Ptuj, torek, 27. septembra 2011
letnik LXIV • št. 75 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Po naših občinah Ormož • Tragična nesreča s smrtnim izidom
O Stran 4
Po naših krajih
Starošince • Letos zadišale tudi kraške in istrske dobrote O Stran 16
Zanimivosti
Ljubljana • Slovenski zgodovinski atlas - knjiga ponosa
Z> Stran 22
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Kidričani boljši za sedem zadetkov ... O Stran 11
Rokomet •
Ormožani do točke tri sekunde pred koncem
O Stran 12
Spodnje Podravje • Žetev koruze
Obeta se dober pridelek
Žetev koruze je v polnem teku. Letos se je pričela prej kot v prejšnjih letih, kajti vreme je tudi pri spravilu jesenskih poljščin opravilo svoje.
Obeta se dober pridelek tudi po kakovosti, ne samo količinski, tako vsaj kaže. Žal pa bo koruza številnih slovenskih kmetov zaradi višje cene končala v tujih kaščah. To pa je že vprašanje, na katerega bo slej kot prej morala odgovoriti tudi slovenska kmetijska politika, da bodo naše glavne poljščine ostale doma in da samooskrba tudi na tem področju ne bo dodatno ogrožena. S tem je posredno namreč ogrožena vsa predelovalna industrija, vezana na to poljščino.
Z žetvijo koruze pa so v našem okolju povezane tudi številne etnološke prireditve, ki jih pripravljajo podeželska društva za ohranjanje tradicije življenja na vasi. Družili se bodo ob ličkanju koruze, nostalgiji, krušnih in tekočih dobrotah, s katerimi je letošnja jesen bogato postregla.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
V enakovredni tekmi Zavrč boljši v končnici
O Stran 14
Ptuj • Spet vroče okoli odškodnin
Komunali zagrozili
Ormož • Južna cesta
Za razbremeni-
z inšpekcijo in rubežem tev prometa
Ena osrednjih, čeprav nikakor ne najdaljših točk septembrske seje ptujske območne enote KGZS je bila ponovno problematika kmetovanja na vodovarstvenih območij in izplačila odškodnin kmetom.
Minuli teden so v Ormožu pripravili javno razpravo za ureditev južne obvozne ceste mesta Ormož. Javna razprava pa se bo končala 7. oktobra.Vivideorum is
Najprej je zaropotal Milan Unuk, sicer vodja civilne iniciative prizadetih kmetov, za njim predstavnica Komunale Slovenska Bistrica, na koncu pa še kmetijski minister Dejan Židan, ki je kot vabljeni gost prisostvoval seji.
Milan Unuk je namreč povedal, da izplačil po uredbi določenih odškodnin zaradi omejitev kmetovanja zlasti na prvem VVO zadolžena podjetja ne izvajajo; Komunala Ptuj je izplačala približno tretjino določenega zneska, Komunala Slovenska Bistrica, ki prav tako pokriva del območja v VVO, pa niti
beliča. „Glede na to, da se pri nas ne upoštevajo niti uredbe, ne vem, zakaj bi se kmetje morali še naprej držati strogega režima kmetovanja. Podjetja za vodooskrbo pa gladko kršijo vse zakone! Tega je bilo dovolj! Jesensko setev bomo opravili tako kot včasih, brez vseh omejitev po uredbah," je napovedal Unuk.
Predstavnica Komunale Slovenska Bistrica Jožica Dobaj je glede neizplačila odškodnin kmetom, ki bi jih sicer po sprejeti uredbi njihovo podjetje moralo izplačati že do konca junija letos,
zelo enostavno in brezkompromisno povedal, da denarja za to nimajo in pika.
Ministra Dejana Židana je takšno stališče začelo počasi, a vztrajno jeziti: „Če je sprejeta uredba, po kateri imajo kmetje pravico do odškodnin, in ste jih vi dolžni plačati, morate to narediti! Uredbo je sprejela vlada, ne ministrstvo, in če država nekaj določi, morate to brezpogojno spoštovati. O takšnem javnem aktu se ne morete in ne moremo pogajati! Niti približno!"
O Stran 3
Ideje o ormoški vzhodni obvozni cesti so stare že nekaj let. Urejena obvozna cesta je pomembna predvsem za razbremenitev mesta Ormož s tovornim prometom iz gramoznice Jurkovec in ob pričakovanem povečanju tranzitnega prometa s hrvaške strani po vstopu južne sosede v EU.
Vzhodna obvozna cesta bo nova cestna povezava mesta Ormož. Prostorski načrt obsega območje od mejnega prehoda z Republiko Hrvaško in naprej po obstoječih javnih poteh, preko njivske površine in se zaključi pri
vhodu v nekdanjo Tovarno sladkorja. K načrtu je smernice podalo kar 16 od skupno 17 nosilcev urejanja prostora.
Namen javne razgrnitve OPPN je seznanitev javnosti s predlaganimi ureditvami in poziv k sodelovanju, je povedal Boštjan Najžar. Javnosti projekt ni zanimal preveč, saj do razprave ni bilo na razgrnjeni načrt niti ene pripombe, pa tudi obisk razprave ni bil ravno velik, nekaj občanov pa je tema le zanimala, saj se dotika njihove lastnine.
O Stran 6
Slovenija • Po padcu vlade
Odzivi evropskih poslancev iz Slovenije
Evropski poslanci iz Slovenije so se v odzivu na torkov padec vlade načeloma strinjali o pomenu izvajanja nujnih reform v Sloveniji in ukrepov za preprečitev krize v območju evra, a podali različne razloge za dosedanje neizvajanje reform in za politično krizo v državi ter različne poglede o tem, kako naprej.
Povedali so tudi, kaj padec vlade pomeni za uresničevanje nujnih reform in ukrepov za ureditev javnih financ v Sloveniji ter potrjevanje julijskega dogovora za reševanje krize v območju evra.
Tanja Fajon
(S&D/SD)
Evropska poslanka je poudarila, da jo »močno skrbijo resnost političnih in gospodarskih razmer v naši državi, zaostrena in nevarna retorika, nezaupanje ljudi ter vakuum, ki bo nastal do imenovanja nove vlade. Smo v času, ko nam zmanjkuje denarja, ko ves svet doživlja hude udarce finančne in ekonomske krize, ko se številne evropske vlade obupno borijo za reforme in izgubljajo volivce. Ukrepati je treba razumno,« je pozvala in dodala, da »padec vlade v luči dolžniške krize morda res ne skrbi Evropske komisije,
skrbi pa Slovence«. Evropska prihodnost po njenih besedah ostaja negotova. Države, ki so v resnih težavah, so pod hudimi pritiski sprejemanja ukrepov varčevanja, ki najbolj obremenjujejo posebej male ljudi, mlade, upokojence in brezposelne.
»Izhod iz politične krize vidim v tem, da bi se na slovenskem političnem parketu združili tisti, ki imajo jasno vizijo v prihodnost, ki so neobremenjeni s preteklostjo in političnimi prekupčevanji. Potrebujemo jasne alternative. Priložnost vidim v mlajši, aktivni generaciji, ki si želi sprememb,« je še poudarila.
Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS)
Za uresničevanje nujnih reform in ukrepov za ureditev javnih financ je po poslanki-nem mnenju dobro, da državni zbor v torek ni izglasoval zaupnice vladi Boruta Pahor-
ja. »Vladajoči koaliciji namreč doslej ni uspelo izpeljati nobenega konkretnega ukrepa, zato bi bilo nesmiselno pričakovati, da bi manjšinski vladi kaj takega uspelo,« je pojasnila. Slovenska politika mora po mnenju Jordan Cizljeve resno in takoj začeti izvajati ukrepe za boj proti finančno-gospo-darski krizi. »Potrebujemo novo vlado z močno podporo, zato upam, da politične stranke ne bodo taktizirale in bodo omogočile državljankam in državljanom Slovenije, da odidejo na volitve čim prej,« je dejala. Jordan Cizljeva se sicer zaveda, da je v Evropskem parlamentu poslanka iz Slovenije, zato pri svojem delu posveča posebno skrb vplivom in posledicam evropske zakonodaje na Slovenijo.
Jelko Kacin
(ALDE/LDS)
Evropski poslanec je menil, da »nezaupnica Pahorju ne bo spremenila veliko«. »Ista vlada, krajša za pet ministrov, bo vseeno morala delati še naprej, mi pa se bomo psihično pripravljali na predčasne volitve, ki so v tem trenutku še najboljša možnost,« je dejal. Kacin bi si sicer želel veliko več sreče z mandatarji. Poleg tega je dejal, da se zaveda, da je na volitvah najlažje zmagati, šele po zmagi pa se delo res začne. »Pot do začetka in sprememb na bolje bo vseeno še dolga. Medtem bi morali politično umiriti razmere in se bolj potruditi za gospodarsko rast, ki šteje,
Türk po srečanju s Pahorjem: predčasne volitve so legitimna možnost
Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, je predsednika republike Danila Türka v petek seznanil z odločitvijo, da ne bo vložil zahteve za ponovno glasovanje o zaupnici in mu predstavil načrte za delo vlade v prehodnem obdobju. Türk je ponovil, da so predčasne volitve legitimna možnost.
Predsednik republike Danilo Türk je začel posvetovanja po neizglasovani zaupnici vladi. Na petkovem srečanju s Pahorjem sta se pogovarjala o notranjepolitičnih razmerah v državi, potem ko parlament v torek ni izglasoval zaupnice vladi. Pahor je Türku predstavil načrte za delo vlade v prehodnem obdobju, ko ministri
drugo je manj pomembno. Le višja gospodarska rast je tudi za nas lahko pravi izhod iz krize,« je poudaril.
Mojca Kleva
(S&D/SD)
Evropska poslanka je ocenila, da »trenutna politična kriza v Sloveniji gotovo ne pripomore k vzpostavitvi učinkovitih makro-ekonomskih politik in potrebnih varčevalnih ukrepov«. Pri tem je poudarila, da je treba v tem trenutku v Sloveniji na politični dnevni red kar se da hitro vključiti razpravo in ratifikacijo julijskega dogovora območja evra. Ob tem se je zavzela za čimprejšnje volitve, ki so »najboljša možna rešitev, saj bomo samo s politično stabilnostjo lahko dosegli hiter in učinkovit dogovor, ki ga od nas pričakuje EU«. »Le skupni dogovor vseh držav članic bo finančne trge pomiril in nakazal, da se je Evropa sposobna na krizno situacijo odzvati enotno in učinkovito,« je še poudarila.
Alojz Peterle
(EPP/NSi)
Evropski poslanec je poudaril, da »izglasovanje nezaupnice pomeni nujen korak na poti v spremembe, ni pa to še garancija zanje, še posebej glede na vsebino in način včerajšnje zelo polarizirane razprave v državnem zboru«. Po Peterletovem prepričanju je treba najprej opredeliti, katere so naše skupne točke, na
opravljajo le tekoče posle. Seznanil ga je tudi z vsebino svojih posvetovanj v državnem zboru in o razmišljanjih v zvezi z razpisom predčasnih volitev, ki jim je Pahor naklonjen.
Predsednik republike se je pred sprejemom dokončne odločitve glede rešitve nastalega političnega položaja v petek popoldne posvetoval še s predsednikom državnega zbora Ljubom Germi-čem, v ponedeljek pa še s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin v državnem zboru.
Pahor je sicer po srečanju s Turkom na novinarsko vprašanje, ali sta našla rešitev za izhod iz politične krize, odgovoril, da je rešitev ponujal, ko je želel s svojo vlado opraviti delo do konca, a žal tega DZ ni sprejel. Posledice so že danes »vidne in se bodo samo poslabševale«, je menil Pahor, vendar dodal, da ne bi rad strašil ljudi. ista)
katerih lahko gradimo skupno prihodnost v dobro vse Slovenije, ne pa za potrebe ožjih vladajočih ali drugih skupin. »Sam dajem na prvo mesto oživitev gospodarske rasti in s tem povezano socialno vzdržnost,« je poudaril. Za ureditev javnih financ bi bilo treba po njegovih besedah čim prej poiskati širše politično soglasje, sicer »bomo imeli pri tem vse bolj zvezane roke«.
Ivo Vajgl
(ALDE/Zares)
»Nujne reforme na področju javnih financ pa tudi na drugih področjih so bile blokirane že pred padcem Pahorjeve vlade, ker v Sloveniji ni bilo soglasja o tem, da je treba nekaj temeljito spremeniti in se prilagoditi novim razmeram v svetu. Na žalost je bil v naši državi ozki strankarski interes tisto, kar je pogojevalo odnos do prepotrebnih sistemskih sprememb,« je menil Vajgl.
Kar zadeva odnos Slovenije do dogovorov v okviru EU pa bi po njegovem mnenju moralo veljati, da je sporazume in dogovore pač treba spoštovati, ne glede na to, katera vlada jih je sprejela. »V nasprotnem primeru bomo prišli na glas kot država, ki ji ni zaupati. Neodgovorno je kovati popu-listične profite iz odločitev vlade, da se do problemov znotraj evroobmočja obnaša solidarno in sledi zgledu drugih članic. Kaj lahko se zgodi, da bomo takšno solidarnost potrebovali tudi sami,« je opo-
DZ izvolil Sekolca za slovenskega arbitra za mejo s Hrvaško
Državni zbor je v petek na tajnem glasovanju s 54 glasovi za in 22 proti izvolil Jerneja Sekolca za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Pred glasovanjem so glas proti napovedali v poslanski skupini SDS, v SLS pa, da kandidatu ne bodo nasprotovali. Ostali so obljubili podporo.
Kot je v imenu poslanske skupine SDS pred glasovanjem napovedal njen vodja Jože Tanko, si Sekolec ne zasluži podpore, ker je napovedal, da bo deloval nevtralno. To pa po Tankovih besedah pomeni, da ne bo zastopal slovenskih interesov, zatorej da bodo v SDS glasovali proti.
Kot je pojasnil vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, so sicer nasprotovali takšnemu
zoril. Iz politične krize lahko po Vajglovem mnenju »Slovenijo potegnejo samo novi ljudje, z novimi, svežimi idejami, ki ne bodo okuženi s to-talitarističnimi virusi, ki so se udomačili v vsem slovenskem političnem spektru«.
Milan Zver
(EPP/SDS)
Padec Pahorjeve vlade je po mnenju evropskega poslanca pravzaprav pogoj za to, da se reforme lahko speljejo. »Vlada se je izkazala kot neučinkovita in brez vsakršne legitimnosti. Seveda pa nova vlada sama po sebi še ni zadosten pogoj in zagotovilo za uspeh. Potrebna bo močna vlada z jasno izraženo podporo na volitvah, v svojih vrstah bo morala imeti člane vlade, ki bodo predstavljali ekipo in bodo enotno usmerjeni k skupnim ciljem vlade,« je poudaril. V novi vladi po Zverovih besedah ne bi smelo biti prostora za privatizacijo resorjev s strani ministrov ali uvajanje različnih parcialnih interesov. Poleg tega bo morala imeti ta vlada po njegovem mnenju jasen program, ki mora dobiti potrditev že na volitvah, saj ne bi bilo dobro, da bi se vladni programi delali šele po volitvah, kot do sedaj. »In ne nazadnje, nova vlada bo morala biti tudi dobro vodena. V orkestru je lahko še tako veliko dobrih posameznikov in če je dirigentska palica slaba, lahko orkester deluje dokaj razglašeno,« je menil Zver.
STA (pripravlja: SM)
načinu reševanja spora o meji s Hrvaško, a spoštujejo odločitev, ki je bila glede arbitražnega sporazuma potrjena v DZ in kasneje tudi na referendumu. »Glede kandidata nimamo pripomb,« je dejal, hkrati pa opozoril, da je pomembnejše vprašanje opredelitve spora in priprave izhodišč, pri tem pa ponovno zahteval večjo vključenost in obveščenost stranke glede tega procesa.
Pravosodno ministrstvo je že pozdravilo izvolitev Sekolca in sporočilo, da se je s tem uspešno zaključil postopek izbire arbitra, ki ga imenuje Slovenija v petčlansko arbitražno sodišče. Sekolec je bil sicer edini kandidat za položaj slovenskega arbitra v arbitražnem sodišču. Pred imenovanjem v DZ ga so v skladu s postopkom podprli tudi sodni svet, vlada in predsednik republike.Sekolec bo eden izmed petih sodnikov arbitražnega sodišča, ki naj bi bilo oblikovano najkasneje mesec dni po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU, kar naj bi se zgodilo v začetku decembra. ista)
Uvodnik
Odrešitelji ali mrhovinarji?
Že pred padcem Pahorjeve vlade, ko je bilo očitno, da tako kot dotlej ne bo šlo več naprej, so se v naši zelo demokratični, pardon, skorumpirani in pokvarjeni družbi, kjer je očitno, da je glavnina politikov le v službi kapitala, pojavile razne nestrankarske, nadstrankarske in druge civilne združbe, ki so jih ali pa so se kar same proglasile za potencialne odrešitelje, saj nezadovoljnemu in lačnemu ljudstvu ponujajo izhod iz slepe ulice, v kateri smo se znašli.
Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Gremo na volitve, Zveza za voljo ljudstva, Socialistična fronta, Humana Slovenija, Prebudimo Slovenijo, tudi Fokus 2031 diši po tem, čeprav se razglaša za nadstrankarsko gibanje, da o raznih „resetirancih" in drugih medijsko glasnih in vsepovprek zelo kritičnih govorcih ne izgubljamo besed - to naj bi bila glavnina imen na novo ustanovljenih in v medijih prepoznavnih civilnih združb in družbic, torej naših potencialnih odrešiteljev, ki so se že vrgli v boj za čim ugodnejše pozicije ali, če hočete, stolčke v naslednji oblasti. Po pričakovanjih so se vsi po vrsti osredotočili na sicer najbolj ranljivo in obetajočo neopredeljeno skupino volivcev, pri čemer se verjetno zavedajo dejstva, da je ta skupina tudi najbolj nepredvidljiva in se lahko še zadnji trenutek obrne na levo ali na desno.
Vsi ti potencialni odrešitelji nam obljubljajo vrnitev v raj, zavzemajo se za ponovno vzpostavitev pravne in socialno varne države, za preprečitev nadaljnjega divjega lastninjenja, nam obljubljajo bolj pošten odnos do dela in pravičnejša plačila za opravljeno delo, več dela za mlade in boljše pogoje za mlade družine, večina jih je tudi za pravičnejši odnos do upokojencev, celo medgeneracijsko solidarnost nam ponujajo in podobne sladice za starajočo se in že staro generacijo.
Z resničnostjo vseh teh sladkih besed o tem, ali gre za resne obljube ali navadneprepričevalskepredvolilneflosku-le, se bomo kmalu soočili. Če bo tako, kot napovedujejo, se nam lahko zgodi nova vlada že pred veselim decembrom. Ali nam jo bo prinesel Miklavž, Božiček ali dedek Mraz, bo treba še malce počakati, sicer pa je do skrajnosti nezadovoljnemu in napol lačnemu ljudstvu že (skoraj) čisto vseeno, kdo jo bo prinesel, saj so vsi trije baje dobri možje.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Na seji KGZ Ptuj spet vroče okoli odškodnin
Židan Komunali zagrozil z inšpekcijo in rubežem
Ena osrednjih, čeprav nikakor ne najdaljših točk septembrske seje ptujske območne enote KGZS je bila ponovno problematika kmetovanja na vodovarstvenih območij in izplačila odškodnin kmetom. Najprej je zaropotal Milan Unuk, sicer vodja civilne iniciative prizadetih kmetov, za njim predstavnica Komunale Slovenska Bistrica, na koncu pa še kmetijski minister Dejan Židan, ki je kot vabljeni gost prisostvoval seji.
Foto: SM
Kmetijski minister Dejan Židan v odhodu (na sredini) je predstavnici Komunale Slovenska Bistrica zažugal z inšpekcijo in celo z rubežem, če kmetom z njivami na W0 ne bodo izplačali nadomestil v skladu z veljavno uredbo. Vodja Civilne iniciative kmetov Milan Unuk (levo) pa je napovedal, da tudi kmetje ne bodo več upoštevali omejitev uredb za kmetovanje na VVO, če ne bo izplačil nadomestil oziroma odškodnin.
Milan Unuk je namreč povedal, da izplačil po uredbi določenih odškodnin zaradi omejitev kmetovanja zlasti na prvem VVO zadolžena podjetja ne izvajajo; oziroma Komunala Ptuj je izplačala približno tretjino določenega zneska, Komunala Slovenska Bistrica, ki prav tako pokriva del območja v VVO, pa niti beliča. „Glede na to, da se pri nas ne upoštevajo niti uredbe, nič, ne vem, zakaj bi se kmetje morali še naprej držati strogega režima kmetovanja. Podjetja za vodooskrbo pa gladko kršijo vse zakone! Tega je bilo dovolj! Jesensko setev bomo opravili tako kot včasih, brez vseh omejitev po uredbah," je revolucionarno napovedal Unuk in še dodal, da so iskali tudi nadomestna zemljišča v dogovorih s Perutnino Ptuj, a jih enostavno ni na voljo.
Predstavnica Komunale Slovenska Bistrica Jožica Dobaj je glede neizplačila odškodnin kmetom, ki bi jih sicer po sprejeti uredbi njihovo podjetje moralo izplačati že do konca junija letos, zelo enostavno in brezkompromisno povedal, da
denarja za to nimajo in pika: „V podjetju smo sicer pripravili pogodbe za prizadete kmete na območju, ki ga kot podjetje pokrivamo, vendar smo tudi obvestili kmetijsko ministrstvo, da nimamo denarja za te odškodnine. Skupno za naše podjetje znašajo vse odškodnine okoli 30.000 evrov. Najlažje je enostavno zahtevati nek denar, ampak kje naj ga vzamemo?! Kako in iz katerega vira? Višjih cen vode ne moremo doseči, občine niso pripravljene povrniti niti centa. Zato teh odškodnin nikakor ne moremo plačati."
Ministra Dejana Židana je takšno stališče začelo počasi, a vztrajno jeziti: „Če je sprejeta uredba, po kateri imajo kmetje pravico do odškodnin in ste jih vi dolžni plačati, morate to narediti! Uredbo je sprejela vlada, ne ministrstvo, in če država nekaj določi, morate to brezpogojno spoštovati. O takšnem javnem aktu se ne morete in ne moremo pogajati! Niti približno!"
Dobajeva je še pogumno vztrajala: „Ampak če so cene vode zamrznjene! Od kod naj
vzamemo?" Židanu pa je zavrelo: „Vam govorim, da to ni stvar pogajanja! Tako kot se morajo kmetje držati uredbe, se je morate tudi vi! Ali vaše podjetje posluje? Imate tekoče plače? Potem imate denar! Lahko sicer sprožite spor na sodišču, lahko pravno prerekate akt, ampak odškodnine morate izplačati! In dobro, da ste sami povedali, kako in kaj. Sam bom zdaj takoj sprožil vse postopke, od inšpekcije naprej, pa če bo treba, bo prišlo tudi do izvršbe!"
