STRELJANJE POPOLDNE je sicer vestem, ki pa je menda eden najboljših filmov lanskoletne holly\voodske proizvodnje. Čeprav ta Meka filmskega sveta izgublja svoj sijaj, lahko pričakujemo res KVALITETNO DELO. IZLET Jeana Renoira, ki bo v torek na sporedu filmske šole, je ena mnogih mojstrovin starega mojstra iz prvih let njegovega ustvarjanja in vas vabimo na Planino, da si film ocledate. »Da, prosil me je za to. želi, da ga takoj obiščete, kljub temu pa se bojim, da mu ne boste mogli kdove kaj pomagati. Samo ob sebi umevno je izključeno, da bi ga izpustili proti kavciji, ker je obtožen zločina.« Maurice Meister je hitel k vratom, ki so vodila v njegovo sobo in že spotoma slačil domačo haljo. »Ne bo vam treba dolgo čakati, takoj bom nared«, je dejal. Alan je ostal v sobi. Začel je hoditi po shojeni preprog: gor in dol, z rokami na hrbtu in glavo, sklonjeno ca prsi. Vsa sobna oprava je vplivala nanj odbijajoče. Klavir, obledela obloga, preobilica zanikrnega pohištva in okraskov, vse ga je odbijalo. Tudi je imela soba vse preveč vrat. Štiri je naštel. Kam so vodila in kakšne zgodbe bi mogla pripovedovati? Posebno njegovo pozornost pa so vzbudila ena izmed vrat. Obstal je pred njimi in jih natančneje ogledoval. Bila so okovana z železjem in opremljena z zapahi. Kam neki so vodila? Ko je tako stal pred vrati, zatopljen v razmišljanje, se je v veliko začudenje nenadoma nad vrati posvetila rdeča lučka. Žarnica je bila spretno vdelana v podboj. Kaj je pomenilo to? Nedvomno kak signal — toda od koga? V tem, ko je ogledoval luč, je ta spet ugasnila. Vstopil je Meister in si oblačil plašč. »Kaj pa pomeni tale luč, Mr. Meister?« Pravnik se je naglo obrnil. »Luč? Kakšna luč?« je dejal vznemirjeno in njegovi pogledi so začudeno sledili smeri, ki jo je detektiv nakazal z roko. »Luč?« je ponovil nezaupljivo. »Ali mislite tisto rdečo svetilko? Kako pa ste jo opazili?« »Ali ni nikogar?« je vprašal, »Morali ste se zmotiti, inšpektor, ali pa nama jo je kateri teh strašnih stanovalcev Flanders-Lane hotel zagosti.« »Ali se ni luč posvetila, odkar sem zapustil sobo?« je vprašal Alan in ko je Meister zanikal, je pristavil: »Ali ste o tem popolnoma prepričani?« »Popolnoma,« je odvrnil pravnik in prepozno zapazil, da je šel v past. »To je čudno!« Wembury ga je ostro pogledal. »Pritisnil sem namreč na gumb v zunanjih vratih in če je svetilka v ta namen tu, kot ste mi rekli, potem bi morala vendar posvetiti. To je vendar jasno?« Meister je nekaj mrmral o napeljavah, ki niso čisto v redu in je istočasno potisnil Alana iz sobe. Alan pri razgovoru na policijski stražnici ni bil zraven. To dolžnost je prepustil službujočemu policijskemu seržantu, sam pa je težkega srca krenil proti svojemu stanovanju v Black-heath Road. Najhuje mu je bilo, ker ni mogel nič storiti za Marv, saj ji ni mogel niti predlagati primerne osebe, ki bi ji delala družbo. Niti sanjalo se mu ni, da je bila Mary tedaj, ko se je v mislih največ ukvarjal z njo, že v družbi ženske. 15 Dolgo potem, ko je Wembury odpeljal Johnny. ja, je Marv še sedela kakor omamljena od udarca usode. Še vedno je sedela za mizo, s krčevito sklenjenimi rokami, in strmela v beli prt na mizi, da so jo začele peči oči. Rada bi se zjokala, toda oči so ostale suhe. Edini spomin, ki ji je ostal na dramo, katera se je ravnokar Mary se je toliko odmaknila, da je Ćora Ann Milton lahko stopila v sobo, ki jo je začela natančno ogledovati. Iz njenih oči je odseval lahen prezir, toda Mary je bila preveč potrta, da bi jo zavrnila. »V hudih skrbeh ste, ne?« Ne da bi, čakala povabila, je sedla za mizo, kjer je bil predal napol odprt. Iz svoje ročne torbice je vzela z dragimi kamni okrašeno dozo in si prižgala cigareto. »Da, skrbi imam, celo zelo velike skrbi,« je dejala Mary in se čudila, od kod ženska to ve in kaj jo je v tej pozni uri še privedlo sem. »Mislila sem si to! Cula sem, da je Wembury prijel vašega brata zaradi tatvine draguljev — ujel ga je najbrž z »lučkami« vred, kajne?« Mary je počasi prikimala. »Da, biseri so bili v hiši! Jaz nisem nič vedela za to.