Na Unukovo vprašanje, kaj naj zdaj kmetje naredijo, kajti dejansko so prepričani tudi sami začeti kršiti uredbo in kmetovati brez omejitev, ga je Židan opozoril naj tega nikakor ne storijo, kajti vsako kršenje pravnega reda se kaznuje: „Potem boste na istem, kot je zdaj Komunala Slovenska Bistrica!"
Še bolj ostro kot Židan je nastopil Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo: „Veliko večje finančne težave kot vodooskrbna javna podjetja imajo tista, ki se ukvarjajo z odpadki. Zavedajte se, da boste morali te odškodnine plačati, pa četudi boste zaradi tega poslovali negativno ali celo zaključili s stečajem ... česar pa ne verja-
mem, da se bo zgodilo zaradi 30.000 evrov."
Komunalna podjetja v primežu
Predstavnik Komunale Ptuj Marijan Gregorinčič je bil ves čas ostrega besednega dvoboja med Židanom in Dobajevo povsem tiho, saj so argumenti obeh podjetij, tako ptujske kot slovensko-bistriške Komunale, povsem enaki. Kot že povedano, je ptujska Komunala sicer izplačala prvi obrok 66 kmetom upravičencem, s katerimi je podpisala pogodbe. Skupni znesek vseh plačanih odškodnin je nekaj manj kot 36.000 evrov, še vedno pa kmetom dolgujejo 52.000 evrov. Tega dolgovanega zneska, kot pojasnjujejo na Komunali Ptuj, enostavno ne zmorejo plačati, ker ga nimajo od kod, saj so tudi spodnjepodravske občine zavrnile plačilo. Rešitve so v ptujski Komunali iskali tudi drugje. „Ena izmed možnosti je bila, da bi se sredstva za plačilo nadomestil zagotovila v okviru cene pitne vode - omrežnine, do tega žal ni prišlo, saj je lani avgusta v veljavo stopila Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, ki je sprva povzro-
čila zamrznitev cen vse do februarja letos, nato pa z naslednjo enako uredbo vlade do konca avgusta letos, ko se je zgodba spet ponovila. Po predlogu Zbornice komunalnega gospodarstva bi lahko sredstva za izplačila nadomestil črpala iz vodnega sklada, kamor izvajalci javnih služb oskrbe s pitno vodo plačujemo nemajhna sredstva vodnih povračil. Državni fond vodnega sklada bi namreč po svoji namembnosti uporabljal ravno za ohranjanje in zaščito vodnih virov."
Toda odgovora na ta predlog v Komunali niso prejeli: „Ker finančnih virov še zmeraj nimamo zagotovljenih, smo se na koncu, glede na ignoranco vseh pristojnih, obrnili na vse lokalne skupnosti, ki se napajajo iz skupnega vodnega vira. Na njih smo naslovili fakture za refundacijo sredstev po ključu porabljene vode, a se z navedenim izplačilom niso strinjali in so tako izstavljene fakture zavrnili. Na zadnjem sestanku županov, ki je bil med drugim sklican tudi na to problematiko, je bilo rečeno, da na Komunalnem podjetju Ptuj še enkrat apeliramo odgovorne v državi, dopise smo na Komunalnem
podjetju poslali v avgustu, a do danes nismo prejeli še nobenega odgovora.
Podravskim kmetom je tako delno plačala odškodnine za omejeno kmetovanje na VVO1 le Komunala Ptuj, Mariborski vodovod in Komunala Slovenska Bistrica pa popolnoma nič. Podobno pa je stanje glede izplačila nadomestil tudi na drugih VVO po državi.
V pripravi nove uredbe - če bo še kakšna kmetija kje ...
Odškodnine oz. nadomestila pa so le del nerešene problematike kmetov, ki imajo svoja zemljišča na VVO, zlasti na VVO1. Kot že povedano, nadomestnih zemljišč ni na vidiku, so se pa v zadnjem letu vsaj deloma sprostile omejitve kmetovanja glede uporabe gnojil in škropiv na teh območjih. Svetovalec s KGZ Ptuj Ivan Brodnjak je vsem navzočim na seji jasno povedal, da se z vsemi temi težavami danes ne bi ubadali ne kmetje ne podjetja za oskrbo z vodo in ne ministrstvo, če bi malo bolj upoštevali podobne primere dobrih praks iz sosednjih evropskih držav, kjer niti približno ni tako rigoro-znih omejitev kmetovanja na vodovarstvenih območjih, Branko Resnik pa je k temu dodal, da so itak tik pred objavo že popravljene oz. nove uredbe, ki določajo načine kmetovanje na varovanih vodnih območjih za vso državo: „Z določenimi omejitvami bo na teh območjih še vedno možno gnojenje, glede na to pa se na novo določajo tudi višine nadomestil oz. odškodnin za kmetije, ki bodo toč-kovane po posebnem pravilniku, pač upoštevajoč višino omejitev in posledičnega izpada dohodka. Kar zadeva nadomestna zemljišča, se tudi pripravlja seznam vseh prostih kmetijskih zemljišč v državi, po oceni jih je preko 35.000 hektarjev, in ko bo ta seznam dokončan, to pomeni prvi korak k reševanju te težave."
Kakorkoli že, sedanja vlada s sedanjim kmetijskim ministrom je pravzaprav že preteklost, kako se bo pa s problematiko kmetij na VVO ukvarjala nova vlada in nov kmetijski minister, pa je veliko vprašanje. Kot je videti iz prakse, se uredbe lahko spreminjajo zelo hitro in nove uredbe, ki bodo veljale za VVO, bodo lahko bolj ali pa (še) manj pisane na kožo kmetom. Če bo sploh še kakšna dobra kmetija uspela obstati do takrat; samo v vasi Dobrovce na Dravskem polju je namreč od 37 kmetovanje že opustilo 30 družin ...
SM
Slovenija • Razpisi v kmetijstvu
Do konca leta še 14 razpisov
Kmetijsko ministrstvo je prejšnji teden objavilo nov terminski načrt za objave razpisov iz Programa razvoja podeželja.
Že oktobra bodo tako predvidoma objavljeni naslednji razpisi: usposabljanje za delo v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju (ukrep 111) in posodabljanje kmetijskih gospodarstev - hlevi ter rastlinska pridelava po toči (ukrep 121).
Novembra in decembra pa naj bi bili objavljeni naslednji javni razpisi: zgodnje upokojevanje kmetov (113), povečanje gospodarske vrednosti gozdov (122), dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za podjetja, podjetnike in zadruge (123), komasacije, agromelioracije in namakalni sistemi (125), podpora proizvajalcem, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane (133), podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev (142), diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (311), podpora ustanavljanju mikropodjetij (312).
Zanimiva tudi za občine pa bosta še decembrska razpisa obnova in razvoj vasi (322) ter ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (323).
SM
Ormož • Tragična nesreča s smrtnim izidom
Mladeniča povozil vlak
V petek je Ormož pretresla skopa policijska novica, da se je nekaj pred 11. uro na železniški postaji v Ormožu zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje mladega fanta.
Kmalu se je izvedelo, da je v prometni nesreči umrl Miha Trstenjak iz Obreža. Policija je sporočila, da je stopil na tir v trenutku, ko je po njem vozil vlak. V času nesreče naj bi se pogovarjal po telefonu, zato krikov, žvižgov ter opozoril ni slišal in je stopil na progo v trenutku, ko je tja pripeljal tudi vlak. Zaradi hudih poškodb je takoj umrl. Ogled so opravili policisti PU Maribor in dežurna zdravnica, obširnejših uradnih informacij pa zaenkrat še ni.
Miha Trstenjak bi 16. novembra dopolnil 19 let. Kon-
čal je ekonomsko šolo na Ptuju in pred njim je bil začetek študija in pot v samostojno življenje. Bil je vesel in priljubljen fant, mlad gasilec, harmonikar folklorne skupine iz Obreža. Zelo rad je imel glasbo in petje, ukvarjal pa se je tudi s športom. Ker uradnih poročil še ni, se pojavljajo tudi ugibanja, ali ni imel v času nesreče na ušesih morda slušalk, da se ni odzval na zvočna opozorila.
Lani so vlaki na območju Slovenskih železnic povozili 22 oseb. Še posebej nevarni so »divji« peš prehodi čez pro-
ge, ki jih ljudje uporabljajo kot bližnjico. Velikokrat se ne zavedajo, da je njihovo početje prepovedano in smrtno nevarno. Prečkanje proge in hoja po progi sta največkrat usodna za starejše ljudi, ki slabše vidijo in slišijo ter niso dovolj pozorni. Včasih pa si železniške tire izberejo tudi za samomor. Pri mladih je vzrok za nesrečo pogosto uživanje alkohola, neprevidnost in mladostniška razposajenost. Tudi v Ormožu se mladi radi zabavajo prav v okolici železniških tirov, kjer je to najbolj nevarno in se lahko zabava hi-
tro sprevrže v tragedijo.
Tokrat je šlo najverjetneje za nesrečo, ki jo je povzročila mladost. Pred Mihom je bilo
še vse življenje in na svoj cilj je hotel priti čim prej. Zato ni uporabil podhoda, ki je bil zgrajen kakšno leto nazaj
in naj bi na ormoški postaji zagotovil prav večjo varnost potnikov.
Viki Ivanuša
Podravje • LAS odobril enajst projektov
Oktobra nov razpis za 150.000 evrov
Lokalna akcijska skupina (LAS) Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah je po razpisu za sofinanciranje projektov iz naslova Leader v letu 2011 pregledala in odobrila 11 vlog iz celotnega območja devetih občin, ki ga pokriva.
Za letošnje leto ima omenjena LAS od kmetijskega ministrstva odobrenih 131.000 evrov, skupna vrednost vseh odobrenih projektov pa znaša dobrih 190.000 evrov. Kot je pojasnila strokovna sodelavka v LAS Mojca Metličar, se je način sofinanciranja odobrenih projektov nekoliko spremenil: „Sofinancerski delež ministrstva iz naslova programa Leader namreč zdaj lahko znaša do največ 80 odstotkov upravičenih stroškov, lahko pa je seveda tudi nižji. O tem v končni fazi odločajo odgovorni na kmetijskem ministrstvu. Smo pa letos v LAS prejeli 16 projek-
tov in jih po pregledu odobrili enajst, kar je precej več kot lani, ko je bilo odobrenih pet projektov, za katere smo namenili 123.652 evrov."
V naboru letošnjih projektov na LAS so: napisne table za dve mestni četrti (nosilec projekta je Mestna občina Ptuj), ponatis dopolnjene monografije o Janezu Puhu (Občina Juršinci), Zbornik društva gospodinj iz Dražen-cev (Občina Hajdina), ureditev vaških studencev (Občina Markovci), seminar lokalnih vodnikov in postavitev klopi (Občina Destrnik), ureditev učne in naravoslovne poti (Občina Hajdina), izboljša-
Strokovna sodelavka Mojca Metličar: „V LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah smo letos odobrili 11 projektov od prejetih 16, za njihovo sofinanciranje pa je predvidenih 131.000 evrov iz programa Leader."
nje prepoznavnosti izdelkov podeželja (LAS), promocija obnovljivih virov na podeželju (Lokalna energetska agentura Ptuj), oprema za večnamenski prostor (PGD Jablane v občini Kidričevo), Vinkov folklorni vikend (PD Cirkovce, Kidričevo) in otroška olimpijada (ŠD Cirkovce, Kidričevo). Ocenjena vrednost posameznih projektov je različna in znaša od 3.500 do največ 49.000 evrov.
Lani odobreni projekti so večinoma že dokončani, v zaključni fazi izvedbe sta še dva: „Gre za projekt obnove kužnega znamenja v občini Sv. Andraž, ki je še v teku,
in za projekt našega LAS, ki se izvaja po vseh občinah, z naslovom Interakcijske informativne točke na podeželju. Odstopov od prijavljenih projektov, kot se to dogaja v nekaterih drugih LAS, pri nas ne beležimo; že v fazi prijav namreč pazimo, da so prijavitelji finančno stabilni oziroma konsolidirani. Sicer pa ponujamo tudi možnost do 50-odstotnega predplačila zahtevka posameznega prijavitelja v nekaterih primerih."
Potrditev letošnjega nabora projektov v LAS pričakujejo čez dober mesec.
Metličarjeva pa ob tem še napoveduje: „Oktobra bomo objavili nov razpis za leto 2012, na voljo pa bo okoli 150.000 evrov sofinancerske-ga denarja. Občine oziroma vse interesente pozivamo, naj razmislijo in pripravijo predloge projektov za prija-
vo.
SM
Foto: SM
Zetale • Prireditve ob občinskem prazniku
Žetalčani praznujejo
V občini Žetale so se sredi septembra začele številne prireditve ob letošnjem, 12. občinskem prazniku in 21. kostanjevem pikniku. Vrhunec pisanega repertoarja dogodkov pa se bo zgodil z osrednjo proslavo, ki bo letos v soboto, 15. oktobra.
Doslej so bili v okviru prireditev že izvedeni turnir v malem nogometu za veterane, mladince in člane, tekmovanje v vlečenju vrvi, tekmovanje v namiznem tenisu, tekmovanje v košarki in odbojki in odprtje prenovljenega cestnega odseka na Žalah.
Zadnji septembrski petek bodo na kmetiji Kolar v Dobrini pripravili prikaz luščenja in kožuhanja koruze, nedelja bo spet športno obarvana, saj bo v prostorih tamkajšnje osnovne šole turnir v šahu in nato še tekmovanje v streljanju z zrač-
no puško na igrišču za šolo. V prvem oktobrskem tednu bo izvedena krvodajalska akcija za vse občane Žetal, nato pa še tradicionalno gozdarsko tekmovanje za naziv Žetalska grča in Žetalska grčica.
V soboto, osmega oktobra, bodo na svoj račun prišli ljubitelji narave; organiziran bo namreč pohod od žetalske osnovne šole do izvira Sotle in srečanje občanov pri lovski koči Tisovec, kjer bo zvečer še lov na polhe. V okviru letošnjih prireditev bo v vaškem domu izpeljano še strokovno
šoli in kostanjev piknik.
Praznični nedeljski dan se bo začel z obredom maše v župnijski cerkvi, potem
se
bodo srečali starejši občani in občanke, sledilo pa bo še tradicionalno srečanje frajtonar-jev. Sklop prireditev v čast ob-
činskemu prazniku pa bodo zaokrožili z gasilsko vajo ob koncu oktobra.
SM
predavanje na temo reševanja ekstremnih situacij v zraku.
Zaključni del prireditev se bo začel v petek, 14. oktobra, z otroškim kostanjevim piknikom ob šoli, nadaljeval pa zvečer s srečanjem krvodajalcev in podelitvijo športnih pokalov in priznanj. V soboto zgodaj popoldne bo najprej slavnostna seja občinskega sveta, sledilo bo odprtje razstave, ki so jo pripravila različna občinska društva v avli osnovne šole, pozno popoldne pa bo še osrednja občinska proslava v prireditvenem šotoru ob
Zaščitni znak vsakoletnega občinskega praznika Žetal sredi oktobra je tradicionalni kostanjev piknik; letos bo že 21. po vrsti.
Foto: SM
Ormož • Nova sezona pravljičnih uric
Z jesenjo spet v knjižnico
V sredo so se v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož spet začele pravljične urice, namenjene najmlajšim, ki se s svetom knjig in knjižnico šele spoznavajo.
Foto: Viki Ivanuša
V sproščenem raziskovanju knjižnice po pravljični urici in delavnici se otroci počutijo prav domače. Nini Šulek in Leonidi Šumenjak pri delu pomagata Srečka in Srečko.
Z novim šolskim letom je prišla tudi prva popočitniška pravljična urica in številni otroci so se potrudili, da je niso zamudili. Govorila je O soncu, ki ni moglo zaspati Helene Kraljič. Uro sta skupaj izvedli knjižničarki Leonida Šumenjak, ki je otrokom pravljico prebrala in Nina Šulek,
ki je dogajanje ponazarjala z lutkami, tako da je bila pravljična urica zelo lepo doživetje za najmlajše. Po pravljici so se družili še v ustvarjalni delavnici, v kateri so izdelali knjižna kazala s svojimi imeni. V knjižnici so bili dobrega obiska pravljične urice, kljub lepemu sončnemu vremenu,
ki je bilo zunaj, zelo veseli. Pravljične urice so namenjene vsem otrokom, ne glede na starost. V knjižnici so mnenja, da starši najbolje vedo, koliko so njihovi otroci pripravljeni poslušati in sposobni slediti pravljici. Od dveh let naprej je vsekakor vredno poizkusiti, če pa se izkaže, da otrok za to ni
razpoložen, svetujejo staršem, naj jih k temu ne silijo in poskusijo raje kdaj drugič.
Pravljične urice bodo tudi to sezono potekale vsako tretjo sredo ob 16. uri. Od novembra naprej pa se bo Leonidi Šume-njak in Nini Šulek s pravljicami pridružila še Zdenka Kosi, ki bo otrokom pripravila pravljico vsako prvo sredo v mesecu. Najbolj pestro pa bo spet v decembru, ko so napovedane tudi ustvarjalne delavnice.
Tudi za odrasle so v knjižnici čez poletje domislili pester program za jesenske in zimske dni. Če izpostavimo le najbolj zanimive: Literarni večer z Dušanom Mercem in predstavitev romana Pedagoški triptih (19. oktober, ob 18. uri, grajska dvorana), strokovno predavanje Romana Vodeba s predstavitvijo knjige O spolu (27. oktober, ob 18. uri, grajska dvorana), Dan odprtih vrat z ugodnostmi za člane ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic (21. november), Literarni večer, posvečen Mileni Mohorič, in svečan zaključek Bralne značke za odrasle (24. november ob 18. uri, grajska dvorana), Ustvarjalna delavnica za odrasle Pick point tehnika vezenja na papir z Ljubo Fi-šer (29. november ob 16. uri) in Pravljični večer za odrasle s priznanimi slovenskimi pravljičarji (6. december, grajska dvorana).
Viki Ivanuša
Ptuj • Noč petja na šoli Mladika
Peli pozno v noč ...
Pevci Osnovne šole Mladika so javnosti že dobro znani. Njihovi rezultati so dokazali, da znajo in zmorejo, za vsakim priznanjem pa stoji tudi trdo delo. Minuli vikend so združili vaje in nepozabno druženje, v šolski telovadnici, kjer so prepevali pozno v noč, pa so tudi prespali.
„Živimo v času, ko so vrednote družbe in s tem posledično tudi vrednote mladih na precej majavih temeljih. Otroci in mladi vse več časa preživljajo za računalnikom. Prav zato smo se na OŠ Mladika odločili, da z našimi pevskimi zbori izvedemo projekt Z zborovskim petjem koristno preživljamo prosti čas. Učence naše šole s tem spodbujamo, da svoj prosti čas preživljajo aktivno, da ob tem spoznajo umetnost petja, plesa, igranja na tolkala, javnega nastopanja ter da spoštujejo kulturo naše in drugih držav. Vzgajamo jih, da spoznajo, da odlične stvari v življenju ne pridejo kar same od sebe, ampak zahtevajo vlaganje truda in včasih tudi odrekanje. Kdor od življenja hoče več, mora vanj tudi vložiti več. In to naši pevci dobro vedo. Z večletnim trudom, ki poleg rednih vaj vključuje tudi popoldanske vaje, tridnevne pevske tabore ter številne koncerte, nastope in tekmovanja, smo ime naše šole in s tem tudi ime našega mesta ponesli tudi čez meje," pojasnjuje zbo-rovodkinja Jasna Drobne.
Delo Mladinkinih zborov je
bilo že večkrat nagrajeno z zlatimi in s srebrnim priznanjem, priznanjem mestne občine Ptuj za posebne dosežke MPZ ter priznanjem Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ptuj za posebne dosežke. Da ohranijo dobre uvrstitve in domov prinesejo še kakšno priznanje, pa bo treba delati še naprej. Tako so minuli vikend, petek in soboto, izvedli Noč petja, intenzivne pevske vaje, s katerimi so se pripravljali na nastop ob svetovnem dnevu učiteljev.
Noč petja pa niso bile zgolj vaje, saj je cilj takšnih dogodkov tudi socializacija, timsko delo in druženje mladih. Večer so popestrili s krstom novih pevcev, kar je na Mladiki že
tradicionalen običaj, prespali pa so kar v šolski telovadnici.
Obeta se tudi Mladikin muzikal
Takoj po novem letu se bodo pevci Mladike širši javnosti predstavili s premiero muzicala Pravo prijateljstvo, ki je avtorsko delo zborovod-kinje Jasne Drobne, koreografijo sta oblikovali Anica in Brina Ternovšek. „V muzikalu bomo združili pevske glasove otroškega in mladinskega zbora, s petjem, plesom in igro pa bomo med poslušalce ponesli poučne in vzgojne misli, kot so: največ velja le pravo prijateljstvo, ne sodi človeka,
dokler ga ne spoznaš, za vsakim obrazom je skrita zgodba srca," pojasnjuje Drobnetova.
V procesu priprave na pre-miero muzikala pa na OŠ Mladika poleg pevskih in plesnih vaj izvajajo tudi delavnice dramske igre in delavnice premagovanja treme pri javnem nastopanju.
Da se na OŠ Mladika poučevanja petja lotevajo sistematično, dokazuje dejstvo, da na šoli v letošnjem letu delujejo štirje pevski zbori: pevski zbor 1. razredov, pevski zbor 2. razredov, otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor. Tako najdemo v urniku njihove šole tedensko kar osem ur petja. Vsi zbori delujejo pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne, ki je svoje znanje poleg raznih seminarjev pridobivala tudi kot zborovodkinja v Pevski šoli CS, ki deluje pod okriljem zbora Carmina Slove-nica, zadnje leto pa deluje tudi kot umetniška voditeljica otroškega in mladinskega zbora v pevski šoliAllegro.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv šole
Od tod in tam
Svetinje • 13. praznik trgatve
Foto: Viki Ivanuša
Na Svetinjah so v soboto s 13. praznikom trgatve končali vrsto prireditev, s katerimi so v KS Ivanjkovci praznovali praznik svoje krajevne skupnosti.
Predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh je povedala, da so se organizatorji potrudili pri organizaciji vseh prireditev. Trgatve so bile sicer krive za nekoliko slabši obisk zadnje prireditve na Svetinjah, ki jo je organiziralo TKD Ivanjkovci. Popoldne so se kuharski talenti pomerili v pripravi golaža (na fotografiji). Tekmovali sta le dve ekipi - Ekološke kmetije Zadravec in TD Bukovci Mesnica Spirala, na koncu pa je komisija zmago namenila gostom. Istočasno je potekala kmečka tržnica z domačimi izdelki in spominki. V kulturnem programu je nastopila ljudska godba pod vodstvom Vinka Tuška in pevci TKd Ivanjkovci. V lepem sončnem vremenu se je bilo mogoče s konjsko vprego popeljati po okoliških hribčkih. V želji, da bi bili lepi kraji čim lepše urejeni, organizator vsako leto pripravi tekmovanje za najlepši kraj v KS Ivanjkovci. Ta naslov so letos osvojili Lahonci. Zvečer se je druženje nadaljevalo z zabavo z ansamblom Prlekija, v nadaljevanju večera pa je nastopila Natalija Verboten.
Viki Ivanuša
Ptuj • Sprejem šolarjev - športnikov
Ptujski šolarji so se letos, tretjič zapored udeležili 45. mednarodnih iger šolarjev, ki so potekale v začetku avgusta na Škotskem. Domov so med drugim prinesli eno srebrno in dve bronasti priznanji, zaradi česar jih je minuli teden sprejela podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer. Na igrah je sodelovalo več kot 1500 mladih iz 35 držav in 80 mest. Tekmovalci v starosti od 12. do 15. leta so se pomerili v atletiki, badmintonu, golfu, jadranju, judu, nogometu, plavanju, odbojki in tenisu. Ptujska ekipa, ki je štela 16 tekmovalcev, se je pomerila v atletiki, nogometu in tenisu, v katerem so bili tudi najuspešnejši. Neja Krajnc Domiter je osvojila srebrno priznanje za dvojice v tenisu, prav tako je srebro v enaki kategoriji prinesla Tamara Zi-danšek, Veronika Domjan pa je v suvanju krogle osvojila srebrno medaljo. Vodja ptujske ekipe je bila Anica Terno-všek, družbo pa so ji kot mentorji delali še Zoran Krajnc, Aleš Bezjak, Boštjan Zemljarič in Brina Ternovšek.
Dženana Kmetec
Ptuj • Razstava lesenih skulptur
Koprski umetnik Loris Morosini na Ptuju te dni razstavlja zanimiv svet bitij, kakor jih vidi skozi podobo lesa. »Les je sprejemljiv za umetnost. Vendar le s pomočjo ljudi, ki znajo in zmorejo vdihniti lesu življenje,« pravi kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Stanka Gačnik. Na Ptuju se Morosini predstavlja z razstavo lesenih skulptur, ki so združene pod skupnim naslov Bitja. Enovito oblikovane, na otip in pogled prijetne umetnine kar vabijo, da jih vzameš domov. Od simpatične lesene opice do mogočnega nosoroga in divje hobotnice - prav vsi so nekaj posebnega. O fenomenalnosti njegovih izdelkov se lahko prepričate v Salonu umetnosti na Ptuju, kjer so Bitja na ogled do 16. oktobra.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Ormož • Predstavili OPPN južne obvozne ceste
Za razbremenitev prometa
Minuli teden je Boštjan Najžar, svetovalec za okolje in prostor občine Ormož, pripravil javno razpravo za ureditev južne obvozne ceste mesta Ormož. Vse gradivo je razgrnjeno na Občini Ormož, javna razprava pa se bo končala 7. oktobra. Do tega datuma je še mogoče podati pripombe pisno v knjigo pripomb ali z dopisom. Vsi podatki pa so dostopni tudi na www.ormoz.si.
PJUKAZ VBJVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
ntdvidm	ot- UTKitríníij'j jr^mJc nosilccv pfontmi. r r n □cgodvaiù
-, :il¡'. il in cioUeo.
EtMlizadjftOPPHta r .i: . f-.L'il vir- u':r -.!' /11 alo I. a, |MJ . .'Til !■. v :' k .
prcr:;i:h pavCTiv in po»lcdiinHi Jjcdoh ufirkav ra mesto Onno? z okolico.
MEJA DPN (Državni prosroiski aacn zu rekonstrukcijo in elektrifikacijo 'Vî-ti''' prage Prjgeirk^- ilodcSl
UM A	RH d.0.0.
	
C6ÍM cm!	08ÙNSKI P0GRCBNI PftflSTORSH NAÏRI
Wufcta ralo i, 2270 Ofitttf	DOPOLNJEN 0SHUTEK
piiijinpt OÊÛfiSK! PÛCfiOÊM fttOSKftSH	risba:
MUCsr ZA VZHHMO OSVBflB CtSIO	FRKK \PUWV IN PQVEAV
MES» ÙPMÎ (CFPH WC)	s sosECNjm cauca
«K)(9 IWj^ttt	itevUq Ztf5:
MARJAH RBUC. wiwJjUnqjïS!.	2JPS 4-ÍIJ2
o^toMni ffSjrtWI;	Stettd 2AÎ5:
MARJAN StPUC. univ.dpl.ing.crti.	ZAPS A-0IJÎ
Upojcttar «tum;	fnola fet -,
ßÄ/11 AUGWT 2011	1 : 5000 J
Foto: občinska uprava
Območje ureditve južne obvozne ceste
Ideje o ormoški vzhodni obvozni cesti so stare že nekaj let. Urejena obvozna cesta je pomembna predvsem za razbremenitev mesta Ormož s tovornim prometom iz gramoznice Jurkovec in ob pričakovanem povečanju tranzitnega prometa iz hrvaške strani po vstopu južne sosede v EU. Vzhodna obvozna cesta bo nova cestna povezava mesta Ormož. Območje OPPN obsega območje od mejnega prehoda z Republiko Hrvaško in naprej po obstoječih javnih poteh 804081 in 804082, preko njivske površine in se zaključi pri vhodu v nekdanjo TSO na lokalni cesti 304511. K OPPN je smernice podalo kar 16 od skupno 17 nosilcev urejanja prostora. Namen javne
razgrnitve OPPN je seznanitev javnosti s predlaganimi ureditvami in poziv k sodelovanju, je povedal Boštjan Najžar. Javnosti OPPN ni zanimal preveč, saj do razprave ni bilo na razgrnjen načrt niti ene pripombe, pa tudi obisk razprave ni bil ravno velik, nekaj občanov pa je tema le zanimala, saj se dotika njihove lastnine. Na območju, kjer OPPN posega v območje Državnega prostorskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, je prišlo tudi do spremembe namembnosti zemljišč, ki se iz zazidljivih spremenila nazaj v kmetijske površine.
V razpravi smo izvedeli, da je trasa že fiksno določena in optimizirana, saj je bilo pri
pripravi treba upoštevati vse potrebne predpise. Regionalna cesta pa mora omogočati tudi natančno določene standarde, hitrost 70 kilometrov na uro in naklone križanj z železniško progo. O vprašanjih razvrednotenja zemljišč, ki jih cesta razdeli v več parcel, pa se bo treba dogovarjati pri samem odkupu zemljišč. Po načrtu je omogočen dostop do vseh zemljišč, po cesti pa bo mogoče voziti s kmetijskimi stroji, je bilo odgovorjeno Robiju Jambrišku. Ivan Babič pa je pripravljavcem predlagal še razmislek, ali ne bi bil bolj umesten izvennivojski prehod čez železniško progo proti Čakovcu, še posebej ob očitno skorajšnjem vstopu Hrvaške v EU in s tem povezanim
povečanjem pometa.
Načrtovana regionalna cesta bo urejena v dolžini 2036 metrov, ob njej pa bo v celotni dolžini zgrajen tudi pločnik. Del bo tudi osvetljen, na delu, ki pa se nahaja na območju Nature, pa razsvetljave ni dovoljeno graditi. Za kolesarsko stezo pa na področju med železnico in Dravo ni bilo dovolj prostora.
Na o snovi podanih pripomb se bo odlok ustrezno popravil, nakar bo vseh 16 nosilcev prostora ponovno podalo svoje mnenje. OPPN potrdi še občinski svet, dokončno pa bo OPPN veljaven šele, ko bo sprejet občinski prostorski načrt, ki je nadrejen akt.
Viki Ivanuša
Križevci pri Ljutomeru • Županovo priznanje Teleingu
Nagrajeni za uspešno delo
Podjetje Teleing, d. o. o., ki že vrsto let nastopa na trgu kot prodoren ponudnik telekomunikacijskih storitev, je bilo letos za svoj trud pri modernizaciji obstoječega KTV-omrežja nagrajeno s priznanjem župana občine Križevci pri Ljutomeru.
Podjetje Teleing, d. o. o., si je v preteklih letih v lokalnem okolju izgradilo prepoznavnost kot inovativen ponudnik telekomunikacijskih storitev, ki hkrati prispeva tudi k razvoju lokalnih skupnosti. Na območju občine Križevci pri Ljutomeru so z lastnimi sredstvi uspešno modernizirali obstoječe omrežje KTV Križevci, ga nadgradili in prebivalcem omogočili ponudbo sodobnih širokopasovnih telekomunikacijskih storitev.
Janez Smolkovič, direktor podjetja, je povedal: „Zelo vesel sem, da je naše dobro delo prepoznano, seveda pa je za nas najpomembnejše zadovoljstvo naših naročnikov. Celotna eki-
pa podjetja Teleing, d. o. o., se zaveda, da je naša prihodnost odvisna od naših naročnikov, zato se bomo tudi v bodoče trudili, da z našo ponudbo sodobnih telekomunikacijskih storitev po ugodni ceni zadovoljimo potrebe naših naročnikov."
Istočasno se je podjetje zaradi uspešnega poslovanja uvrstilo na lestvico 100 najhitreje rastočih podjetij podravsko-po-murske regije. Podjetja so bila na lestvico uvrščena na podlagi natančne metodologije, ki vsebuje ob analizi rasti prihodkov še druge kazalnike, kot so podjetniška zgodba, filozofija podjetja, naravnanost na tuje trge in panogo, v kateri deluje.
V sklopu svojih celoletnih aktivnosti se je podjetje tudi letos predstavljalo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer so prvič predstavili
tudi novost v svoji programski shemi - prvi 3D HD-program, ki mu bo kmalu sledilo še več tovrstnih vsebin.
Viki Ivanuša
Foto: zasebni arhiv
Direktor podjetja Janez Smoikovič je bil priznanja zelo vesel.
Od tod in tam
Ljutomer • Hidrogeološke raziskave
Na podlagi javnega razpisa za izbiro izvajalca storitev hidrogeoloških raziskav vodnih virov je občina Ljutomer kot nosilka projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C, kot najugodnejšega ponudnika izbrala Geološki zavod Slovenije iz Ljubljane, ki bo s terenskimi raziskavami ugotovil zalogo in kakovost podzemne vode na predlaganih lokacijah vodnih virov. Izsledki hidrogeoloških raziskav bodo pomenili osnovo za naslednjo fazo, ki temelji na projektiranju vodnih virov in transportnih vodovodov. Pogodbena vrednost del znaša 955 tisoč evrov, naložba pa mora biti zaključena v nekaj več kot treh mesecih od dneva podpisa pogodbe. Ljutomerska županja Olga Karba je pogodbo podpisala z direktorjem Geološkega zavoda Slovenije Markom Komacem (naposnetku).
NŠ
Ljutomer • Gostovanje mladih iz 9. držav
V prleški prestolnici je vse dni minulega tedna gostovalo 45 mladih in njihovih mentorjev iz Danske, Estonije, Hrvaške, Nemčije, Norveške, Poljske, Španije, Švedske in Slovenije. V organizaciji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so se udeležili že osme konference mladih v sklopu projekta EYES; European Youth - European Summit. Projekt zajema izmenjavo mladih in je potekal pod delovnim naslovom Prosto-voljstvo nas bogati, kar sovpada z letošnjim evropskim letom prostovoljstva. V Ljutomeru se je za mlade pripravila različna oblika delavnic, neposredno povezana s prostovoljstvom. Med drugim so udeleženci obiskali in se aktivno vključili v nekatere dejavnosti Doma starejših v Ljutomeru, pri Svetem Juriju ob Ščavnici so se mladi seznanili s prostovoljstvom v gasilstvu, v ljutomerskem vrtcu (na fotografiji) pa so se pridružili vzgojiteljicam in otrokom v skupinah ter pomagali pri urejanju okolice. Ob tem so otroke vrtca obdarili z igračami in slikanicami, značilnimi za njihove države. Mladi so bili gostje vinogradniške družbe P&F Jeruzalem Ljutomer, kjer so se udeležili trgatve, sprejela pa jih je tudi ljutomerska županja Olga Karba. Mladi Evropejci so bivali v eko hostlu v Križevcih pri Ljutomeru, njihovo gostovanje v Prlekiji pa je bilo delno omogočeno s sredstvi iz evropskega projekta Mladi v akciji.
NŠ
Ljutomer • Žlahtni abonma
Z oktobrom se v prleški prestolnici pričenja nova gledališka sezona - s pomembno noviteto. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) - enota Ljutomer seje skupaj z občino Ljutomer in Lokalno turistično organizacijo Prlekija Ljutomer odločil, da bo od oktobra do marca na ljutomerskem gledališkem odru v okviru Žlahtnega abonmaja gostovalo pet vrhunskih gledaliških skupin. Najprej, 19. oktobra, si bodo Lju-tomerčani ogledali znameniti glasbeno-gledališki performans Monty Python v režiji Tijane Zinajic, ko bodo na oder ljutomerskega kulturnega doma stopili operna sopranistka Nika Vipotnik, pianist Jože Šalej ter igralca Kris Guček in Tomo Tomšič. V novembru bo na ogled muzikal Ljubim te - spremeni se v režiji Gašperja Tiča, nastopili pa bodo DanijelMalalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan in Simona Vodopivec Franko. Decembra bodo na oder stopili izjemni igralci SNG Drame Ljubljana Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman, Boris Mihalj in Jože Šalej, za katere je režiser Diego de Brea spisal burlesko Ko sem bil mrtev. Ob koncu januarja prihodnje leto bo v sklopu Žlahtnega abonmaja v Ljutomeru na ogled komedija Malomeščanska svatba, kjer nastopajo slovenski zamejci iz Trsta Igor Rebula, Luka Starc, Veronika Zuzič, Jernej Bufon, Emil Bukavec, Alex Vescoli, Ivana Terčon, Jan Sossi in Ilja Bufon. Za zaključek abonmajske sezone, najbrž v marcu 2012, bo v Ljutomeru gostovala zmagovalna predstava 50. Linhartovega srečanja, ki bo med 29. septembrom in 2. oktobrom letos v Postojni. Po vsaki predstavi bodo v galeriji Anteja Trstenjaka, ki je v sklopu ljutomerskega kulturnega doma, pripravili za obiskovalce degustacijo prleških vin. Predstavili se bodo vinarji P&F Wineries, Turistična kmetija Frank Ozmec, Vinarstvo MagdičLjutomer, Vinogradništvo Ozmec in Vi-noreja Kaučič. Za celoten Žlahtni abonma bo potrebno odšteti 44 evrov (odrasli) oziroma 38 evrov (upokojenci, študentje in dijaki).
Foto: NS
Slovenija • Sedmi dan slovenskih lekarn
Zdravila in samozdravljenje
Tema letošnjega sedmega dneva slovenskih lekarn, ki je bil 26. septembra, je Zdravila in samozdravljenje. V lekarnah so na to temo na voljo brezplačne informativne knjižice o pravilni in varni uporabi zdravil pod naslovom Zdravila in samozdravljenje.
Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu, ki skupaj z Lekarniško zbornico pripravlja dneve slovenskih lekarn, je tudi letos dala pobudo za izvedbo raziskave o uporabi zdravil, da bi pridobili čim več kakovostnih zdravstvenih informacij o uporabi izdelkov za samozdravljenje ter načina informiranja bolnikov glede njihove uporabe. Kakovostne informacije so pri samozdravljenju še kako pomembne, saj odgovornosti v tem primeru ne nosita zdravnik in lekarniški farmacevt, temveč bolnik sam.
Po podatkih raziskave Slovenci informacije o sa-mozdravljenju najpogosteje iščejo pri zdravnikih in lekar-
niških farmacevtih. Po njihovem večinskem mnenju mora lekarniški farmacevt vedno svetovati pri izdaji zdravil brez recepta, zanje najpomembnejše pa so informacije o medsebojnem učinkovanju zdravil in možnih neželenih učinkih. Skoraj 90 odstotkov udeleženih v letošnji raziskavi je mnenja, da lekarniški farmacevti pri izdaji zdravil ustrezno svetujejo, s tem pa bolnikom omogočajo odgovorno samozdravljenje, ki je najstarejša oblika zdravljenja in v ožjem pomenu besede pomeni uporabo zdravil brez recepta, ki ga izvajajo bolniki na lastno pobudo in lastno odgovornost, s pomočjo ali pa brez pomoči ali nasveta lekarniškega farmacevta ali
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, direktorica JZ Lekarne Ptuj
katerega drugega zdravstvenega delavca.
Iz raziskave je tudi razvidno, da Slovenci najpogosteje za samozdravljenje upora-
Cirkulane • Radioklub pod novo streho
S skupnimi močmi do cilja
Člani cirkulanskega Radiokluba so leta 2007 kupili in deloma obnovili hiško v naselju Paradiž. Letos poleti pa so uspešno in z veliko pomoči donatorjev izvedli še sanacijo strehe in mansarde.
„Začeli smo po temeljitem premisleku in natančnem načrtu. Najprej nam je podjetje Žiher, d. o. o., pripravilo celotno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Hkrati smo iskali potrebne finančne vire, in ko smo imeli zagotovljenega približno polovico potrebnega denarja, se je delo na objektu začelo in to dobesedno na strehi, kjer smo najprej zamenjali enokapnico za dvokapnico, v drugi fazi pa smo uredili še mansardne prostore," je povedal član gradbenega odbora za prenovo Jernej Golc.
Člani Radiokluba so si potreben denar za material pridobili iz več virov; 7100 evrov so dobili s kandidaturo omenjenega projekta na razpisu LAS Haloze, občina je skupno do-nirala 3600 evrov, za poplačilo vseh računov prenove strehe v višini nekaj čez 17.000 evrov
pa so najeli še kredit na NKBM in tako poplačali izvajalce ter dobavitelje. „Nikakor pa ne bi mogli doseči zadanega cilja, če nam ne bi pomagali donatorji in teh je bilo kar precej. Med največjimi oziroma zlatimi donatorji se zahvaljujemo podjetjem GP Project ing, Asfalti Ptuj, Žiher, d. o. o., Občini Cir-kulane, podjetniku Marjanu Fuksu, avtoprevoznikoma Darku Rakušu in Bojanu Prašnič-kemu. Poleg njih nam je zelo pomagalo še več srebrnih in bronastih donatorjev. Skupna finančna vrednost bi brez do-niranega materiala in storitev v prvi fazi obnove znašala čez 25.000 evrov."
Toda s postavitvijo nove strehe dela še ni bilo konec, saj je bilo treba urediti še mansardo, denarja pa ni bilo več. „Kljub temu nismo niti pomislili, da ne bi nadaljevali, seveda pa ne bi mogli narediti kaj veliko,
bljajo zdravila brez recepta, sledijo zdravilna zelišča, polovica vprašanjih je za samozdravljenje uporabila enkrat ali večkrat tudi zdravila na recept, ki so jih imeli doma in so jih sami opredelili kot smiselna.
„S temami ob dnevu slo-
venskih lekarn lekarniški farmacevti sledimo trendom in potrebam na področju zdravljenja z zdravili in zagotavljanja čim boljših izidov zdravljenja. Ti vključujejo celostno obravnavo tudi v lekarne, kjer lahko farmacevti pomagamo z nasvetom o varni, pravilni in učinkoviti uporabi ne samo zdravil na recept, temveč tudi zdravil brez recepta, medicinsko-tehničnih pripomočkov, pre-hranskih dopolnil in drugih izdelkov za nego in varovanje zdravja," je pred letošnjim dnevom slovenskih lekarn povedala Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., direktorica JZ Lekarne Ptuj.
Samozdravljenje v evropskih državah narašča, ker je vse več zdravil, ki jih je mogoče dobiti brez recepta. Zelo pomembno pri samoz-dravljenju je, da se ne smemo
sami zdraviti več kot tri do sedem dni, saj morajo v tem času vsi znaki in simptomi bolezni izginiti. Zdravila, ki jih uporabljamo za samoz-dravljenje, je treba tudi zelo dobro poznati. Posebno pozornost pa je pri samozdra-vljenju treba nameniti dojenčkom, majhnim otrokom, nosečnicam in doječim materam, starostnikom in kroničnim bolnikom. V brezplačni informativni knjižici o pravilni in varni uporabi zdravil Zdravila in samozdravljenje bodo zainteresirani našli veliko koristnih informacij o pravilni in varni uporabi zdravil pri samozdravljenju. Na temo samozdravljenja pa so slovenski farmacevti pred časom napisali tudi priročnik z opisom simptomov in znakov 35 zdravstvenih težav, ki jih lahko zdravimo sami.
MG
Pogled na adaptiran objekt Radiokluba Cirkulane; člani kluba in donatorji so letos zamenjali celotno ostrešje in uredili mansardne prostore.
če nam spet ne bi priskočili na pomoč novi zlati donator-ji. Med tistimi, ki so donirali največje zneske za ureditev mansarde, so Silvo Bedrač, Štefan Ban, Andrej Pernek, Danilo Milošič in spet še številni manjši, a še kako potrebni srebrni in bronasti donatorji. Po naši oceni znaša skupen delež vseh donacij v obliki materiala in storitev za obe fazi sanacije preko 30.000 evrov.
Za koordinacijo del in dobro izvedbo je ves čas prenove spomladi letos skrbel upravni odbor Radiokluba skupaj z gradbenim odborom, ki so ga sestavljali: Denis Jurgec, Boštjan Polajžer, Andrej Bogdan, Branko Majhen, Franc in Zoran Kolednik ter Jernej Golc, ki je še povedal: "Za Radioklub Cirkulane, ki danes šteje 78 članov, smo si uspeli urediti status prostovoljne organizacije, zato lahko v skladu z zakonodajo člani izvajajo tudi prostovoljno delo. Člani smo v adaptacijo hiše vložili preko 1000 prostovoljnih ur dela. Na večjih delovnih akcijah se nas je zbralo 25 in več hkrati, sicer pa so posamezna dela potekala po manjših skupinah, v katerih je pomagalo od najmanj tri pa tja do osem članov. Večinoma smo delali čez vikende, poleti pa tudi ob popoldnevih."
Uspešno opravljeno delo so člani, donatorji in prijatelji kluba proslavili z veselim piknikom in podelitvijo priznanj donatorjem sredi septembra pred objektom na Pohorju, ki je v lasti članov Radiokluba Cirkulane.
SM
Prlekija • Dragotinu Cvetku doprsni kip
Cvetko je bil svetovljan
Ob stoletnici rojstva akademika, slovenskega muzikologa in skladatelja dr. Dra-gotina Cvetka, so v Vučji vasi (občina Križevci) odkrili njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Edo Dolinar.
»Cvetko je izžareval nezlomljivo moč in neizčrpno delovno energijo. Izhaja iz majhne vasi, postal pa je svetovljan, ki svojih prleških korenin ni nikoli zatajil,« je na slovesnosti ob Cvetkovi rojstni hiši povedal dr. Kajetan Gantar, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), kjer je vrsto let deloval tudi Cvetko. V njegovi rojstni vasi so pripravili razstavo Cvetko-vih fotografij in pisem, ki jih je pošiljal v svoj domači kraj. Na dan Cvetkovega rojstva, 19. septembra, so se ga spomnili tudi v Ljubljani s tridnevnim
muzikološkim simpozijem na SAZU, naslednji dan pa so njegov doprsni kip odkrili tudi na ljubljanski filozofski fakulteti (FF).
Dragotin Cvetko je študiral na glasbenem konzervatoriju in FF v Ljubljani, iz kompozicije se je izpopolnjeval še v Pragi. Doktoriral je leta 1938, med letoma 1938 in 1943 ter 1945 in 1962 je bil docent, izredni in redni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Na njegovo pobudo je bil leta 1962 ustanovljen oddelek za muzikologijo na FF, kjer je bil do leta 1981 njegov pred-
stojnik. Leta 1972 je utemeljil Muzikološki inštitut SAZU, ki je pričel delovati osem let pozneje, leta 1982 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naslov zaslužnega profesorja. Umrl je leta 1993 v Ljubljani.
Slavnostnega odkritja spominskega doprsnega kipa dr. Dragotina Cvetka so se med drugimi udeležili akademik dr. Kajetan Gantar, kipar Edo Dolinar, župan občine Križev-ci Branko Belec ter Cvetkovi hčerki Varja Orešnik in Eva Kardelj.
NŠ
Doprsni kip Dragotina Cvetka je izdelal kipar Edo Dolinar.
Foto: SM
Foto: NS
Atene • Vsesplošni kaos v državi Grčija v primežu stavk
Potem ko je grška vlada minulo sredo napovedala nove varčevalne ukrepe, je Grčijo zajel val stavk. Stavka delavcev v javnem prometu je ohromila prestolnico, kaos kmalu pričakujejo tudi v letalskem prometu. Stavkajo celo Foto-Nbcom.org učitelji, študenti pa napovedujejo demonstracije. Grška vlada vztraja pri ukrepih, ki jo bodo rešili pred bankrotom.
O razmerah v državi je danes grškega predsednika Karolosa Papuliasa obveščal finančni minister Evangelos Venizelos. »Situacija je izjemno kritična, rekel bi celo, da nevarna,« je dejal Venizelos. »Občutek nervoze med večjimi članicami območja z evrom se dotika tudi nas.«
Venizelos, ki se bo v petek odpravil v Washington na letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kjer bo razpravljal tudi z mednarodnimi posojilodajalci, je s prstom pokazal na območje evra. »Na žalost območje z evrom ta trenutek ne dosega politične in institucionalne ravni,« ki je potrebna za učinkovit spopad s krizo.
A se minister hkrati zaveda, da je izhod iz krize na ramenih Grkov. »Če želimo rešiti našo državo, se moramo zakopati v delo,« je dejal. »Čudež, potreben za rešitev naše države, je v naših rokah. Moramo delati, delati, delati,« je poudaril Venizelos.
V Grčiji je v petek potekala 24-urna stavka delavcev v javnem prometu, zaradi česar so kljub evropskemu dnevu brez avtomobila ulice Aten polne prav teh. Medtem je na tisoče turistov ostalo ujetih na mednarodnem letališču v Atenah, saj so stavkali tudi taksisti, poročajo tuje tiskovne agencije. Prazne so bile učilnice, saj so stavkali učitelji v sekundarnem izobraževanju, medtem ko učitelji v primarnem izobraževanju redno prekinjajo svoje delo.
Uslužbenci finančnega ministrstva bodo stavkali 27. in 28. septembra, pridružili pa se jim bodo še uslužbenci davčne uprave in cariniki. Za štiri ure bodo danes delo prekinili tudi občinski delavci. Dva največja sindikata - sindikat javnih uslužbencev Adedy ter generalno združenje grških delavcev - sta za 5. oktober sklicala stavko javnega sektorja, za 19. oktober pa splošno stavko.
Grška vlada je v sredo po večurni seji odločila, da bodo za 20 odstotkov znižali pokojnine, ki znašajo več kot 1200 evrov mesečno, upokojenci, mlajši od 55 let, pa bodo izgubili 40 odstotkov pokojnine nad vsoto 1000 evrov. 30.000 javnih uslužbencev bodo razporedili na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, po enem letu pa jih bodo bodisi premestili bodisi odpustili. Davčne olajšave na letni ravni bodo z 8000 evrov znižali na 5000 evrov, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Grčija se spreminja v hišo revščine, vsak dan in vsak teden so napovedani novi varčevalni ukrepi,« je za državno televizijo NET dejal prvi mož atenske gospodarske zbornice Constantinos Michalos. »Ni nobenega kompasa, vlada ne ve, kam je namenjena,« je poudaril.
Grška vlada je sicer v sredo dejala, da z novimi varčevalnimi ukrepi »pošiljamo sporočilo našim kolegom in trgom, da si Grčija želi in je tudi sposobna izpolniti svoje obveznosti, s čimer bo ostala v jedru skupine z evrom in EU«.
Po telekonferenci grškega finančnega ministra Evangelosa Venizelosa v ponedeljek in torek s predstavniki EU, Evropske centralne banke in iMf, t.i. trojke, je slednja v torek sporočila, da bo svoje strokovnjake znova poslala v Grčijo, tako da bodo nadaljevali z revizijo stanja javnih financ države.
Grčiji so države z evrom in IMF maja lani odobrili 110 milijard evrov vreden rešilni paket, ki državo drži nad gladino. Od rezultatov revizije trojke je odvisno izplačilo nove tranše posojila v višini osem milijard evrov, brez katere se državi slabo piše. Že oktobra naj bi namreč Grčiji brez mednarodne pomoči zmanjkalo denarja. (sta)
Portland • Ameriški proizvajalec športne opreme Nike je v prvem četrtletju poslovnega leta - med junijem in avgustom - povečal dobiček za 15 odstotkov na 645 milijonov dolarjev (476 milijonov evrov). Rast ki je presegla pričakovanja analitikov, je rezultat večjega povpraševanja po športnih copatih in oblačilih na skoraj vseh trgih po svetu. Medtem ko je podjetje precejšnje povečanje prodaje zabeležilo v ZDA, v Indiji in na Kitajskem, pa je zahodna Evropa edini trg, kjer se to ni zgodilo, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Ta padec v družbi pojasnjujejo s krepkim povečanjem prodaje na stari celini v lanskem letu, ki jo je spodbudilo svetovno nogometno prvenstvo. Četrtletni prihodki podjetja so se povečali za 18 odstotkov na 6,1 milijarde dolarjev (4,5 milijarde evrov), še posebej donosna pa so bila področja z opremo za tek, košarko in športno opremo za ženske.
New York • Bonitetna agencija Moody's je danes znižala kreditno oceno Slovenije s tretje najvišje Aa2 za eno stopnjo na Aa3 in sicer zaradi težav v podjetniškem in finančnem sektorju v času naraščanja nezanesljivosti glede sposobnosti vlade, da ukroti rastoči dolg. Moody's je prav tako sporočil, da se lahko ocena zniža še bolj. Med razlogi je povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem ter poslabšanje obetov za srednjeročno gospodarsko rast. Med drugim zaradi zmanjšanja dostopnosti do posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, kot posledice upočasnitve svetovne gospodarske rasti.
Washington • Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je danes pozvala ZDA, naj s svojimi varčevalnimi ukrepi ne ovirajo gospodarske rasti, čeprav se strinja, da morajo razvite države vključno z ZDA urediti svoje finance. Lagardova je nastopila pred novinarji v Washingtonu, kjer že potekajo aktivnosti v okviru letošnjega jesenskega srečanja IMF in Svetovne banke, ki se jih iz Slovenije udeležujeta guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in finančni minister Franc Križanič. »Trenutni gospodarski položaj prehaja v nevarno fazo,« je dejala Lagardova ob poudarku, da krizi v EU in ZDA ogrožata svetovno gospodarstvo.
Madrid • Španski parlament je potrdil ponovno uvedbo davka na premoženje za letos in prihodnje leto. Občutilo ga bo 160.000 ljudi, ki ima premoženje v vrednosti več kot 700.000 evrov, poroča ameriška agencija AP. Z dvema milijardama evrov, kolikor bo prinesel davek, namerava vlada prispevati k znižanju javnofinančnega primanjkljaja. Javnofinančni primanjkljaj Španije je lani znašal 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda, Španija pa ga namerava znižati na šest odstotkov letos, štiri odstotke prihodnje leto in tri odstotke leta 2013. Večina opozicijskih strank je uvedbo davka označila za obupano predvolilno potezo vladajočih socialistov, a sta proti glasovala le dva poslanca. Za uvedbo jih je glasovalo 176, 166 je bilo vzdržanih.
Tokio • Največji japonski jeklarski koncern Nippon Steel in njegov tekmec Sumitomo Metal Industries, ki med jeklarji v deželi vzhajajočega sonca zaseda tretje mesto, sta danes naznanila združitev, s katero bo ustvarjena druga največja jeklarska skupina na svetu. Združeno podjetje, imenovano Nippon Steel & Sumitomo Metal Industries, naj bi zaživelo 1. oktobra, med jeklarji pa naj bi bilo manjše le od indijskega koncerna Arce-lor Mittal, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Cilj novega podjetja je med drugim zagotoviti dovolj sredstev za spopad z vse večjo svetovno konkurenco. Hkrati naj bi združena Nippon Steel in Sumitomo Metal Industries lažje odgovorila na vse večje povpraševanje po jeklu in bolje poskrbela za dobavo jekla japonskim podjetjem, ki delujejo v tujini. Združeno podjetje se bo osredotočilo na reorganizacijo in razširitev mreže tovarn, poseben poudarek pa bo dalo hitro rastočim trgom - Kitajski, Braziliji in jugovzhodnim azijskim državam.
Dublin • Irska je v drugem četrtletju zabeležila 1,6-odsto-tno gospodarsko rast, potem ko je bila ta v prvem četrtletju po uradnih podatkih 1,9-odstotna. Številke kažejo na začetek okrevanja gospodarstva Irske, ki je lani od EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dobila 67,5 milijarde evrov posojila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Irski statistični urad je oceno rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za prvo trimesečje zvišal s prvotne ocene 1,3 odstotka. Podatki pa tako kažejo, da je okrevanje irskega gospodarstva precej boljše kot v ostalih državah območja z evrom, vključno z Grčijo in Portugalsko, ki sta bili prav tako deležni pomoči unije in denarnega sklada. (sta)
Washington • Iz
poročila IMF
Svetovni finančni sistem bolj ogrožen kot kadarkoli po letu 2008
Svetovni finančni sistem je bolj ogrožen kot kadarkoli po izbruhu finančne krize, je Mednarodni denarni sklad (IMF) zapisal v drugem letošnjem poročilu o svetovni finančni stabilnosti. Območje evra je zaradi dolžniške krize, ki ogroža bančni sistem, pozval k uporabi začasnega kriznega mehanizma (EFSF) za dokapita-lizacijo najšibkejših bank.
Tveganja, povezana z banka-
mi in finančnimi trgi, so se v zadnjih mesecih močno okrepila, je zapisal IMF. Kot je dodal, dolžniška kriza območja držav z evrom banke ogroža do te mere, da bi lahko močno omejile potrjevanje posojil in tako upočasnile gospodarsko rast. Kot je navedel, je dolžniška kriza banke v EU od konca leta 2009, ko so izbruhnile grške težave, stala že 200 milijard evrov. 60 milijard evrov naj bi banke stal dolg Grčije, 20 milijard evrov dolg Portugalske, 120 milijard evrov pa dolg Belgije, Španije in Italije. V skladu so prepričani, da bi morale banke območja evra, ki so močno izpostavljene dolgovom omenjenih držav, nujno okrepiti svoje rezerve.
IMF je v poročilu opozoril, da je glede na trenutne negotove razmere povečanje količine kapitala v nekaterih bankah zelo oteženo. Za te banke bi bilo
treba po mnenju predstavnikov sklada poskrbeti s pomočjo nacionalnih proračunov in skozi EFSF.
Posebno pozornost je IMF v poročilu namenil Italiji, za katero se trgi bojijo, da bo šla po poti Grčije, Irske in Portugalske in bo morala zaprositi za posojilo. Tveganja, povezana s tretjim največjim gospodarstvom v območju evra, so ključnega pomena za dogajanje na kapitalskih trgih, je mogoče brati v poročilu. In medtem ko je sklad države s skupno evropsko valuto pozval, naj pohitijo z implementacijo julijskega dogovora evropskupine glede bolj fleksibilnega mehanizma za pomoč državam, je v zvezi z ZDA in Japonsko opozoril, da morata okrepiti trud za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja.
ZDA bi morale glede na poročilo izboljšati položaj ameriških gospodinjstev. To bi lahko storile tako, da bi državljanom, ki za svoje nepremičnine dolgujejo več, kot so te vredne, znižale hipoteke. Takšnih lastnikov naj bi bilo sicer v ZDA kar četrtina. Tovrstne spodbude bi povečale javno porabo in s tem spodbudile gospodarsko rast, je navedel IMF.
V skladu verjamejo, da bi obnova zaupanja v stabilnost ameriškega nepremičninskega trga pomenila boljšo prihodnost tudi za ameriške banke. (sta)
Bruselj • Po
srečanju držav članic EU
Romunija in Bolgarija ostajata pred vrati schengna
Foto: disputeabout.eu
Romunija in Bolgarija ostajata pred vrati schen-genskega prostora. Nizozemska in Finska sta namreč preprečili dogovor o dvotirnem vstopu držav v schengen, po katerem bi bil nadzor na njunih zračnih in kopenskih mejah odpravljen konec oktobra, odločitev o kopenski meji pa sprejeta do konca julija prihodnje leto.
»Dve članici sta onemogočili odločitev o schengenski širitvi. To vodi v precej žalosten sklep o stanju medsebojnega zaupanja med državami članicami,« je obžaloval poljski notranji minister Jerzy Miller, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU.
Da bi preprečilo večmesečni zastoj Bolgarije in Romunije na poti v schengen, je poljsko predsedstvo predlagalo kompromis -omenjen dvotirni pristop, ki so ga podprle vse države članice razen Nizozemske in Finske.
Odločitev tako ni bila sprejeta in razprava o tem se sedaj seli na vrh EU, ki bo 17. in 18. oktobra. A po navedbah evropskih diplomatskih virov je malo verjetno, da bo oktobra mogoč preboj.
Parlamenta Nizozemske in Finske sta namreč sprejela jasno odločitev proti schengenski ši-
ritvi, predvsem na podlagi argumenta, da v državah ne deluje pravni red ter da sta korupcija in kriminal preveč razvejana.
Tako bo zelo verjetno z odločitvijo o schengenski širitvi treba počakati na poročilo Evropske komisije o napredku Romunije in Bolgarije v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vmesno poročilo naj bi bilo objavljeno februarja, redno letno poročilo pa julija prihodnje leto.
Slovenija po navedbah ministrstva podpira proces širitve schengna na Bolgarijo in Romunijo. Po prvotnih načrtih naj bi Romunija in Bolgarija, najmlajši članici EU, v schengen vstopili že letos marca, vendar sta Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej doseči zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Romunija naj bi zaradi političnega zastoja v schengenski širitvi razmišljala celo o tožbi na Sodišču EU. Bolgarski notranji minister Cvetan Cvetanov pa je danes menil, da Nizozemska in Finska nista podali tehtnih argumentov za svoj veto.
»Zelo intenzivna« razprava je po besedah veleposlanika Genoria danes potekala tudi o predlogih Evropske komisije za spremembo pravil za začasno ponovno vzpostavitev nadzora na mejah v schengenskem prostoru in ocenjevanju zunanje meje unije. Doslej so lahko države v schengnu ponovno vzpostavile nadzor na notranjih mejah v primeru resne grožnje varnosti ali javnemu redu za 30 dni in po potrebi ukrep podaljšale, pri čemer so komisijo in druge članice o tem le obvestile, odločitev pa je bila popolnoma v njihovih rokah. Tak ukrep je bil na primer sprejet ob evropskih nogometnih prvenstvih. Schengenski prostor ima 25 članic. Od leta 2007 je v njem tudi Slovenija. Iz EU so sicer v njem vse države članice razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU pa Norveška, Islandija in Švica. Ministri so razpravljali tudi o vzpostavitvi mehanizma, s katerim bi ocenjevali, kako države članice uporabljajo pravni red s področja azila in ali imajo potrebne zmogljivosti za soočanje z vse hujšim pritiskom. Evropska komisija pa je na pobudo Poljske predstavila predlog spremembe uredbe o maloobmejnem prometu, ki bi po novem veljala za celotno območje enklave Kaliningrad, ruskega ozemlja, »ujetega« med Litvo in Poljsko. (sta)
Zagreb • Pred sprejemom novega zakona
Hrvaška vlada namerava razveljaviti pravosodne akte SFRJ
Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je izjavila, da na vladi razmišljajo o sprejemu zakona, s katerim bi za nične razglasili vse akte pravosodnih organov in vojaških sodišč bivše Jugoslavije. Kosorjeva pričakuje, da bosta pravosodno ministrstvo in državno tožilstvo predlagala rešitev.
Na tem delamo, ker je treba
ustaviti vznemirjanje veteranov, kot je bilo v primeru Tihomirja Purde in drugih, je dejala Ko-sorjeva. Spomnila je, da je bila Hrvaška žrtev agresije ter da so hrvaški vojaki branili svojo državo in osvobajali zasedena območja.
Kosorjeva je to dejala, potem ko je pravosodni minister Dra-žen Bošnjakovic v sredo potrdil, da so prejeli obtožnico srbskega sodišča, ki bremeni več kot 40 oseb s Hrvaške za vojne zločine in genocid. Med obtoženimi je tudi podpredsednik sabora Vladimir Šeks, pa tudi obsojenec za vojne zločine Bra-nimir Glavaš in obtoženec za vojne zločine Tomislav Merčep ter bivši notranji minister Ivan Vekic. Vekic, ki je v Osijeku pre-
jel srbsko obtožnico, je ocenil, da so na beograjskem sodišču zgolj prepisali obtožnico, ki jo je jugoslovansko vojaško tožilstvo vložilo leta 1992. Šeks je dejal, da ne priznava obtožnice bivše JLA, saj gre za obtožbe zločinske organizacije, ki jo je Hrvaška premagala. Medtem je državni sekretar na srbskem pravosodnem ministrstvu Slobodan Homen izjavil, da je potrebno sprožiti postopek proti vsem, za katere obstajajo dokazi, da so storilci kaznivih dejanj, ne glede na njihov položaj ali narodnost. Dodal je, da se pravosodni ministrstvi Hrvaške in Srbije ne bi smeli vmešavati v postopke, ki so jih sprožili zaradi vojnih zločinov. (sta)
Ormož • Do nedelje razstava v Unterhundu
Razstavlja Carli Grmič
Kulturno alternativni klub Ormož je v petek pripravil razstavo likovnih del Olje na platno avtorja Čarlija Grmiča, ki je otroška leta je preživljal v Ormožu, po številnih potovanjih po vsem svetu pa sedaj živi v Celju.
Čarli Grmič je zelo zanimiv umetnik, ki je našel ne le ključ do umetnosti, ampak do umetnosti življenja. Likovno izražanje ga je začaralo že v otroških letih, ko je slikal na vse površine, ki so mu bile pri roki. Zato mu je mama, najmlajšemu od petih otrok, kupila prave oljne barve in te so ga okužile za vse življenje in mu odprle nov svet.
Čarli ni ravno povprečen občan, konfekcije ne mara v nobenem pogledu. Njegov nomadski duh ga je odnesel v svet, z malo sreče in veliko iznajdljivosti je zapolnil 18 potnih listov. Pri tem je ponosen, da je potoval sam, s svojim denarjem, na svoj način in na svoj račun, ne pa službeno ali na račun koga drugega, kot to danes počno številni potniki. Njegova potovanja so vedno posebna: v Afriki je za preživetje lovil škorpijone in slikal na ulici, od severnoameriških
Foto: Viki Ivanuša
Avtor razstave Čarli Grmič s hčerko Hano
Indijancev se je naučil plesti amulete, bil je pri Aboriginih v Avstraliji, hodil je po mestih Južne Amerike, bil na Japonskem, na Baliju se je zaljubil v budizem. Zelo rad potuje s hčerko Hano, ki ji vsako leto podari kakšno potovanje.
Njegove slike so abstraktne, na njih je odslikan kaos in meglena neresničnost realnega
življenja, v katerem vsi le veliko govorijo, a nič ne naredijo. V abstraktnosti se zrcali življenje umskih revežev z dolgimi gobci, kot je povedal avtor sam in dodal, da je slike treba znati gledati in videti, saj ima vsaka svojo zgodbo. Zato je obiskovalce popeljal po razstavi in jim razložil posamezne slike in jih popeljal po celem svetu. Če
bi se moral odločiti, katerim deželam so podobna njegova platna, bi izbral Afriko. »Tunizija, Libija, Gana, Južnoafriška republika, predvsem Afrika, njene puščave, njeni ritmi ...,« priznava Čarli, so tisti, ki ga vodijo. Igra se s prelivanjem barv, ne skrbijo ga akademska pravila in omejitve.
Čarli je vedno slikal za svojo dušo in nikoli se mu ni sanjalo, da bo svoja dela razstavljal. Potem pa je pred časom srečal prijatelja, ki ima v Celju galerijo in ta ga je povabil, naj pri njem razstavi kakšno sliko. Hčera Hana ga je pri tem spodbudila, naj še kaj nariše in nastala je razstava, ki so ji sledile še številne druge. Čarli ima doma naslikanih več kot 1100 del, slikanje je zanj nuja in slikal bo, dokler in kolikor bo lahko. Navdiha nikoli ne išče, slika pride kar sama, je povedal. Slika vedno ob glasbi in v družbi nevarnega prijatelja Georga, škorpijona, ki ga je ujel v Afriki. Georgi je dolg 18 centimetrov in je hudo strupen. Če sta oba mirna, ga ima Čarli tudi na rokah, vendar je to precej tvegano početje, saj za to sorto škorpijonov v Sloveniji ni protistrupa.