« Razmišljala je, če ni Američanka morda Lady Darnleigh sama, kar je bilo povsem mogoče, saj si je toliko članov aristokracije šlo iskat žene v Združene države Amerike. »Moje ime je Milton — Cora Ann Milton,« je rekla ženska, toda ime ni na Mary Lenley napravilo nobenega vtisa. »Ali še niste ničesar slišali o meni, dete?« Mary je zmajala z glavo. Preveč je bila razrva-na, telesno in duševno, in želela si je le, da bi tujka čimprej odšla. »Ali še niste nikoli slišali o čarovniku?« Mary je sunkoma dvignila glavo: »O Čarovniku? Ali mislite zločinca, ki ga išče policija?« »Ki ga iščejo vsi, ljubica!« Kljub brezbrižnemu tonu se je glas Core Arm Miltonove vendarle nekoliko tresel. »In jaz ga 13 Čarovnik »Pred nekaj trenutki se je posvetila, potem pa spet ugasnila.« Obličje pravnikove je poru-menelo. »Ali ste prepričani o tem?« je naglo vprašal. »To-to je nadomestek za zvonec — če na zunanjih vratih pritisnite na gumb za zvonec, posveti ta svetilka. Zvonenje me moti!« Lagal je in bil očividno prestrašen. Rdeča žarnica je pomenila vse nekaj drugega. Toda kaj? V teh nekaj trenutkih je Meistrova zadrega rasla in postajal je vedno bolj vznemirjen. Roka, ki je venomer segala k ustom, je trepetala. V trenutku, ko je Meister mislil, da ga Alan ne gleda, je naglo potegnil iz žepa majhno zlato dozo, vzel iz nje ščepec belega praška in ga natresel v nos. »Aha«, si je mislil Alan, ki mu ta kretnja ni ušla, »kokain!« Naslednji trenutki so ga o tem popolnoma prepričali, kajti pravnik je postal spet oni star-, samozavestni, dobro razpoloženi Meister »Zmotili ste se, prav gotovo bo tako! Najbrže je samo refleks od namizne svetilke,« je dejal. »Toda zakaj bi ne stal nekdo pri zunanjih, vratih in zvonil?« je dejal Alan mirno in Meister je naglo poskušal svujo napako popraviti. »Že mogoče! Res, to je mogoče« Za hip j« o nečem premišljal. »Ali bi vas smel prositi, inšpektor, če vam ni preveč neprijetno, da bi šli k vhodom vratom in pogledali, kdo je tam. Tu je ključ* Alan je vzei pravniku ključ iz roke, šel po stopnicah na dvorišče in nato k vhodnim vratom ter jih odprl. Nikogar ni bilo pri vratih. Mislil je, da, popolnoma prepričan je bil, da ga je pravnik prosil za uslugo samo zato, ker bi bil rad nekaj trenutkov sam v sobi in tako lahko ogledal po vzroku signala. Ko se je vračal po stopnicah navzgor, je slišal šum kot da bi kdo zaprl predal v mizi in ko je stopil v sobo, je našel Mevstra, ki si je brezskrbno oblačil rokavice. odigrala, je bila praznota v prsih. Zdelo se ji je kot da ji je nekdo iztrgal srce. Johnny, tat! Saj je bilo nemogoče — ali ni sanjala? V naslednjem trenutku se bo prebudila in vsa strašna mora bo izginila, ko jo bo Johnny poklical s trate.. . toda saj ni bila več v Lenley-Courtu, temveč v stanovanju moderne stanovanjske kasarne, sedela je na cenenem stolu, Johnny pa je prebival v policijski celici. Vztrepetala je ob misli, da je vse resnično, da, žal, niso sanje, samo sanje, čeprav grde. In Alan — kakšno podlo usodno naključje ga je določilo, da je ravno on moral prijeti Johnnyja? Živo se je še spomnila dogodkov pred Johnnv-jevo aretacijo. Vsaka beseda, ki jo je spregovoril Alan, je bila vklesana v spomin. Dobro je razumela, kaj vse je Alan tvegal, da bi rešil Johnnyja. Ponudil mu je izhod. John-nyju ni bilo treba drugega kot mimo počakati, da bi Alan odšel in nato poskušati ponoči spraviti bisere iz hiše, pa bi bil še danes lahko pri njej. Toda njegova usodepolna oholost je bila nje. gova poguba. Nobene grenkobe ni čutila do Alana, bila je le žalostna in ob spominu na njegov od bolečine prežeti obraz jo je bolel pri srcu prav tako, kot ob misli na Johnnvjevo lahkomiselnost. Zvonec na vratih je rahlo pozvonil. Trikrat je pozvonil, preden je razumela, da želi nekdo v stanovanje. Mislila je, da se je morda vrnil Alan. S težavo se je dvignila, da bi odprla vrata. Pred njo je stala ženska, oblečena v dolg, čm dežni plašč, črn klobuk je še bolj podčrtal njene svetle lase in nežno polt na obrazu. Mary je takoj opazila, da je bila lepa in po vsem videzu je bila iz boljših krogov. »Zdi se, da ste se zmotili,« jo je ogovorila Mary. »Saj ste Mary Lenleveva?