Viki Ivanuša
Cirkulane • Srečanje sošolcev po 50 letih
Obujeni spomini na mladost
Nekdanji cirkulanski sošolci so se septembra srečali na okrogli petdesetletnici zaključka osnovne šole. Od 25 se jih je zbralo le devet, a spominov na nekdanje čase je bilo veliko več.
„Bili smo medvojna in povojna generacija, ki je osnovnošolsko izobraževanje zaključila leta 1961. Takrat so nam naše tovarišice in tovariši dajali napotke za nadaljnje življenje, odločali smo se o nadaljnjem šolanju, potem smo si ustvarili družine in se razselili po državi, nekateri so odšli tudi v tujino," je najprej povedal eden od udeležencev srečanja, Franc Štumberger, in nadaljeval: „Prvič smo se nekdanji sošolci srečali šele po 30 letih, leta 1991. Prišlo nas je 16 in takrat smo se nekateri praktično spoznavali na novo,
si predstavili svoje življenjske zgodbe, saj se nismo videli vsa tri desetletja. Potem smo se srečali še štirikrat in vedno je bila z nami tudi naša nekdanja učiteljica Marija Belšak. Tokratno šesto srečanje ob 50-letnici, čeprav nas je prišlo bolj malo, pa je bilo zelo lepo, bili smo sproščeni in obujali spomine na osnovnošolska leta. Spomnili smo se prve pomaranče, ki smo jo takrat kot prvošolčki pojedli v viteški dvorani na borlskem gradu, pa našega izleta s konjsko vprego na grad Trakoščan. Takih in podobnih spominov je bilo še
veliko."
Tokratno 'zlato' obletnico so zbrani sošolci zaključili pozno
zvečer z obljubo, da se ponovno srečajo čez dve leti.
SM
Foto: Laura
Majšperk • Razstavili dela udeležencev 4. likovne kolonije
Kakovost vsako leto boljša
Nedavnemu prazničnemu dogajanju občine Majšperk se je priključilo tudi 18 slikarjev, ki so svoja dela, nastala na 4. likovni koloniji, razstavili v tamkajšnji galeriji AP Albin Promotion.
Kot je pojasnil organizator kolonije Branko Gajšt, so na 4. likovni koloniji Majšperk 2011 od 25. do 28. avgusta sodelovali in ustvarjali Ida Šprah, Zdenka Vinšek, Igor Dolenc, Jože Foltin, Grega Sa-mastur, Anja Krajnc, Branko Gajšt, Metka Tadič, Bernardina Paj - Neda, Zvonko Me-sarič, Bogomir Jurtela, Ivana Kuhar, Miran Cafuta, Drago Kopše, Vera Avguštin, Janez Korez, Igor Dacinger, Jožica Štumberger in Kristina Kolar.
Likovni kritik Mario Berdič
je dodal, da so poleg navdušenja nad ustvarjanjem v naravi udeležence kolonije tudi letos družila ljubezen do domače krajine ter želja po izražanju intimnih občutij skozi svoje pejsaže, tihožitja in druge, tudi abstraktne motive. Njegova splošna ocena je, da so likovna dela udeležencev maj-šperške likovne kolonije iz leta v leto boljša.
-OM
Foto: M. Ozmec
V razstavišču AP Albin Promotion je svoja dela razstavilo vseh 18 udeležencev slikarske kolonije Majšperk 2011.
Pa brez zamere
Testi
Nuja psihološke ocene
Že več kot desetletje je tega, kar me je naša očetnjavapoklicala v vojaško službo. No, hotela me je poklicati v vojaško službo. Takrat je bilo namreč služenje vojaškega roka za moško populacijo še obvezno in domovina je vsakega, kije dopolnil osemnajst let, poklicala, da bi ji (od)služil tistih šest ali sedem mesecev. Seveda, stari mački, ki so še služili bivši domovini v bivši JLA, bodo dejali, da si ta taborniška komedija, ki se ji je reklo služenje vojaškega roka v slovenski vojski, niti približno ne zasluži tega (po njihovo častnega) naziva oziroma imena, a pustimo to ob strani.
Skratka, potem ko sem pri dopolnjenih osemnajstih opravil nujne formalnosti, kar se tiče vpoklica oziroma nabora, ter uradnim osebam že takrat naznanil, da niti pod razno ne mislim zapraviti pol leta svojega življenja v njihove namene, ter jim predal potrdilo o vpisu na fakulteto, je bila slika čez nekaj let malce drugačna. Sicer sem bil še zmeraj trdno prepričan o tem, da moje noge niti pod razno ne bodo obule vojaških škornjev (z »bulerji« sem še dandanes povsem zadovoljen), a status študenta je prenehal in tako sem bil primoran še enkrat iti skozi vso proceduro, s to razliko, da sem tokrat moral opraviti še neke poglobljene psihološke teste, kamor so menda poslali vse tiste, ki so imeli in jasno izrazili kakršnekoli pomisleke glede sodelovanja v naših oboroženih strukturah.
Seveda, sami testi so bili popolnoma »prozorni« - zlahka si spregledal tako vprašanja kot »pravilne« odgovore nanje; bojda so te teste zgolj prevedli iz srbohrvaščine, drugače pa so bili popolna kopija tistih iz nekoč slavne (in v osemdesetih že tudi povsem arhaične) jugoslovanske armade; tudi sam prevod ni bil bogvekaj, saj so na primer namesto »serviete« napisali »servete« - na kar sem seveda tudi opozoril popolnoma svežo diplomantko psihologije, ki je teste tudi izvajala. Brez uspeha, jasno. Kar se omenjenih »prozornih« vprašanj tiče, naj kotpri-mer navedem eno, ki je spraševalo nekaj v smislu, ali se počutiš dovolj sposobnega za vodenje tolpe. Seveda se, saj nisem neumen! Vodenje tolpe zahteva precej poguma in predvsem pameti, to pa menda imam. A seveda, vprašanje je ciljalo na možne sociopatske in ostale deviantne zametke v dušah nabornikov, tako da mi je najbrž tudi ta odgovor (ki ga nisem bil pozvan zagovarjati) skupaj s še enkrat izpričanim namenom, da se nit pod razno ne nameravam potiti pri prenašanju kakega šarca ali minometa, saj da sem raje družbi koristen preko civilnega služenja vojaškega roka, kjer ljudem dejansko pomagam, ne pa vanje gledam preko merka puške, na koncu prislužil oprostitev služenja vojaškega roka, kar mi je s krepkim stiskom roke objasnil nek major ali karkoli je že bil (da, zelo ironično).
Zakaj navajam tole tragikomično izkušnjo iz svoje polpretekle mladosti? Zato ker je dandanes v naši družbi en kup poklicev in nalog, za katere bi morali tiste, ki jih želijo opravljati, absolutno obvezno poslati na psihološke (in ponekod tudi IQ) teste, če bi jih želeli opravljati oziroma se v njih udinjati. To so poklici ali delovanja, ki pomembno vplivajo tako na družbo v celoti kot tudi na posameznike, ki jo sestavljajo, a so prepuščeni popolnemu kaosu, kar se tiče »nabora« delavcev vanje.
Eden takih sta, recimo, študija predšolske vzgoje in razrednega pouka, izjemno pomembni področji, saj diplomanti teh dveh programov dobijo v roke naše otroke, ko so ti v najobčutljivejših letih; oni so tisti, ki največkrat vzpostavijo prvi stik širše družbe z ranljivim malim bitjem, potem ko so ga do tedaj vzgajali starši (upam, da uspešno). A kljub temu da se ukvarjajo s tako občutljivimi in krhkimi človeškimi bitji, vam za vpis na ta študija ni treba opraviti absolutno nobenih psiholoških testov, ki bi pokazali, ali ste sploh primerni za opravljanje te izjemno zahtevne, delikatne in pomembne naloge. Namesto tega se zgodi, da se na omenjena programa vpišejo tisti, ki se pač niso uspeli vpisati kam drugam, češ »saj tam so še prosta mesta«. Kje je zdaj nacionalni interes? Je mar prav, da najobčutljivejšo generacijo, prihodnost naroda, vzgajajo ljudje, ki se pač niso mogli vpisati nikamor drugam, pa so šli za vzgojitelja ali učitelja? Saj, kot lepo pove že naziv »vzgojitelj«, ti ljudje ne zgolj, da malčkom posredujejo taka in drugačna znanja, ampak jih dejansko tudi (ali celo predvsem) vzgajajo. In povprečen slovenski starš, ki naredi cel halo že, ko ima mulc malce povišano temperaturo, po drugi strani mirno sprejme, da ga v vrtcu ter kasneje v šoli v roke dobi oseba, ki razen diplome (ki sama po sebi še ne zagotavlja ničesar) nima nobenega zagotovila, da je sposobna ustrezno vzgojiti njegovega otroka. Da se razumemo (v pomiritev vseh vročeglavcev) - tole ni kritika ali presoja usposobljenosti diplomantov omenjenih študijskih programov, ampak kritika sistema. Ne gre za diskreditacijo diplomantov, saj jih je veliko zelo dobrih pedagogov in so jim starši lahko hvaležni. Sistem je tisti, ki pade na izpitu.
Taki psihološki testi bi morali biti predvideni še na nekaterih področjih človeškega udejstvovanja, za nekatere funkcije pa absolutno obvezni (vsi vemo, za katero področje gre in katere so te funkcije). Bi to ogrozilo temeljne demokratične principe, ki morajo vladati v napredni družbi? Nikakor, prej bi jih zaščitilo. Če morate za policista ali vojaka, ki v končni fazi nimata ne vem kakšne moči glede na državo, uspešno opraviti psihološke teste (pa kakršnekoli že), pa po drugi strani v institucije, ki odločajo o naši državi, družbi in osebni dobrobiti, lahko kandidira vsak polnoleten državljan, ki ni certificiran norec (kar seveda še zdaleč ne pomeni, da je umsko in osebnostno zdrav človek - še manj pa, daje intelektualno kos nalogi), to vsekakor poraja določena vprašanja. Ne verjamete? Potem odprite oči; sedanja situacija to potrjuje skoraj na vsakem koraku.
Gregor Alič
Ptuj • Pogovor z ravnateljem OŠ Mladika Bogomirjem Širovnikom
Skrb za osebnostno rast učencev
Osnovna šola Mladika, ki ima v tekočem šolskem letu 357 učencev, je v novo šolsko leto stopila z novim ravnateljem. Po 13 letih vodenja šole se je upokojila Sonja Purgaj, na njeno mesto pa je prišel Bogomir Širovnik. Ta je bil izbran med sedmimi kandidati, ki so želeli sesti na ravnateljski stolček.
Čeprav je bil interes za vodenje šole ob Dravi precej velik, saj se je na razpis prijavilo kar sedem kandidatov, od tega trije zaposleni na šoli in štirje zunanji, je bila tekma poštena. V preteklih letih smo bili nemalokrat priča ostrim bojem za ravnateljsko mesto, a na Mladiki težav z izbiro novega ravnatelja niso imeli: izbran je bil učitelj razrednega pouka Bogomir Širovnik.
»Zastavili smo si visoke cilje«
Širovnik je osnovno šolo končal v Majšperku, srednjo v Mariboru na Srednji šoli pedagoške in kulturne usmeritve, čemur je sledil študij na Pedagoški fakulteti, smer Razredni pouk. Že kot absolvent se je za določen čas zaposlil na OŠ Mladika, kjer se je po končanem študiju kot učitelj razrednega pouka redno zaposlil. Na Mladiki tako poučuje od leta 1992 in kmalu polni 20 let kariere.
Od lanskega leta je bil pomočnik ravnateljice, po njeni upokojitvi pa se je odločil, da se v tej funkciji poizkusi še sam. Že na začetku pravi, da je edino razočaranje birokracija,
ki je zelo zahtevna. »Papirolo-gije je zelo veliko. Uskladiti je treba letne načrte, pregledati vse zastavljene projekte za to šolsko leto itn.,« pojasnjuje Širovnik.
Za izhodišče svojega programa postavlja skrb za osebnostno rast učencev v spodbudnem okolju, kot najpomembnejšo prioriteto pa vidi kakovostno vzgojno-izo-braževalno delo, ki da se mora odražati v dobrem počutju in zadovoljstvu učencev. »Učenci se morajo v šoli počutiti varne in sprejete, pridobiti znanja, ki jih bodo znali medsebojno in medpredmetno povezovati in nadgraditi z vseživljenjskimi znanji ter se učiti samostojnosti, odločanja in odgovornosti do sebe, drugih in okolja,« pojasnjuje ravnatelj.
Čeprav je njegova vizija šole povezana tudi z nenehnimi strokovnimi izpopolnjevanji strokovnih delavcev, bo to področje nekoliko težje realizirati. Zaradi ukinitve državnih sredstev pa je Širovnik že sprejel plan B. Učitelji bodo namreč medsebojno izvajali različne kolegialne hospitaci-je. »Skušamo si pomagati, da stroka zaradi finančne krize ne
Foto: CG
Bogomir Širovnik: »Zaenkrat je edino razočaranje pri mojem delu zahtevna državna birokracija!«
bi zastala. Vsak ima neka znanja in mi jih bomo delili med seboj,« pojasnjuje ravnatelj OŠ Mladika.
Zraven dobrega počutja učencev in strokovnih delavcev na šoli - teh je 39 - pa mu je zelo pomembno sodelovanje s starši. »Skupaj bomo pri vsaki stvari. Odločitve ne bodo moje, bodo skupne,« dodaja Širovnik in pravi, da je pomembno, da starši čutijo, da so v šoli vedno dobrodošli. »Zaposlenim naj zaupajo glede strokovnosti in z njimi sodelujejo, upoštevati pa moramo tudi njihove pobude,
Za depozit tudi do 5 % obresti
Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Zato je prihranke priporočljivo hraniti tako, da so nam na razpolago takrat, ko jih potrebujemo. Vendar pa smo zaradi varnosti in likvidnosti velikokrat prikrajšani za donosnost. Kako torej optimalno upravljati s prihranjenimi sredstvi in pri tem tudi kaj zaslužiti?
Finančna rezerva za varnejšo prihodnost
Za večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih kreditih in večjo fleksibilnost na trgu dela si oblikujte varnostno finančno rezervo. Ta naj bo visoka od 3 do 6 mesečnih neto plač, vedno na razpolago in naj ne bo izpostavljena naložbenemu tveganju. Tako pridejo v poštev osebni račun (TRR), gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Z varčevalnim računom Online Plus so v UniCredit Bank zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer: denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je brezplačno.
Varčevalci, ki želijo zaslužiti več
Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev, največkrat izraženi s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem kriterijem bančne vezave: varnost,
Kristina Vukovic, UniCredit Bank: »Če razpolagate z denarnimi presežki v evrih, ki jih določen čas ne boste potrebovali, pri tem pa jih želite varno oplemenititi, smo za vas pripravili dolgoročni depozit s 5-odstotno letno obrestno mero za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transak-cijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.«
donosnost in likvidnost naložb, v UniCredit predlagajo, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno.
Kako razpršiti svoja sredstva?
V UniCredit Bank lahko varčevalci svoje kratkoročne cilje po-
krivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji (11 ali 5 podaljšanj), ki ga stranka sklene za tri leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodijo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno ali dolgoročno, pa predlagajo sklenitev 2-letnega ali 5-letnega depozita s 5-odsto-tno letno obrestno mero.
Dodatne informacije: Kristina Vukovic
v. d. vodje poslovne enote Ptuj UniCredit Banka Slovenija, d. d. Telefon: 02 79 80 341 E-mail:
kristina.vukovic@ unicreditgroup.si
Spletna stran: www.unicreditbank.si
Delovni čas:
ponedeljek-petek 8.30-12.00 in 13.00-16:30
Oglasno sporočilo
d UniCredit Bank
želje in predloge, če so seveda v skladu s strokovnostjo. Pomembno je tudi spoštovanje kulture, identitete, vrednot, navad in običajev vsakega posameznika,« še pravi Širovnik.
idej veliko, denarja nekoliko manj
Čeprav je kriza oklestila tako občinski kot državni proračun in se kakšne večje investicije v tem šolskem letu ne bodo izvajale, Širovnik pravi, da si bo prizadeval, da bi »lepotica ob Dravi« ponovno zasijala v polnem sijaju. Potrebnih investicij je kar nekaj, med pomembnejšimi pa sta fasada in zasteklitev. Neizpeta zgodba o ureditvi jedilnice in kuhinje pa še vedno ostaja prioriteta.
»Bojim se, da iz tega vsaj kaki še dve leti ne bo nič. Prizadeval pa si bom z vsemi močmi, da ta projekt realiziramo. To je zadeva, ki trpi že 14. leto in jo nujno potrebujemo,« pojasnjuje Širovnik.
Med pomembnejšimi pre-potrebnimi investicijami vidi tudi ureditev ograje okoli šole in zaprtje šolskega dvorišča za promet, v času počitnic pa so uspeli namestiti garderobne omarice, kar za šolo predstavlja precej veliko pridobitev. Kot pravi novi ravnatelj, so zastavljeni cilji visoki, a bodo lahko zaživeli le s pomočjo ustreznih finančnih vložkov.
»Pri delu ravnatelja se prepletata dve področji: poslovno in pedagoško. Zavedam se, da je na tem področju potrebno nenehno izpopolnjevanje, zato se bom še naprej permanentno izobraževal,« pravi Širovnik, ki se veseli ravnate-ljevanja, a obenem bo delo v razredu pogrešal. Ravno zato, da ne bi povsem izgubil stika z učenci, bo še naprej vodil folklorni krožek. Obenem pa na šoli uvaja tudi tako imenovano pogovorno uro, ki bo namenjena vsem učencem. Vsak teden bodo namreč imeli na razpolago eno uro, ko se bodo na ravnatelja lahko obrnili s kakršnimi koli vprašanji ali pobudami.
Čeprav bo imel od tega šolskega leta kot ravnatelj nekoliko manj prostega časa, upa, da mu bo uspelo delo uskladiti z ljubiteljsko kulturo. »Sem soustanovitelj MoPZ Rogoznica in ustanovitelj ter predsednik folklorne skupine KD Rogoz-nica, v katerem aktivno deluje šest sekcij in preko 180 članov. V letih 2006 do 2010 sem bil tudi predsednik sekcije Ko-ranti Rogoznica. Nekaj prostega časa pa posvetim tudi delu v manjšem vinogradu in negi vina, za katero sem na ocenjevanjih v zadnjih letih dobil kar nekaj priznanj,« zaključuje novi ravnatelj OŠ Mladika.
Dženana Kmetec
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Slovenija leta 2011
Po 20 letih samostojne države, v času, ko bi ob praznovanju obletnice v znak veselja in ponosa morale plapolati državne zastave in bi bilo na vsakem koraku moč slišati državno himno, je Slovenija na najnižji točki v svoji samostojni zgodovini. Takšna negotovost, gospodarska kriza in socialna stiska, kot smo jim priča danes, so zavladale tik po slovenski osamosvojitvi. Ampak takrat, leta 91, so imeli ljudje vero. Imeli so upanje. In imeli so zaupanje. V državo in politiko. Z optimizmom so premagovali najbolj krizna leta slovenskega osamosvajanja. Krči, ki jih je ljudstvo čutilo v prvih letih samostojnosti, so sicer sčasoma popustili. Konstantna gospodarska rast je omogočala relativno blaginjo ljudi.
In če so ljudje živeli kolikor toliko dobro, pa lahko rečemo, da so se takrat, z začetkom privatizacije, začenjala zlata leta politič-no-gospodarskih elit. Nato pa je prevladal pohlep. Pohlep po še večjem premoženju in pohlep po moči. In politika, katerakoli je že bila - Drnovškova, Ropova, Bajukova, Janševa ali Pahorjeva - je ta pohlep marljivo servisirala. Z zakonodajo, ki je bila zaščitniška do velikih prevzemnih poslov, ki jim danes lahko brez kančka slabe vesti rečemo legalne kraje. Pokradli so podjetja, razprodali slovensko zemljo, ljudi pripeljali na rob preživetja, in kar je še najbolj tragično - ukradli so nam državo. Slednje so sicer besede doktorice Mance Košir, priznane publicistke, nekdanje profesorice na univerzi in danes ustanoviteljice Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije. Besedam »ukradli so nam državo« se pridružuje tudi književnik Mate Dolenc. In tem besedam upam pritrditi tudi sama. Zakaj? Tri veje slovenske oblasti so enostavno tako trhle, da ne vzdržijo niti svoje lastne teže, kaj šele da bi obrodile.
V tem tednu je kot ptica brez kril padla izvršilna oblast. Parlament kot zakonodajno telo je na vrsti naslednji. In tretja veja? Pravosodje. Verjamete vanj? Mu zaupate? Bogokletno bi bilo sicer trditi, da pravosodje ne dela nič in vse primere tlačiti v isto malho. A kaj, ko sodni postopki trajajo desetletja. Pri pravosodnem sistemu si upam trditi, da so odvetniki tisti, ki tako imenovano pravico jemljejo v svoje roke. In če pomislimo še nekoliko dalje, mar niso bili v ozadju LDS-ove policijske ministrice prav tako odvetniki? Ki so lahko imeli neposreden vpliv še na zakonodajno in izvršilo oblast.
In če je bila vertikalna sila tista, ki je odlomila že tako prepe-rele veje oblasti, pa seveda ne smemo pozabiti na horizontalne sile, ki kot strele švigajo iz desnega v levi politični kot. Marsikoga so tudi zadele, ga ohromile ali onesposobile. Politika se je izčrpala do te mere, da ne obvlada več niti sama sebe, kaj šele da bi obvladala državo. Ostala sta samo še poslednja borca - Pahor in Janša. Prvi si je vejo, ki se mu je odlomila, sicer ves čas svojega vladanja žagal sam s slabim izborom svojih ožjih svetovalcev in popuščanjem navideznim koalicijskim partnerjem, ki so vseskozi skrbeli samo za dobrobit kapitala, pozabljali pa so na državo in ljudi. Janša, ki mu predčasne volitve ponujajo pot do vnovičnega vladanja, pa se je znašel v kolesju sodnih mlinov. Upravičeno ali po krivici? Ne vem. Pritrdim pa lahko besedam enega izmed slovenskih poslancev, da si težko zamišljam, da bi bil nekdo dopoldan predsednik vlade, popoldan pa bi se kot obtoženec zagovarjal na sodišču.
In ko človek razmišlja in razmišlja, enostavno pride do zaključka, da se je to, kar se je Sloveniji zgodilo ta teden, enostavno moralo zgoditi. Teža, ki je visela na trhlih vejah naše oblasti, je naredila svoje. Še zdaleč nismo na kateremkoli vlaku, ki pelje v Indijo Koromandijo. Slovenija, moja domovina, je te dni žal kot star leseni lojtrni voz z majavimi kolesi, ki ga namesto poskočnega in spočitega vranca vleče utrujena in od dela zgarana mula. In ta mula je ljudstvo, ki enostavno svoje politične elite ne zmore več vzdrževati. In zato junija letos, ko smo praznovali 20-letnico države, niso vedro zavihrale zastave, ampak smo Slovenci s pesimizmom pričakovali prihodnost, ki smo ji priča danes. Danes, ko imamo le še vršilca dolžnosti predsednika vlade.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Kidričani
Aluminij - Šmartno 1928 8:1 (5:0)
STRELCI: 1:0 Kokol (6), 2:0 Kurež (11), 3:0 Medved (15), 4:0 Pečovnik (22), 5:0 Kurež (26), 6:0 Kurež (44), 7:0 Kurež (60), 7:1 Prašnikar (75), 8:1 Kokol (90)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bajlec (od 62. Lonzarič), Sambolec, Pečovnik, Medved, Kurež (od 62. Kmetec), Ploj (od 76. Rešek), Bingo, Režonja, Kokol. Trener: Bojan Flis
ŠMARTNO 1928: Pusovnik (od 46. Jozič), Omerovič (od 76. Podbre-žnik), Lenošek, Jahič, Ramšak (od 46. Obu), Kolsi, Babič, Jelen, Prašnikar, Čirič, Akamba. Trener: Ervin Polovšak.
Nogometaši Aluminija so pred nedeljskim srečanjem s Šmartnim vedeli, da bi v primeru zmage povečali prednost pred zasledovalci na prvenstveni razpredelnici in si zagotovili mirnejše nadaljevanje prvenstva. Pripadla jim je tudi vloga favorita, vendar se s tem niso preveč obremenjevali. Težav s kartoni, poškodbami in boleznimi tokrat niso imeli,
Na Ptuju in v Slovenski Bistrici so v teh dneh potekale tekme 1. kroga kvalifikacij za nastop na Euru 2012; poleg slovenske izbrane vrste so sodelovale še mladinske reprezentance Walesa, Škotske in Belgije. Prav z Belgijci so naši mladi fantje po dveh odigranih srečanjih bili največji boj za končno 1. mesto, odločitev o prvem in drugem mestu, ki vodita v nadaljnje tekmovanje, pa je padla v ponedeljek (včeraj, po sklepu redakcije, op. a.).
Izbranci Boruta Jarca so imeli po dveh odigranih krogih povsem realne možnosti za preboj v 2. krog kvalifikacij, ki bo na sporedu prihodnje leto. V prvi tekmi so namreč ugnali Škotsko z rezultatom 2:1, v petek pa so se v derbiju na ptujskem Mestnem stadionu merili z Belgijci, ki so v 1. krogu prav tako slavili (3:0 so ugnali Wales). Srečanje se je končalo z izidom 0:0, boljši pa so bili naši mladi fantje, ki so preko Lo-triča zapravili dve t. i. 100-od-stotni priložnosti za zmago. Dobrih 400 gledalcev na ptujskem stadionu je še en dokaz več, kako radi imajo ljudje na tem območju nogomet in kako
Rokomet
Ormožani do točke tri sekunde pred koncem Stran 12
Rokomet
Infarktni zaključek Nedeljanom
Stran 12
zato je imel trener Flis na razpolago vse razpoložljive sile. Na drugi strani so gostje v Kidričevo dopotovali brez Muja-koviča, Klinarja in Matiča.
dobra je bila odločitev Zavoda za šport Ptuj, ki se je trudil za organizacijo tega odmevnega dogodka, pri katerem je seveda sodelovala tudi NZS. Na drugem srečanj 2. kroga je Škotska ugnala Wales s 3:1. Tako so se za 1. in 2. mesto in nadaljnje
Nogometaši Aluminija so odločno začeli srečanje z osnovnim namenom, da čim prej dosežejo zadetek in s tem veliko prednost. Gostje so ime-
tekmovanje med seboj udarila prva tri moštva, Wales več ni imel možnosti za napredovanje. Dokončni odgovor o dveh moštvih, ki bosta nadaljevali tekmovanje, sta tako dali ponedeljkovi tekmi med Slovenijo in Walesom (v Slovenski Bistri-
Namizni tenis
Bojan Pavič je kot vino ...
Stran 13
Tenis
Ptujčanke državne ekipne prvakinje U-14!
Stran 13
li namen igrati z nekoliko okrepljeno obrambo, vendar so se jim ti načrti porušili že v 6. minuti. Po desni strani je prodrl Aljaž Medved, ki je v kazenski
ci) ter Belgijo in Škotsko (Ptuj).
Ob odlični organizaciji turnirja, tako v Slovenski Bistrici kot na Ptuju, ne dvomimo, da bomo na našem koncu že kmalu znova gostili kakšno mednarodno nogometno tekmo.
Tadej Podvršek
prostor poslal visok predložek, zmedo v gostujoči obrambi pa je izkoristil Miha Kokol in žogo z glavo poslal v mrežo - 1:0. Ta zadetek je za goste deloval šokantno in po njem se nikakor niso mogli več »vrniti v igro«. Še naprej so delali številne napake, h katerim pa so jih s svojo igro v veliki meri prisilili domačini. Le-ti so igrali poletno, kombinatorno, s številnimi kratkimi podajami, ki so redčile obrambo Šmartnega. Posledica tega je bil zadetek Martina Kureža v 11. minuti. V naslednjih 15 minutah so Ki-dričani dosegli še tri zadetke, s katerimi so dokončno potopili gostujočo zasedbo. Kazalo je že na pravo katastrofo gostov, ki jo je dodatno nakazal Kurež s svojim tretjim zadetkom tik pred koncem polčasa. Na drugi strani pravih nevarnosti za vratarja Murka ni bilo, če izvzamemo doseženi zadetek Jelena v 36. minuti, ki pa je bil zaradi prepovedanega položaja razveljavljen.
Domači nogometaši so nekoliko mirneje pričeli drugi polčas, vendar so držali vse niti igre v svojih nogah ter še naprej napadali. Gostje so ob polčasu opravili menjavo vratarjev in v igro je vstopil Nemanja Jozič, nekdanji vratar ptujske Drave. V 60. minuti je Martin Kurež dosegel svoj četrti zadetek na tekmi in se tako učvrstil na vrhu liste strelcev 2. SNL (v 7. krogih jih je dosegel že 9!). Polagoma so se pričeli prebujati tudi gostje, ki so poizkušali s streli od daleč in blizu ugnati domačega vratarja. Med gosti
Nogomet
V enakovredni tekmi Zavrč boljši v končnici
Stran 14
Nogomet
Sedem zadetkov Podvinčanov
Stran 14
T ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
je bil najbolj agilen Jahič, ki je v 68. minuti sprožil nevaren strel z leve strani, v 72. minuti pa je poizkušal še iz prostega strela (vmes je odlično priložnost zamudil še Prašnikar, ki je prišel sam pred Murka, a mu je ta strel ubranil). V 75. minuti pa so gostje vendarle dosegli zadetek: v dvoboju z domačim vratarjem je bil spretnejši Luka Prašnikar in žogo iz bližine potisnil v mrežo. Sodnik je pokazal na center, čeprav so domačini protestirali, saj naj bi bil storjen prekršek nad vratarjem - ostalo je pri sodnikovi odločitvi. Do konca srečanja so Kidričani po treh menjavah ponovno zaigrali dobro in si pripravili še nekaj priložnosti (Kmetec, Ploj, Režonja ...). Domačini so srečanje zaključili še z enim zadetkom: tisti, ki je serijo začel, jo je tudi končal -Miha Kokol.
Danilo Klajnšek
Bojan Flis, trener Aluminija: »Fantom čestitam za prikazano igro. Na srečanje smo se dobro pripravili, tokrat pa popravili tudi realizacijo. Vesel sem, da se forma dviguje, kar je zelo pomembno pred nadaljevanjem prvenstva. Do 60. minute smo igrali zelo dobro, nato pa je tempo zaradi visokega vodstva malce popustil.«
Luka Prašnikar, igralec Šmartnega: »Srečanje smo pričeli tako, kot ga ne bi smeli: premalo odločno in brez pravega elana. Domačini so to takoj kaznovali in naš voz je samo še drsel navzdol.«
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
boljši za sedem zadetkov ...
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij, rdeči dres) se je izkazal s štirimi doseženimi zadetki.
Nogomet • Reprezentanca U-19
Mladi Slovenci na Ptuju remizirali
1. SNL: Olimpija izkoristila spodrsljaj Maribora
Presenetljiv poraz Maribora na domačem stadionu je najbolje izkoristila Olimpija in se z zmago proti Kopru na vrhu izenačila z vijoličastimi. Mura je srečno ugnala Goričane, ki vzadnjih krogih izgubljajo točke predvsem na račun neučinkovitosti. REZULTATI 11. KROGA: Maribor - Nafta 0:2 (0:1); strelca: Da Silva (11), Caban (86), Triglav - Rudar Velenje 0:0, Mura 05 - HIT Gorica 1:0 (1:0); strelec: Eterovič (22. z 11 m),
CM Celje - Domžale 3:0 (0:0); strelci: Popovič (51), Bezjak (56), Kotnik (91),
Olimpija - Luka Koper 3:1 (3:0); strelci: Cadikovski (13), Vršič (27), Vršič (40); Hadžič (77).
1. MARIBOR 11 6 3
2.	OLIMPIJA 11
3.	RUDAR VELENJE 11
4.	HIT GORICA
5.	DOMŽALE
6.	MURA 05
7.	CM CELJE
8.	NAFTA
9.	TRIGLAV
10.	LUKA KOPER
6 3 5 3 4 3 4 3 4 3 3 3 3 3 3 2 1 6
23:14	21
20:14	21
18:14	18
15:9	15
14:15	15
9:14	15
15:15	12
12:12	12
5:18	11
9:15	9
2. SNL: Pet točk prednosti za Aluminij
V 2. ligi ni bilo večjih presenečenj. Vodeči Aluminij je bil izredno učinkovit ter je z zmago prišel do prednosti petih točk na lestvici. To sta mu omogočila tudi remi Krškega v Ljubljani in poraz Garmina Šenčurja v Dobu. Prvo zmago v prvenstvu so v 7. krogu vknjižili nogometaši Bele krajine, ki so odpravili zadnjo Dravi njo iz Slovenskih Konjic, ki nikakor ne najde poti iz krize. Naslednji tekmec Aluminij, Šampion Celje, je slavil proti Radomeljčanom.
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Šmartno 1928 8:1 (6:0), Bravo 1 Interblock - Krško 1:1 (0:1), Rol-tek Dob - Garmin Šenčur 3:2 (1:2), Šampion Celje - Kalcer Radomlje 3:0 (1:0), Bela Krajina - Dravinja Ko-stroj 4:1 (2:0).
1. i
2.	KRŠKO
3.	GAR. ŠENČUR
4.	ROLTEK DOB
5.	ŠAMPION CELJE 7
6.	INTERBLOCK 7
7.	BELA KRAJINA 7
8.	ŠMARTNO 1928 7
9.	K. RADONLJE 7
10.	DRAVINJA K. 7
6 1 4 2 4 1 3 3 3 1 2 3 1 4 1 3 1 1 0 1
21:2 7:3 12:8 10:10 13:9 9:7 9:11 5:14 5:13 2:16 DK, JM
19 14 13 12 10 9 7 6 4 1
2
1
3
4
2
4
2
4
3
5
5
5
6
6
4
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormožani do točke tri sekunde pred koncem
Foto: Črtomir Goznik
David Bogadi (Jeruzalem Ormož) je svoji ekipi v zadnjih trenutkih tekme prinesel točko.
Tajski boks
Tadej Toplak v finalu SP
Iz Uzbekistana, kjer poteka svetovno prvenstvo v tajskem boksu, smo dobili odlično novico: Tadej Toplak, član kluba Muaj Thai Gym iz Ptuja, se je uvrstil v torkov finale! V njem se bo meril z domačim tekmovalcem, v vsakem primeru (zmaga ali poraz) pa bo Tadej izboljšal uvrstitev z zadnjega SP, kjer je osvojil bronasto medaljo.
Tadej je v četrtek najprej ugnal tekmeca iz Južne Afrike (K. O. v 2. rundi), nato pa je bil uspešen še dvakrat (na SP poteka boj na izpadanje). V eni izmed teh borb je proti danskemu predstavniku znova predčasno zaključil boj (3. runda). Po treh zmagah na izločanje si je Toplak prislužil uvrstitev v veliki finale, s čimer že ima zagotovljeno najmanj srebrno medaljo. Po treh napornih borbah je jasno, da so že prisotne nekatere poškodbe, a Tadej bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi se tudi v torek v finalnem obračunu predstavil v najboljši možni luči.
Slovenska ekipa bo takoj po končanih torkovih finalnih obračunih odšla na pot v domovino, na ljubljanskem letališču naj bi pristala predvidoma v sredo ob 14. uri.
UR
Rokomet • 1. B SRL (m)
Infarktni zaključek
1. SRL (m):
Jeruzalem - Ribnica 28:28 (14:14)
JERUZALEM: Jelen (14 obramb), Belec, Žuran; Korpar 3, Krabonja 1, Rajšp, Bogadi 2, Merdanovlč 1, Ra-dujkovic 1, Čudlč 3 (3), Šplljak 2, Sok 9 (1), Hebar, Kljajič 6, Žmavc, Šišma-novič. Trener: Saša Prapotnik.
RIBNICA: Torlo (9 obramb - dvakrat 7-m), Klarič, Perovšek; Kovač 1, Merhar, Petek, Andoljšek, Bašic 8 (5), Mikulin 2, Jelenic 2, Pucelj 3, Abrahamsberg 2, Batinič, Mikanovič 1, Ka-pular 9, Košmrlj. Trener: Mišo Toplak
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/4; Ribnica 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 2; Ribnica 10 minut.
Na Hardeku smo videli pravično delitev točk med Ormožani in gosti iz Ribnice. Tekmo so bolje odprli Ribničani, ki so do 14. minute vztrajno vodili za dva do tri zadetke (8:5). V igri Jeruzalema ni bilo prave agresivnosti, kar sta z zadetki spretno izkoriščala Marijan Bašic in Zvonimir Kapular, ki sta do odmora mrežo Gašperja Jelena skupaj zatresla devetkrat. Svoj pravi obraz so Ormožani pokazali v obdobju od 14. do 23. minute, ko jim je uspel delni izid 8:3 in prevzem vodstva s 13:11. V teh trenutkih je iz igre zadeval Anže Kljajič, ki je odigral eno svojih boljših partij v dresu Jeruzalema, s črte sedmih metrov pa je bil natančen Bojan Čudič. Nekaj nezbranosti v domači vrsti (7 minut brez doseženega zadetka) so nato s pridom izkoristili varovanci trenerja Miša Toplaka, ki so po seriji s 3:0 povedli 14:13, Iztok Korpar pa je z izenačenjem prekinil črni ormoški niz brez zadetka. V 2. polčasu so si Ormoža-
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše 28:28 (14:14), Cimos Koper - Loka 38:25 (17:10), Šmartno - Trimo Trebnje 26:35 (11:17), Celje Pivovarna Laško - Istrabenz plini Izola 42:20 (21:12), Gorenje - Krka 42:31 (19:12), Maribor Branik - Krško 30:22 (16:13).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	4	4	0 0	8
2.	GORENJE	4	3	10	7
3.	CIMOS KOPER	4	3	10	7
4.	JERUZALEM ORMOŽ	4	2	115
5.	TRIMO TREBNJE	3	2	0 1	4
6.	MARIBOR BRANIK	4	2	0 2	4
7.	RIBNICA RIKO HIŠE	4	1	1 2	3
8.	KRŠKO	3	1	0 2	2
9.	LOKA	4	1	0 3	2
10.	ISTRABENZ P. IZOLA4 10 3 2
11.	ŠMARTNO 4 0 1 3 1
12.	KRKA	4 0 13 1
Brežice - Drava Ptuj 27:32 (14:16)
RK DRAVA PTUJ: Lešnik, Mesaric, Toš 4, Maroh 2, Janžekovič 4, Košto-maj, Bezjak 7, Verdenik, Požar 4, Sabo 1, Pukšič 4, Bedrač 4, Ferk 2, Zolar, Kenda. Trener: Tomi Matjašič
Rokometaši Drave so v 1. krogu gostovali v Brežicah in slavili s 27:32. Srečanje je bilo težko, prvenstveno, zmaga modrih pa zaslužena, čeprav so domačini bistveno drugačna ekipa, kot so bili v lanski sezoni. V prestopnem roku so se namreč okrepili s številni-
ni do 43. minute po zaslugi zadetkov Tadeja Soka priigrali tri točke prednosti (22:19). Žal so premoč v teh trenutkih kronali s premajhno prednostjo (Čudič in Sanel Merdanovič sta zapravila sedemmetrovki) in Ribničanom je v 50. minuti znova uspelo povesti (24:23). V dramatičnem zaključku, kjer sta gostom izdatno pomagala tudi sodnika Dušan Rižner in Miran Teršek, so Ribničani povedli 28:26. Znižal je Sok, v zadnjem ribniškem napadu pa je Sašo Mikanovič zatresel vratnico. Ob igralcu več je domačinom uspelo izvesti uspešen zadnji napad, kjer je najprej Mustafa Torlo ubranil met Soku, nato pa je »odbitek« tri sekunde pred koncem v gol pospravil Bogadi in poskrbel za veliko veselje svoje ekipe ob zasluženo osvojeni točki. V 5. krogu četo trenerja Saša Prapo-tnika v soboto, 1. oktobra, čaka gostovanje v Izoli.
KU
David Bogadi (Jeruzalem):
»Tekmo smo slabo začeli. V 2. polčasu smo zamudili priložnost, da uidemo gostom na varno prednost. Na koncu smo bolj osvojili kot izgubili točko.«
Mišo Toplak (trener Ribnice): »Ena in druga ekipa sta prikazali veliko željo po zmagi in s tem elementom zadovoljili gledalce. Točka je za nas velika kot hiša. Prvenstvo bo letos zelo zanimivo, saj so vse ekipe od tretjega mesta navzdol zelo izenačene.«
mi igralci prvoligaša Krškega, tako da bi v šali lahko celo dejali, da je v soboto Drava ugnala »B«-ekipo Krškega.
Srečanje je bilo v uvodu sila izenačeno, nobena ekipa ni vodila več kot gol. Napotki novega prvega moža ptujske rokometne stroke Tomija Ma-tjašiča so sadove obrodili v 22. minuti, ko je semafor kazal 11:15, kar je bila prva otipljivej-ša prednost gostov na tekmi. V sami končnici 1. polčasa so se domačini sicer približali na 14:15, toda na odmor se je odšlo z izidom 14:16 za Dravo.
1. A SRL (ž): Celje Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 42:28 (18:13)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, S. Križanec, Mateša 9, Korotaj 2, Prapotnik 2, Strmšek 8, Močnik 2, Erhatič 1, Bolcar 1, Tum-pej 1, Potočnjak, Borovčak 1, Žiher 1. Trener: Nikola Bistrovič
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so v 2. krogu gostovale v Celju pri domačih Celjskih mesninah, ki letos kotirajo visoko, in doživele dokaj pričakovan poraz, ki pa je vseeno precej visok. Ptujčanke so v določenih obdobjih igre povsem zatajile v vseh prvinah igre, tako da končni izid 42:28 niti ni preveliko presenečenje.
Gostje so sicer srečanje začele dobro ter z razigranimi domačinkami do 12. minute držale korak, saj so slednje vodile za gol ali dva. Ptujčanke so v nadaljevanju naredile kar nekaj začetniških napak - bodisi niso izkoristile prednosti igralke več, bodisi so prehitro, s samostojnimi akcijami zaključevale napade - in prednost domače ekipe je začela naraščati. V končnici prvega dela igre se je gostujočim rokome-tašicam ponudila možnost, da se ponovno vrnejo v igro, toda spet je zatajila igra z igralko več, tako da je bil ob polčasu izid 18:13.
Začetek drugega dela je prinesel popoln »mrk« ekipe iz Ptuja. Gostje namreč kar
Tudi drugi polčas se je pričel dokaj izenačeno, prenovljena ekipa se je namreč hotela domačemu občinstvu predstaviti v kar najboljši luči, vendar so bili mladi dravaši enostavno premočni za njih. Kljub temu da se je na obeh straneh videla neuigranost ekip, je bila borbenost tista, ki je prevesila tehtnico na stran Štajercev, ki so si v zadnji tretjini srečanja priigrali sila pomembno zmago. Še v 40. minuti je bil izid 20:20, nato pa je sledil delni izid 0:5, kar je pomenilo skok na 20:25 in zmagovalec je bil praktično
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 2. KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 42:28 (18:13), Piran - GEN I Zagorje 21:36 (14:16), Burja - Olimpija 19:26 (9:15), Antrum Sežana - Mlinotest Ajdovščina 32:31 (16:19), Veplas Velenje - Krim Mercator 20:31 (11:20), Krka - Naklo Tržič 34:25 (22:9).
1.	KRIM MERCATOR	2	2 0 0 4
2.	GEN -I ZAGORJE	2	2 0 0 4
3.	KRKA	2	2 0 0 4
4.	CELJSKE MESNINE	2	1 0 1 2
5.	MERCATOR TENZOR	2	10 12
6.	PIRAN	2	10 12
7.	OLIMPIJA	2	10 12
8.	ANTRUM SEŽANA	2	10 12
9.	M. AJDOVŠČINA	10 0 10
10.	BURJA	1 0 0 1 0
11.	NAKLO-TRŽIČ 2 0 0 2 0
12.	VEPLAS VELENJE 2 0 0 2 0
precej časa niso mogle doseči gola, počele so osnovne napake, kar je seveda izkušena celjska ekipa s serijo s pridom izkoristila in s serijo 5:0 kmalu povedla 23:13, kar je praktično že pomenilo, da je srečanje odločeno. Igralke Mercatorja Tenzorja so zatajile prav v vseh segmentih igre, zato je strateg Ptujčank Bistrovič v sami končnici ponudil priložnost mlajšim igralkam.
V ekipi Ptuja bodo pred nadaljevanjem prvenstva potrebne določene spremembe, da se takšna anemičnost in slaba igra ne bi več ponovili. V soboto na Ptuju ob 19. uri gostuje ekipa Burje, v taboru Štajerk pa v domači premieri v tej sezoni računajo tudi na pomoč gledalcev.
tp
odločen. Pri Ptujčanih je bil najboljši strelec izkušeni Bez-jak, ki je dosegel sedem zadetkov.
Sama zmaga Drave je odlična popotnica mladim fantom pred nadaljevanjem prvenstva in bo prav gotovo vplivala na samozavest ekipe. Liga se nadaljuje že prihodnji vikend, ko bodo dravaši doma gostili Sežano. Seveda že sedaj v klubu vabijo vse ljubitelje rokometa, da se jim pridružijo in ponesejo do zmage, pomoč občinstva
2. SRL (M)
REZULTATI 1. KROGA: Slovenj Gradec - Moškanjci Gorišnica 28:21, Arcont Radgona - Mokerc Ig 27:32, Črnomelj - Rudar 35:18, Brežice - Drava Ptuj 27:32, Radeče Mik Celje - Col 28:18.