« Po izgovoru je Mary spoznala, da je tujka Američanka, in ni mogla skriti začudenja. »Ali bi la\ko govorila z vami?« iščem bolj kot vsi drugi — kajti jaz sem njegova žena!« Mary se je naglo dvignila s stola. To je bilo vendar neverjetno! To lepo bitje je bilo žena moža, ki je stalno hodil v senci vešal. »Da, njegova žena sem,« je znova potrdila Cora Ann. »Vam se zdi, da je to nekaj takega, s čimer bi se človek ne smel bahati! Vendar nimate prav!« Potem pa je naglo vprašala: »Vi delate za Me istra?« »Za Mr. Meistra delam, da,« je mirno odgovorila Mary, »toda. Mrs . .« »Mrs. Milton,« ji je prišla Cora na pomoč. ».. . Mrs. Milton, ne morem razumeti vašega obiska tako pozno ponoči.. .« Cora Ann Milton si je ogledovala sobo s svojimi mirnimi, opazujočimi očmi. »Posebno lepega stanovanja sicer nimate, kljub temu pa je vseeno še boljše kot tista ljubka sobica pri Mei-stru!« Videla je, kako je planila rdečica na Lee deklice in njene oči so se skoro zaprle. »Torej vam jo je že pokazal, kaj? Vraga, ta človek pa ne pozna odlašanja!« »Ne vem, kaj mislite.« Dolgo je trajalo, preden se je Mary razjezila, zdaj pa je čutila, kako se ji prvotna hladnost spreminja v jezo. V ozadju njenih misli je lebdela zabrisana ideja, da bi si je ta ženska nikoli ne upala obiskati če bi se Johnnyju ne bila pripetila ta nesreča. Zdelo se ji je, da se ima le njegovi aretaciji zahvaliti za to zaupanje temnih elementov. »Če ne veste, kaj mislim, nočem več nadaljevati pogovora o tem,« je hladno izjavila Cora Ann. »Ali Meister ve, da sem se vrnila?« Mary je zanikala Mrs. Milton je sedela za mizo in vzela iz ročne torbice, ki ji je ležala v naročju, robec. Vsaka njena kretnja je bila premišljena in samozavestna. RADIJSKI SPORED VELJA OD 12. DECEMBRA DO 18. DECEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6 05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. di — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Nočni akordi — 2305 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo SOBOTA — 12. decembra 8.05 Poje Gorenjski vokalni oktet — 8.25 Zabavni orkester za dobro jutro — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Iz ljubljanskih glasbenih šol — 9.45 Četrt ure s kitaro — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski domači pele-mele — 12.30 Glasbeni spomini na vojna leta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Trije zbori iz Tržaške pokrajine — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 18.00 Aktualnosti doma ih v svetu — 18.15 Izložbeno okno — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.90 Modrostni zob — 21.00 Zaplešite z nami — 23.00 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA — 13. decembra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.54 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.30 Slava delu — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 — Za našo vas — 13.50 Na kmečki peči — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Majhen operni koncert — 1730 Radijska igra — 17.50 Igrajo veliki orkestri — 18.30 Glasbeni spored za nedeljsko popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovanske simfonične glasbe — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Nočni koncert jugoslovanske glasbe PONEDELJEK —- 14. dec. 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 925 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igra pihalna godba Rudolfa Urbanca — 10.15 Pisan orkestralni in-termezzo — 10.35 'Naš podlistek — 10.55 Nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Skladbe za virtuoze — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Arije iz Sevilj-skega brivca — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Lepe melodije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18 05 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgle- TOREK — 15. decembra 8.05 Nastopajo Veseli plan-šarji in Trio Rudija Bardor-ferja — S25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Odlomki iz opere Carmen — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Dalmatinske narodne pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti aoma in v svetu — 18.15 Predstavljajo vam jugoslovanske ansamble — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice '— 20.00 Majhen recital Tatjane Bačar — 20.20 Radijska igra — 21.35 Sere-nadni večer — 22,10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev SREDA — 16. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Glasbeni motivi raznih narodov — 9.25 Dopoldanski domači pele-mele — 9.45 Trije solisti in tri zasedbe — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Trio Avgusta Stanka — 1230 Romantični operni dueti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in svetu — 15.30 Tako poje naša dežela — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz ffcnoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dve zborovski* skladbi — 20.20 Igra Ljubljanski jazz ansambel — 20.40 Othelo — radijska priredba opere — 22.10 Godala in zabavni zbori — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 17. decembra 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Ježeva hišica — 9.54 Glasbena medigra — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Čez hrib in dol — 12.30 Pastoral- ni prizori iz sodobne slovenske simfonične glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši solisti v popularnih operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra Pihalna godba RTV Ljubljana — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni po govori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov »e-čer domačih pesmi in na-pcvov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni noktour-no — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Sodobna glasba na posnetkih iz našega studia PETEK — 18. decembra 8.05 Odmevi z Balkana — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Koračnice — ""9 35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski domači pele-mele — 12.30 Prizori iz Jugoslovanskih oper 13 30 — Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Poje zbor Francoske radiofu-zije — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Dva Bachova Brande-burška koncerta Kranj »STORžIč« 12. decembra premiera mlad. filma MEDVED IN MEDVEDKA ob 15. uri, ameriški CS film ZMAGOVALCI ob 16.30 in 19.30, premiera jug. nem. filma VLNETOU I. DEL ob 22.30 13. decembra mladinski barv. film MEDVED IN MEDVEDKA ob 10. uri, amer. CS film ZMAGOVALCI ob 14., 17. in 20. uri 14. decembra nem. barv. film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 16., 18. in 20. uri 15. decembra sov j. film HAMLET ob 16. in 19. uri 16. decembra amer. barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 15. in 20. uri, sovj. film HAMLET ob 17 uri Stražišče »SVOBODA« 13. decembra jug. nemški barv CS film VINETOU I. DEL ob 18.30 in 20.30 16. decembra amer. barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« 12. decembra i tal. ban-. CS film RIMSKA SUŽNJA ob 19. uri 13. dcembra ital. barv. CS film RIMSKA SUŽNJA ob 16. in 19. uri Pfeddvor 12. decembra angl. CS film KROG PREVARE ob 19. uri Kropa 13. decembra nem barv. film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 16. in 19.30 KINO Naklo 13. decembra slovenski film SAMORASTNIKI ob 16. in 19. uri Kranj »CENTER« 12. decembra — amer. film VSE ZA SMEH ob 15. uri, ital. barv. CS film TROJANSKA VOJNA ob 17., 19. in 21. uri, premiera jug. nem. barv. CS filma VINETOU I. DEL ob 23. uri 13. decembra amer. film VSE ZA SMEH ob 10. uri, jug. nem. barv. CS film VINETOU I. DEL ob 13. uri, ital. barv. CS film TROJANSKA VOJNA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer barv. filma STRELJANJE POPOLDNE ob 21. uri 14. decembra amer. barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 16., 18. in 20 uri 15. decembra amer. barv. 12. do 13. decembra fr. ital. CS film STRELJANJE PO- barv. CS film MISTERIJE POLDNE ob 16., 18., in 20. uri PARIZA 16. decembra jug. nemški 14. do 15. decembra fr. ital barvni CS film VINETOU I. ban,'. CS film KAPETAN DEL ob 16., 18. in 20. uri FRACASSE Gorje 12. decembra angl. CS film KROG PREVARE ob 15. in 1