Slovan - Velika Nedelja Carrera Optyl 26:27 (13:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Zorec, Mesarec, Kaučič, Majcen 1, Hanželič 1, Bezjak, Vesel-ko 6, Bračič 5, Preac (16 obramb, 1x7m), Ivančič 10, Prapotnik, Dokša (5 obramb, 1x7m), Lorenčič, Špin-dler 4. Trener: Milan Baklan.
Za začetek novega prvenstva v 1. B slovenski moški rokometni ligi je žreb rokometašem iz Velike Nedelje namenil ekipo ljubljanskega Slovana (vodita jo Gregor Cvijič in Andrej Kastelic), sicer lanskoletnega prvoligaša in enega prvih favoritov za vrnitev v slovenski moški elitni razred. Pri Veliki Nedelji sta manjkala dva pomembna člena v ekipi trenerja Milana Baklana, in sicer Mitja Horvat in Matjaž Tušak.
Po začetnem vodstvu domačinov so gostje počasi prevzeli pobudo in po zaslugi odličnega Tadeja Preaca, ki je obranil kar nekaj čistih strelov in za povrh še sedemmetrovko, bili v vodstvu večji del prvega polčasa. Najvišjo prednost treh zadetkov so si prigarali kar nekajkrat, nazadnje v 16. minuti (5:8), ko je s sedmih metrov zadel Dejan Ivančič. Do konca polčasa so domačini uspešno izkoriščali izključitve gostov in počasi obračali rezultat v svojo korist. Polčas se je po golu Dejana Veselka tako končal z minimalnim vodstvom domačih 13:12.
Nadaljevanje tekme so bolje začeli domači in počasi ter vztrajno višali prednost. Zaradi »kratke klopi« in nekaj tehničnih napak gostov, ki jih je začela mučiti tudi utrujenost, so domači prišli do najvišjega vodstva na tekmi, saj so v 50. minuti povedli s 24:19. Vsi so pričakovali, da bodo domači tekmo uspešno pripeljali do konca. S tem razmišljanjem se
bo namreč sila mlada ptujska ekipa še kako potrebovala.
tp
Slov. Gradec 2011 -Moškanjci Gorišnica 28:21 (12:7)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek, Zorli, Arnuš, Valenko, Balas, Dimec, Firbas, Gerčer, B. Bra-tuša, Bedrač, Lukaček, Pravdič, Vin-cek. Trener: Sebastjan Oblak.
Prvo gostovanje rokometa-šev v novem prvenstvu je prineslo tudi prvi poraz. Ekipi sta
1. B SRL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Slovan -Velika Nedelja Carrera Optyl 26:27, Dol TKI Hrastnik - Alples Železniki 30:22, Celje Pivovarna Laško B -Cerklje 36:23, Grosuplje - Sevnica 27:32, Sviš Pekarna Grosuplje -Grča Kočevje 32:22, Dobova - Škofljica 34:34.
gostje nikakor niso strinjali ter kljub utrujenosti, vendar z veliko izkušnjami, začeli manjšati razliko. Na golu je odličnega Tadeja Preaca zamenjal Maksi-miljan Dogša in nadaljeval z odlično predstavo gostujočih vratarjev. Gostje so se v 59. minuti približali domačim na gol zaostanka in sledila je in-farktna končnica. Ko je Maks Dogša obranil sedemmetrovko in je v 60. minuti za izenačenje zadel Tomaž Špindler, je bila cela dvorana na Kodeljevem na nogah. V zadnji napad so domačini vstopili odločeni, da dosežejo zmagoviti gol, vendar jim to ni uspelo, saj so 10 sekund pred koncem zapravili priložnost za zadetek. Sledil je napad na sodnika, saj so bili mnenja, da bi morala biti sedemmetrovka za njihovo ekipo. Delivca pravice sta seveda ostala pri svoji odločitvi in gostom je ostalo 10 sekund za zadnji napad. Po dogovoru v minuti odmora je sledila akcija, ki se je končala točno tako, kot je bil dogovor: žogo je po hitrem prenosu s svoje polovice v zadnjih trenutkih prejel Dejan Veselko in pri poizkusu z desnega krila so ga domači ovirali tako, da sta sodnika z malim zadržkom pokazala na sedemmetrovko. Sledilo je veselje gostov in nepopisen bes domačinov, ki nikakor niso mogli preboleti dejstva, da po morebitnem golu s sedemme-trovke obe točki potujeta v Prlekijo. Dejan Ivančič je ruti-nirano zadel in veselje gostov se je začelo.
Danilo Klajnšek
v prvem polčasu igrali zelo dobro v obrambi, saj je bilo doseženih relativno malo zadetkov. Domačini so bili boljši, oziroma konkretnejši v napadu, kjer so nekoliko bolje zaključevali napade kot njihovi gostje iz Gorišnice.
V nadaljevanju srečanja so domačini v 40. minuti povedli z desetimi zadetki prednosti, kar je bilo neulovljivo za goste. Slednji so to prednost uspeli do konca srečanja znižati na sedem zadetkov.
Rokomet • 2. SRL (m)
Ptujčani zmagoslavno v Brežicah
Tenis • Liga U-14
Ptujčanke prvakinje!
Ekipne državne prvakinje v konkurenci U-14, članice ekipe TK Terme Ptuj: Taja Glažar, Aleksandra Korpič, Hana Simonič, Tamara Zidanšek, Nina Potočnik in trener Goran Djurdjevič.
V sredo in četrtek, 21. in 22. 9., je na Otočcu potekal zaključni turnir letošnjih ligaških tekmovanj dečkov in deklic U-14. V ligah je skupaj nastopilo 12 ekip pri dekletih in 13 ekip pri fantih, ki so tekmovali v A- in B-skupinah. Prvo- in drugou-vrščeni ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v končnico, kjer so bila odigrana polfinalna in finalna srečanja.
Že ob uradnem pregledu ekip je bilo jasno, da so dekleta TK Terme Ptuj favoritinje za končno zmago, kar je najbolje ponazoril sodnik, ki je klical prisotne igralke: »Barcelona (TK Terme Ptuj) na eno stran, ostale ekipe na drugo.«
Tako je tudi potekal pol-finalni in finalni obračun, v katerih sta Nina Potočnik in Tamara Zidanšek potrdili, da sta najboljši slovenski teniški par v konkurenci U-14. V
obeh partijah sta osvojili dovolj točk, da porazi mlajših kolegic (Hane Simonič v polfinalu in Taje Glažar v finalu, članica letošnje ekipe je bila tudi Aleksandra Korpič) niso vplivali na končni rezultat. Ekipo je v sredo vodil Luka Hazdovac, v četrtek pa Goran Djurdjevič, ki sta bila zadovoljna s prikazanim svojih varovank.
Luka Hazdovac: »Z nastopi v letošnji ligi smo popolnoma upravičili status favoritov, saj smo na igriščih beležili same zmage. Nekaj težav smo sicer imeli s termini tekem v rednem delu lige - Nina in Tamara sta v času srečanj nastopali na mednarodnih turnirjih, zato je bilo potrebno veliko usklajevanja -, a se je vse skupaj dobro izteklo. Čestitke si zaslužijo vse igralke ekipe, ki so se udeleževale treningov in turnirjev.«
Jože Mohorič
Rezultati: Liga U-14, dekleta, končnica:
polfinale: TK Terme Ptuj - TK Otočec 3:1 (Potočnik - Zupančič 6:1, 6:0, Zidanšek - Burger 7:6(2), 6:3, Simonič - Fackovič-Volčani 1:6, 0:6, Potočnik/ Zidanšek - Zupančič/Burger 6:0, 6:0), ŽTK Maribor - Triglav Kranj 3:1;
finale: TK Terme Ptuj - ŽTK Maribor 3:1 (Potočnik - Klaneček 6:0, 6:0, Zidanšek - Dovnik 6:1, 6:4, Glažar - Krivec 0:6, 0:6, Potočnik/Zidanšek -Dovnik/Prosenjak 6:3, 6:2). Dečki, finale: ŽTK Maribor - TK Otočec 4:2.
Judo • Pokal Dupleka
Nastopili tekmovalci iz petih držav
V soboto, 17. 9., je v Dupleku potekalo mednarodno tekmovanje Pokal Dupleka, na katerem je nastopilo 31 ekip iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, BiH in Italije. Turnir v točkovanju mlajših selekcij šteje za slovenski pokal.
Izmed mladih judoistov Drave je najboljšo uvrstitev dosegel Jaša Dajčman v kategoriji cicibanov do 34 kg, ki se je z dvema zmagama uvrstil v finale, kjer je moral priznati premoč starejšemu tekmovalcu iz Šiške. V isti težnostni kategoriji je nastopil tudi Tine Čeh, ki je prvo borbo zmagal, v drugi pa izgubil s kasnejšim finalistom. Tako je bil uvrščen v repasaž, kjer se je uvrstil na končno 5. mesto. Na tekmovanju sta nastopila tudi Mihaela Vogrin v kategoriji mlajših deklic do 52 kg, ki je zasedla 2. mesto, ter Jure Vogrin, ki je v kategoriji cicibanov nad 42 kg izpadel v predtekmovanju. V kategoriji kadetinj do 70 kg je nastopila Larisa
Finalist kategorije do 34 kg -Jaša Dajčman (JK Drava Ptuj)
Čerček, ki je v skupni razvrstitvi zasedla 4. mesto.
Izmed tekmovalcev JK Gorišnica so nastopili Renata Kralj (kadetinje, nad 79 kg, 3. mesto), Rok Veselič (ml. dečki, do 46 kg, 3. mesto) in Miha Vinkovič (ml. dečki, do 60 kg, 2. mesto).
V vseekipni konkurenci so slavili judoisti JK Šiška pred domačim JK Duplek.
SK, JM
Na tekmovanju za 11. pokal občine Duplek v judu so odlične rezultate dosegli mladi ljutomerski tekmovalci, saj so ekipno med 31 klubi iz petih držav osvojili izvrstno 3. mesto. Pri posameznikih so bili najuspešnejši Teo Kuplen, Marcel Majcen in Uroš Vozlič, drugo mesto je pripadlo Nini Magdič, Maši Štuhec, Hani Prelog, Živi Potočnik, Žigi Šen-dlingerju in Narseju Lackoviču, na 3. mesto pa so se uvrstili Benjamin Bratinščak, Staš Osterc in Betina Ivanjšič. Sodelovali so 204 judoisti.
NŠ
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Pavič je kot vino ...
1. SNTL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Ilirija 5:2, Kema II - Kema I 0:5, Finea Maribor - Mengeš 5:0, Krka - Sobota 5:2, Muta - Tempo 2:5.
Ptuj - Ilirija 5:2
Piljak - Tvrdkovič 2:3, Pavič -Vidmar 3:0, Slodej - Golavšek 3:2, Pavič - Tvrdkovič 3:0, Piljak - Gola-všek 0:3, Slodej - Vidmar 3:0, Pavič - Golavšek 3:2.
V soboto se je s tekmami 1. kroga pričela sezona v 1. ligi, kjer izmed ptujskih klubov letos nastopa le moška ekipa. Leta bo letos, če bodo razmere v klubu dovolj stabilne, zagotovo krojila mesta pri vrhu lestvice. To se je pokazalo že na uvodni tekmi z Ilirijo, barve katere branita dva odlična igralca: Jaka Golavšek (2. na letvici NTZS, takoj za Zafošnikom) in Mirza Tvrdkovič (9.). Nekoliko slabši člen te ekipe je tretji igralec Gaj Vidmar.
Bojan Pavič je hitro dobil uvodno igro proti Vidmarju,
zato pa je proti Tvrdkoviču spodrsnilo Piljaku, ki je po zaostanku 0:2 v nizih sicer izenačil, a nato klonil v odločilnem, 5. nizu. Tesno partijo sta odigrala tudi reprezentant Matic Slo-dej, letošnja okrepitev ptujske ekipe (v zadnjem času je imel nekaj težav s poškodbo hrbta), in Jaka Golavšek (slednji je v zadnjih letih močno napredoval, saj se je udeleževal večmesečnih priprav na Kitajskem). V odločilnem, petem nizu je Slodej povedel 5:1, Golavšek pa je preobrnil na 5:8. Ko je že kazalo na zmago slednjega, je prvi uprizoril preobrat, ki je ptujski ekipi prinesel drugo, izjemno pomembno točko. V naslednjem srečanju je Pavič s fantastično igro popolnoma nadigral Tvrdkoviča in s številnimi atraktivnimi potezami požel zasluženi aplavz gledalcev. Piljak je v nadaljevanju še drugič klonil, Slodej pa z rutini-rano zmago prinesel svoji ekipi četrto točko. V sedmi partiji sta se pomerila Pavič in Golavšek,
Foto: Črtomir Goznik
Veteran Bojan Pavič (NTK Ptuj) se je še enkrat več izjemno izkazal na tekmi 1. SNTL: dosegel je kar tri točke za svojo ekipo, pri tem pa premagal 2. in 9. igralca z lestvice NTZS.
zmaga Paviča pa bi že pomenila konec srečanja in zmago Ptuja. Tekmeca sta za končno odločitev znova potrebovala pet nizov, daljšo pa je potegnil - kdo drug kot - Pavič, ki je v zadnjem nizu zmagal 11:7.
Že v sredo se bodo igralci NTK Ptuj znova predstavili domačim gledalcem, saj bodo v srečanju 2. kroga ob 17. uri v dvorani Mladika gostili drugo ekipo Keme.
Jože Mohorič
Bojan Pavič: »V ekipi imamo tri enakovredne igralce, zato je vse skupaj veliko lažje. Matic Slodej je mlad, perspektiven igralec, ki se želi učiti in je velika okrepitev za našo ekipo. S svojo igro sem zelo zadovoljen, saj je bila na zelo visokem nivoju. Npr. Golavšek, ki sem ga premagal kot zadnjega, igra 6, 7 ur na dan, udeležuje se vseh turnirjev, z Ilirijo se je uvrstil v 2. krog evropskega pokala ...«
Šah • Evropski klubski pokal
V prvem krogu visoka zmaga ptujskih šahistov
V letošnjem letu se šahovski dogodki odvijajo s takšno naglico, da jim je težko slediti. Na večini od njih nastopajo ptujski šahisti in tako tudi na evropskem klubskem pokalu za člane in članice, ki poteka v Rogaški Slatini. Skupaj v 61 moških in 11 ženskih ekipah sodeluje skoraj 600 šahist in šahistov iz 70 držav. Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj kot drugo uvrščena ekipa na članskem državnem prvenstvu leta 2010 na tem tekmovanju nastopa že drugič
Organizator tekmovanja je Šahovska zveza Slovenije, tehnični izvajalec pa podjetje
Kegljanje
Drugi krog v kegljaških ligah je za ptujski ekipi prinesel polovični uspeh. Dekleta so doživela tesen poraz proti Trebnjemu doma, fantje pa so slavili visoko zmago. Ptujčanke so se dobro držale ter preko Melite Krušič tudi povedle. Nato so gostje preobrnile rezultat sebi v prid 1:2. Zelo razburljivo je bilo v četrtem dvoboju, kjer je Nada Fridl za en sam podrti kegelj ugnala tekmico in rezultat izenačila. Marina Kozoderc je dodala novo točko, kar je pomenilo novo vodstvo za Ptujčanke. V zadnjem paru je slavila gostujoča kegljavka ter rezultat izenačila na 3:3. To je pomenilo, da dve točki odhajata v Trebnje, saj so imele njihove kegljavke boljši skupni seštevek podrtih kegljev.
Moški del ekipe je brez večjih težav odpravil ekipo Radenske ter si po porazu v uvodnem krogu ponovno povrnil samozavest.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Drava Deta Center - Trebnje 3:5, Novo Mesto - Miklavž 2:6, Šoštanj - Gorica 5:3, Impol - Slovenj Gradec 6:2, Lanteks II. - Radenska 7:1.
1.	LANTEKS II.	2
2.	MIKLAVŽ	2
3.	GORICA	2
4.	IMPOL	2 1
5.	SLOVENJ GRADEC	2 1
2 0	0 4
2 0	0 4
10	12
0	1 2
0	1 2
6.	TREBNJE
7.	ŠOŠTANJ
Šahohlačnik iz Maribora. V moškem delu turnirja je prisotnih veliko število najboljših šahi-stov posameznih držav, med njimi kar 24 velemojstrov z ratingom preko 2700 točk. Pri ženskah je prisotna tudi aktualna svetovna prvakinja Kitajka Yifan Hou.
Ptujsko ekipo sestavljajo velemojstri Aleksander Be-ljavski, Duško Pavasovič in Jure Borišek, mednarodni mojster Danilo Polajžer ter dva mojstra Fide, Gregor Podkrižnik in Robert Ro-škar.
Ptujčani so v Rogaški Slatini močno zastopani tudi v teh-
8.	RADENSKA 2 10 12
9.	DRAVA DETA CENTER2 0 0 2 0
10.	NOVO MESTO 3 0 0 2 0
DRAVA DETA C. - TREBNJE 3:5 (2930 - 3005)
DRAVA DETA CENTER: Krušič 509, Bombek 482, Plajnšek 109 -Kozoderc 339, Fridl 524, Kramber-ger 487, Kolar 480
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 2. KROGA: Drava Deta Center - Radenska II. 7;1, Konjice - Prepolje 6:2, Rile servis -Nafta 2:6, Lokomotiva - Gašper 6:2, Petrol - Ceršak II. 4:4.
1.	NAFTA	2 2 0 0 4
2.	CERŠAK II. 2 110 3
3.	PETROL	2 1 1 0 3
4.GAŠPER	2 10 12
5.	KONJICE	2	1	0	1	2
6.	PREPOLJE 2	1	0	1	2
7.	DRAVA DETA CENTER2	1	0	1	2
8.	LOKOMOTIVA 2	1	0	1	2
9.	RADENSKA II. 2	0	0	2	0
10.	RILE SERVIS 2 0 0 2 0
DRAVA DETA C. - RADENSKA 7:1 (3153 - 3039)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 344 - Vogrin 148, Žnidarič 512, Kozo-derc 538, Murko 526, Premzl 530, Čeh 555.
DK
ničnem delu. Tako član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, velemojster Adrijan Mihalčišin, opravlja funkcijo predsednika prvenstva, mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender pa funkcijo namestnika glavnega sodnika moškega dela prvenstva.
»Začetek je bil izredno uspešen, saj smo v nekoliko okrnjeni zasedbi v prvem kolu zmagali z rezultatom 5:1. Zavedamo se, da bodo v naslednjih kolih tekmeci težji, vendar od naših članov pričakujem dobro igro in borbenost, ki ni bila nikoli vprašljiva. Ob odsotnosti VM Maksimenka, smo po začetnem ratingu na 22. mestu in vesel bom, če bomo turnir zaključili v okviru te uvrstitve. To bi bilo za našo ekipo vsekakor uspeh, ki bi bil tudi dobra popotnica za nastop v letošnji državni ligi«, je misli in želje strnil predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj in kape-tan ekipe, MM Danilo Polajžer.
V nedeljskem prvem kolu so tri ekipe dosegle maksimalni rezultat 6:0, deset jih je doseglo rezultat 5,5:0,5, pet, med njimi tudi ekipa ŠD Tehcenter
Foto: arhivSZS
VM Aleksander Beljavski, članski državni prvak za leto 2011, bo prav gotovo glavno orožje Ptujčanov.
Ptuj pa 5:1, kar jih je uvrstilo na 14. mesto.
Redna kola se pričnejo vsak dan ob 15. uri. V včerajšnjem drugem kolu so se Ptujčani pomerili z močno špansko ekipo Gros Xake Taldea, ki je v prvem kolu igrala neodločeno 3:3. Prvenstvo se bo zaključilo v soboto, 1. oktobra, ko bo tudi zadnje, 7. kolo ob 15. uri.
Silva Razlag
Nogomet • 1. SŽNL
Minimalen poraz z Mariborčankami
Nogometašice iz Dornave so tokrat gostile tekmice iz Maribora, kar je bila priložnost za morebitno prvo zmago v tem prvenstvu. Žal bodo domačinke morale počakati na drugo priložnost . Gostjam iz Maribora je namreč v 30. minuti uspelo zatresti mrežo in povesti ter to minimalno prednost zadržati do konca srečanja. Vsi napori domačink so bili neuspešni. Sicer pa so v derbiju tega kroga v Beltincih slavile državne prvakinje iz Novega mesta, ki tako ostajajo še edina neporažena ekipa v dosedanjem delu prvenstva.
REZULTATI 5. KROGA: Dornava -Maribor 0:1 (0:1), Rudar Škale - Jev-nica 2:1 (1:0), Slovenj Gradec - Ve-lesovo Kamen Jerič 8:0 (0:0), Teleing
Pomurje - Krka 0:1 (0:0)
1.	KRKA	5 4 1 0 19
2.	RUDAR ŠKALE	5 4 0 1
3.	SLOV. GRADEC	5
4.	T. POMURJE
5.	JEVNICA
6.	MARIBOR	5
7.	VELESOVO	5
8.	DORNAVA	5
4 0	12
5 3 1	1 20
5 1 2	2 15
10	4 7
:3	13
27:6	12
8	12
11	10
12	5
17	3
1 0 4 8:39 3 0 0 5 4:32 0
DORNAVA - MARIBOR 0:1
(0:1)
STRELKA: 0:1 Andreja Nikl (30) DORNAVA: Alenka Murko, Gabrijela Milec (od 23. Saša Fras), Maja Skaza, Martina Potrč, Nuša Pernat, Saša Ljubec, Daša Veličkovič (od 56. Jana Mohorko), Katja Nežmah, Nina Podhostnik (od 53. Patricija Golob), Mateja Arnuš, Nina Kovačič. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
V enakovredni tekmi Zavre boljši v koncnici
3. SNL-vzhod
Poleg velikega lokalnega obračuna je 6. krog prinesel kar nekaj zanimivih izidov. Bistrica je slavila na gostovanju pri ekipi Veržeja, zadela pa sta Mlinar in Avguštin. Dravograd še naprej ostaja prvi zasledovalec Zavrča, tokrat so Korošci doma brez težav s 3:1 ugnali Grad (za slednjega je prvo prvenstveno tekmo odigral Gorazd Gorinšek, nekdanji igralec Drave). Novinec v ligi Rakičan še naprej ostaja pozitivno presenečanje, tokrat so igralci iz predmestja Murske Sobote v gosteh odščipnili točko ekipi Zreč. Paloma kar ne more in ne more zmagati. Tokrat je ekipa Marina Bloudka doma klonila proti Malečniku, ki je bil boljši z 1:3. V srečanju sredine lestvice je Kovinar iz Štor doma ugnal lanske prvake iz Odrancev, končno pa je slavila tudi ekipa Tromejnika G-Kalamarja, ki je doma pred kar 500 gledalci premagala Čardo.
REZULTATI 6. KROGA: Zavrč -Stojnci 3:1 (0:0), Koroška Dravograd
-	Grad 3:1 (2:0), Tehnostroj Veržej -AHA EMMI Bistrica 1:2 (0:0), Zreče
-	Rakičan 2:2 (1:1), Paloma - Ma-lečnik 1:3 (0:2), Kovinar Štore - Od-ranci 3:1 (2:0), Tromejnik G Kalamar
-	Čarda 4;2 (2:2).
1.	ZAVRČ 6 6 0 0 18:3 18
2.	K. DRAVOGRAD 6 3 3 0 11:6 12
3.	MALEČNIK 6 3 12 11:9 10
4.	ČARDA 6 3 12 10:9 10
5.	RAKIČAN 6 2 3 1 13:11 9
6.	KOVINAR ŠTORE 6 3 0 3 11:12 9
7.	ODRANCI 6 3 0 3 10:11 9
8.	A. E. BISTRICA 6 3 0 3 11:15 9
9.	TEHNO. VERŽEJ 6 2 2 2 9:10 8
10.	ZREČE 6 2 1 3 8:11 7
11.	STOJNCI 6 2 0 4 10:13 6
12.	TROMEJNIK 6 2 0 4 10:15 6
13.	GRAD 6 114 9:13 4
14.	PALOMA 6 1 0 5 7:9 3
TEHNOSTROJ VERŽEJ-AHA EMMI BISTRICA 1:2
(0:0)
STRELCI: 0:1 Mlinar (54), 0;2 Avguštin (57), 1:2 Vinkovič (78)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Frelih, Modrič, Korošec, Jelenko, Mlinar (od 57. Hren), Razboršek, Ramot (od 68. Iršič), A. Stegne, Ploj (od 85. Hočevar), Avguštin. Trener: Igor Vorih.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so še enkrat prijetno presenetili ljubitelje nogometa izpod Pohorja, saj pred tekmo v Veržeju o zmagi ni nihče resno razmišljal. Gostje so najprej dobro parirali domačinom, ki so vršili močan pritisk, na začetku drugega polčasa pa so v samo treh minutah dosegli dva zadetka in šokirali domačine. Le-ti so si prizadevali iztržiti vsaj točko, vendar jim je samo enkrat uspelo premagati vratarja gostujoče ekipe.
ZAVRČ - STOJNCI 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Murat 53., 1:1 Du-golin 57., 2:1 Darmopil 82. - 11 m, 3:1 Rumež 86.
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, Šnajder (od 77. Veselič), Letonja (od 46. Matjašič), Fridl (od 61. Marinič), Murat. Trener: Miran Emeršič
STOJNCI: Veselič, Janžekovič, Golob, Fridauer, Ratek (od 87. G. Per-nek), Dugolin, Kokot, Pregelj (od 58. S. Meznarič), Ljubec, Milošič (od 74. Korez), Magdič. Trener: Boris Klinger
Težko pričakovano srečanje 6. kroga v 3. ligi med sosedskima eki-
pama Zavrča in Stojncev je prineslo štiri zadetke, kar enajst rumenih kartonov in precejšnjo mero živčnosti na obeh straneh.
Po dinamičnem in izenačenem začetku, ki je kljub vsemu minil v »otipavanju«, so v 16. minuti prvi poskušali gostje. Milošič je podal do Magdiča, ki pa je z glavo zgrešil. Zatem je tempo igre nekoliko padel, v posesti žoge pa so pričakovano pričeli prevladovati domači nogometaši. Ne ena ne druga ekipa si resnejših priložnosti do konca prvega dela igre ni ustvarila. Da je bil naboj res velik, priča tudi precejšnja živčnost pri nogometaših obeh ekip, ki jih je na tribunah spremljalo preko 400 gledalcev.
Bistveno drugače se je pričel drugi del igre. V 53. minuti je pri domačih po podaji Darmopila streljal Šnajder, vratar Stojncev Veselič je njegov strel z roba kazenskega prostora odbil le do Murata, ki mu iz bližine ni bilo težko zatresti prazne mreže za 1:0. Toda rumeno-črni se niso dali in preko Dugolina so izenačili že štiri minute kasneje. Odlični Kidričan v dresu Stojncev je s filigransko natančnostjo izvedel prosti strel s približno 20 metrov, žoga pa se je od leve vratnice vratarja Zavrča Goloba odbila v gol. Po teh razburjenjih se je igra umirila, na žalost pa ponovno postajala vse bolj živčna, kar le še priča o tem, kako pomembna je bila tekma za obe ekipi, ter o tem, da je bil predznak derbi pred srečanjem povsem upravičen. Sama končnica srečanja je ponovno postregla s številnimi razburjenji. Najprej je v 81. minuti priložnost za Stojnce zamudil agilni Dugolin, nato pa je v nasprotnem napadu Golob v svojem kazenskem prostoru z roko nesrečno zaustavil poskus Matjašiča in glavni sodnik srečanja Gornjak je pokazal na belo točko v korist Zavrča. Uspešen izvajalec je bil Hrvat Darmopil. Končni izid srečanja je bil postavljen v 86. minuti, ko so domačini izvajali kot z leve, iz ozadja je povsem sam pritekel Rumež in neoviran iz bližine zadel za 3:1.
Derbi je tako upravičil svoj naziv. Veliko število privržencev ene in druge ekipe je bila le še dodana vrednost sosedskemu obračunu, v katerem je predvsem zaradi individualne kvalitete slavil Zavrč, Stojncem gredo čestitke za prikazano, saj so se proti prvemu favoritu lige kljub porazu predstavili v res spodbudni luči.
Tadej Podvršek
Goran Šnajder, nogometaš Zavrča: »Tekma je bila v prvem delu težka, izenačena, nato pa smo v drugem delu igre prevzeli vajeti igre v svoje noge in zasluženo zmagali. Stojnčani so bili težak tekmec, imajo dobro ekipo, ampak mislim da smo vseeno zasluženo slavili.«
Aleksander Magdič, nogometaš Stojncev: »Po mojem smo bili povsem enakovreden tekmec vse do 80. minute, ko smo držali izid 1:1. Nato smo dobili nesrečen zadetek iz enajstmetrovke, nato še enega ter klonili, čeprav bi bila delitev točk realnejša. Če bi dosedanja srečanja odigrali tako kot smo to proti Zavrču, bi imeli na kontu pet točk več.«
Štajerska liga:
sedmica Podvinčanov
Pravo veselje so svojim pristašem pripravili nogometaši Podvincev, ki so doma visoko premagali Šentjur. Realizacija v prejšnjih petih krogih ni bila močna stran Podvinčanov (9 zadetkov), tokrat pa se je to spremenilo in gostje so lahko še srečni, da so »samo« sedemkrat pobirali žogo iz mreže. Na Ptuju se je Drava dolgo mučila s Pohorjem iz Ruš, na koncu pa največ štejejo tri točke in držanje priključka z vodečimi Šmarjem. Le-ta je Ormožane položil na tla v drugem polčasu, ko je dosegel pet zadetkov, prejel pa le enega.
REZULTATI 6. KROGA: Podvinci Betonarna Kuhar - MU Šentjur 7:1 (3:0), NŠ Drava Ptuj - Pohorje 2:1 (0:0), Šoštanj - Boč Poljčane 5:1 (0:0), Koroške Gradnje - Krško B 2:1 (0:1), Peca - Marles hiše 1:0 (1:0), Tehnotim Pesnica - Tezno Maribor 4:1 (0:1), Ormož Carrera Optyl -Šmarje pri Jelšah 1:5 (0:0).
1.	ŠMARJE PRI J. 6 5 1 0 21:5 16
2.	TEH. PESNICA 6 4 2 0 19:6 14
3.	NŠ DRAVA PTUJ 6 4 1 1 15:8 13
4.	MARLES HIŠE 6 4 1 1 9:5 13
5.	PODVINCI B. K. 6 4 0 2 16:9 12
6.	ŠOŠTANJ 6 3 2 1 12:4 11
7.	PECA	6 3 1 2 7:10 10
8.	KOROŠKE G. 6 2 1 3 9:11 7
9.	POGORJE 6 2 0 4 10:13 6
10.	MU ŠENTJUR 6	2	0 4	9:16 6
11.	TEZNO MB 6	1	1 4	7:15	4
12.	C. O. ORMOŽ 6	1	1 4	4:17	4
13.	KRŠKO B 6	1	0 5	3:11 3
14.	BOČ POLJČANE 6	0	1 5	5:15	1
PODVINCI BETONARNA KUHAR - MU ŠENTJUR 7:1
(3:0)
STRELCI: 1:0 Požegar (11), 2:0 Vindiš (21), 3:0 Vindiš (32), 4:0 Požegar (65), 4:1 Džaferovič (72. z 11 m), 5:1 Požegar (78), 6:1 Požegar (81), 7:1 Vindiš (88)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, A. Toplak, Šebela, Marinič (od 67. Juršek), Lah, Belšak, Požegar, D. Petrovič (od 79. Svržnjak), R. Petrovič (od 71. Topolovec), M. Toplak, Vindiš. Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - ŠMARJE PRI JELŠAH 1:5
(0:0)
STRELCI: 0:1 Firpt (52. z 11 m), 0:2 Vraničar (56), 1:2 Lah (65), 1:3 Asulanaj (69), 1:4 Neskič (77), 1:5 Deučman (83)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Kardum, Govedič, Lah, Kolarič, Bab-šek, Cimerman, Mlinarič (od 46. Jur-čec), Strmšek, Podplatnik, Srša (od 56. Tušek). Trener: Zlatko Ivankovič Danilo Klajnšek
NS DRAVA PTUJ -POHORJE 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Gril (67), 1:1 Srnec (82), 2:1 Pukšič (87).
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Topol-nik, Kancler, Roškar, Zagoršek (od 46. Wagner), Antolič (od 89. Letonja), Zdovc (od 63. Levanič), Čeh (od 46. Nežmah), Gril (od 81. Pukšič), Krajnc, Druzovič. Trener: Tomislav Grbavac
Nogometaši Drave so se doma pomerili z ekipo Pohorja in jo uganili z 2:1. Zmaga Ptujčanov je povsem zaslužena, za njo pa so se morali pošteno potruditi. Modri so imeli skozi celotno tekmo premoč v polju, gostje so namreč igrali zaprto ter prežali na napake Ptujčanov in morebitne protinapade. Tako so poleg zadetka prišli do dveh izjemnih priložnosti (po ena v vsakem polčasu), toda svoj dan je imel domači vratar Simonič. Približno 100 gledalcev na ptujskem Mestnem stadionu je prvič zaploskalo v 67. minuti, ko je s prostega strela zadel Gril. To je bil poskus z dobrih 25. metrov z desne, na presenečenje vseh pa je žoga končala za hrbtom vratarja Pohorja. Gostje so izenačili v 82. minuti, ko je zmedo v domačem kazenskem prostoru izkoristil Srnec. Modri so zmagovit zadetek dosegli na podoben način kot Pohorci, najbolj priseben pa je bil rezervist Pukšič, ki je nekaj minut pred koncem iz bližine poskrbel za novo zmago Drave.
tp
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 6. KROGA:
1 A AVTO GEREČJA VAS - LOVRENC 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Hertiš (20), 2:0 Ozim (63) GORIŠNICA - VIDEM 1:2 (1:0) STRELCA: 1:0 Kolar (34), 1:1 Pal (75. z 11 m), 1:2 Pal (80)
MAKOLE - PODVINCI AGROCEN-TER PTUJ 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Halužan (34), 0:2 Halužan (37), 0:3 Halužan (49), 1:3 Vantur (86), 1:4 Čeh (89)
OPLOTNICA - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Čerenak (26), 2:0 Javor (38), 3:0 Ozimič (50)
ROGOZNICA - SREDIŠČE 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Novak (92. z 11 m) SKORBA - HAJDINA 2:3 (2:1) STRELCI: 0:1 Flajsinger (14), 1:1 Krajnc (39), 2:1 Brodnjak (41), 2:2 Flajsinger (63), 2:3 Pacher (88)
Srečanje Bukovci - Apače bo odigrano 20.11.
1.	HAJDINA 6 5 0 1 16:9 15
2.	SREDIŠČE 6 4 2 0 16:5 14
3.	1 A GER. VAS 6 4 11 17:7 13
4.	OPLOTNICA 6 4 11 15:6 13
5.	VIDEM 5 4 1 1 17:11 13
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 12. KROGA - torek, 27. 9., ob 18.00: Luka Koper - CM Celje; sreda, 28. 9., ob 18.00: Domžale - Triglav, Nafta - Mura 05, HIT Gorica - Olimpija. Srečanje Rudar Velenje - Maribor je bilo preloženo.
Namizni tenis • 1. SNTL
PARI 2. KROGA: sreda, 28. 9.: Ptuj - Kema II (ob 17.00 v dvorani Mladika), Ilirija - Tempo, Sobota - Muta, Edigs - Krka, Kema I - Finea Maribor.
DK, JM
Foto: Črtomir Goznik
V lokalnem derbiju 3. SNL je več kot 400 gledalcev v Zavrču videlo zanimivo in napeto tekmo.
6.	PODVINCI A. P. 6	3	2	1	18:10	11
7.	BUKOVCI	5	2	1	2	10:10	7
8.	MAKOLE	6	2	1	3	8:16	7
9.	APAČE	5	1	2	2	10:11	5
10.	GORIŠNICA	6	1	2	3	9:12	5
11.	DORNAVA V. K. 6	1	1	4	9:15	4
12.	ROGOZNICA	6	0	3	3	4:10	3
13.	LOVRENC	6	0	2	4	0:11	2
14.	SKORBA	6	0	1	5	6:33	1
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 5. KROGA: CIRKULANE - SPODNJA POL-SKAVA 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Špes (15), 0:2 Dolenc (55), 1:2 Klajderič (57), 2:2 Plemeniti (67), 3:2 Kelc (70) HAJDOŠE - GRAJENA 4:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Koželj (4. z 11 m), 2:0 Koželj (6), 3:0 Trlep (23), 4:0 Koželj (46), 4:1 Markež (52)
MAJŠPERK - LESKOVEC 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Kovačič (18), 2:0 Kovačič (38). 3:0 Vrbančič (81)
MARKOVCI - PODLEHNIK 2:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Janžekovič (9), 1:1 Trafela (31), 2:1 Petrovič (34), 2:2 Trafela (85)
PRAGERSKO - SLOVENJA VAS 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Krajnc (25), 2:0 Haložan (85)
TRŽEC - ZGORNJA POLSKAVA 11:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 J. Emeršič (20), 2:0 R. Pečnik (32), 3:0 Skrbinšek (38), 4:0 J. Emeršič (45), 5:0 Petrič (50), 6:0 Krajnc (53), 6:1 Fištravec (57), 7:1 J. Emeršič (61), 8:1 A. Pečnik (68), 9:1 Svenšek (75), 10:1 (85), 11:1 J. Emeršič (89).
1.	TRŽEC	5	5	0 0	30:4	15
2.	MAJŠPERK	5	5	0 0	15:1	15
3.	CIRKULANE	5	4	0 1	21:7	12
4.	HAJDOŠE	5	4	0 1	15:12	12
Nogomet
Dekleta U-12 in U-14: Uspešen začetek sezone za mlade nogometašice iz Dornave
Selekcija deklic ŽNK Dornava U-12 je na prvem letošnjem turnirju v organizaciji NZS, ki velja za državno prvenstvo, osvojila popoln izkupiček in vknjižila šest točk. Obe zmagi sta bili toliko slajši, ker so ju varovanke trenerja Miran Zorčiča in pomočnika Leona Kodriča dosegle pred domačimi gledalci. Delo z mladimi v Dornavi se že obrestuje. Za dobro in všečno igro je treba pohvaliti vse tri sodelujoče ekipe.
5.	PRAGERSKO 5 3 11 8:2	10
6.	SP. POLSKAVA 5 2 1 2 6:7	7
7.	MARKOVCI 5 113 11:11	4
8.	PODLEHNIK 5 1 1 3 6:10	4
9.	SLOVENJA VAS 5 1 1 3 4:9	4
10.	LESKOVEC 5 1 0 4 3:18	3
11.	ZG. POLSKAVA 5 0 1 4 4:26	1
12.	GRAJENA 5 0 0 5 2:18	0
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 4. KROGA: Polskava - Grajena 0:1, Boč - Borovci 0:3,
Dornava -	Cirkulane 0:0, Videm -					
Pohorje Oplotnica 3:1, Skorba -						Haj-
dina 1:3.						
1. VIDEM	4	4	0	0	15:3	12
2. BOROVCI	4	3	1	0	15:6	10
3. HAJDINA	4	3	0	1	13:3	9
4. POHORJE OPL. 4		3	0	1	9:5	9
5. CIRKULANE	4	1	3	0	7:4	6
6. DORNAVA	4	1	1	2	3:9	4
7. GRAJENA	4	1	1	2	2:10	4
8. SKORBA	4	1	0	3	7:10	3
9. POLSKAVA	4	0	0	4	4:11	0
10. BOČ	4	0	0	4	1:15	0
VETERANI 40						
REZULTATI 4.		KROGA: Ormož				
- Lovrenc 1:1, Zgornja Polskava -						
Leskovec 2:1, Pragersko 75 -						Go-
rišnica 2:0,	Markovci			-	Tržec 4:1,	
Podlehnik -	Podvinci 1:0.					
1. ZG. POLSKAVA 4		4	0	0	10:4	12
2. PRAGERSKO 75 4		3	1	0	15:8	10
3. ORMOŽ	4	3	1	0	7:4	10
4. MARKOVCI	4	2	1	1	8:5	7
5. LESKOVEC	4	2	0	2	3:3	6
6. PODLEHNIK	4	1	1	2	4:5	4
7. GORIŠNICA	4	1	0	3	5:6	3
8. LOVRENC	4	0	2	2	4:8	2
9. TRŽEC	4	0	1	3	7:3	1
10. PODVINCI	4	0	1	3	5:12	1
Danilo Klajnšek
Za ekipo deklic U-12 iz Dornave so zaigrale: Nika Fijan, Nika Petrovič, Rika Herga, Sara Serdinšek, Nika Čuček, Karmen Kostanjevec, Mojca Gomboc, Nuša Drevenšek in Neli Hofman. Rezultati U-12: ŽNK Dornava
-	ŽNK Pomurje 2:1, ŽNK Pomurje
-	ŽNK Maribor 2:0, ŽNK Dornava -ŽNK Maribor 3:1.
Tudi starejše deklice U14 so se izkazale na turnirju v Beltincih. Čeprav so proti favorizirani domači ekipi izgubile, so kasneje pokazale dobro igro in premagale vrstnice iz Slovenj Gradca.
Rezultati U-14: ŽNK Pomurje
-	ŽNK Dornava 4:0, ŽNK Pomurje
-	ŽNK Slovenj Gradec 12:0, ŽNK Dornava - ŽNK Slovenj Gradec 3:0.
UR
Ekipa Dornava U-12 s trenerjema Zorčičem (desno) in Kodričem
Danes smo priča pomanjkanju medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, obenem pa se razlika med generacijami še povečuje, saj so predstavniki starejše generacije vedno pogosteje odrinjeni na rob družbenega dogajanja, ker za razliko od mladih ne morejo oziroma ne znajo slediti vsem spremembam okoli sebe. Računalniki so dodobra spremenili naš način življenja. Svet računalništva in interneta je
Vsak vzpon in srečanje z bolnicami iz cele Slovenije je nekaj posebnega. Takšne energije, moči, poguma in borbenosti ne moreš opisati, to lahko samo čutiš.
»Ko se je začelo daniti, smo startali ^pred vojašnico na Pokljuki. Ženske, ozdravljene za rakom na dojki, smo se odpravile na 14. pohod na Triglav. Jaz sem se pohoda s tovrstno skupino udeležila prvič. Zame je bilo vse eno veliko pričakovanje, kako poteka pohod, kjer je udeleženih toliko različnih žensk iz vse Slovenije, vendar imamo vse nekaj skupnega, saj smo premagale bolezen, ki nas je verjetno vse zelo potolkla, nas postavila pred različna dejstva in upanje na ozdravitev. Bile smo močne, se borile in zmagale. Šele po ozdravitvi smo spoznale, da je naša dolžnost, da dobro skrbimo za svoje telo, se znamo postaviti zase in
najbliže mlajši generaciji, ki je z njima zrasla in si dneva brez te tehnologije skorajda ne predstavlja. Drugače pa je s starejšo generacijo.
Zato so se na zavodu Ypsilon odločili, da organizirajo projekt Simbioz@ - največji vseslovenski prostovoljski projekt letošnje jeseni, ko bodo mladi prostovoljci med 17. in 21. oktobrom v dopoldanskem in popoldanskem času po knjižnicah, šolah in drugih lokacijah po
na prvo mesto. Zato smo se tudi odločile, da vzdržujemo telesno kondicijo. Članice iz ptujske skupine smo priprave za pohod na Triglav pričele v juliju, in sicer tako, da smo se vsak petek povzpele na Donačko goro. Kljub kondi-cijskim treningom je bila pot na Triglav zame zelo naporna. Vendar me je gnala volja in želja, da dosežem zastavljen cilj. Voljo ti vliva tudi skupina vseh žensk, še posebej pa skupina vodnikov, ki so nas spremljali, nam vlivali pogum in nas bodrili. Voljo ti da ta prečudovita narava. Kljub lepotam narave so mi že proti Kredarici krepko pojenjale moči. Pa nam je le uspelo! Tam smo se odpočili, si nabrali nekaj novih moči in se po uri počitka povzpeli proti vrhu Triglava. Na poti pa klini in jeklenice, vendar te žene močna volja, da prideš na vrh. Klinov sem se oklepala z vso močjo, saj je pihal mo-
vsej Sloveniji na brezplačnih delavnicah starejše popeljali v e-svet, skupaj z njimi premagali strah, jih navdušili nad uporabo računalnika in interneta ter jim pokazali, da le ni tako težko, kot na prvi pogled izgleda. Osrednji namen akcije je omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest ter jih motivirati za nadaljnjo uporabo računalnika in interneta.
čan veter. Prispeli smo na vrh Triglava! Tedaj pa je sledilo veselje in krst članic, ki so bile prvič na Triglavu. Vsaka nova članica je dobila krstni list in planinsko ime. Moji občutki na vrhu Triglava so bili prečudoviti, čeprav je bilo potrebnega toliko napora in volje, da se prebiješ do cilja. Oblijejo te solze sreče, ko sama sebe vprašaš: 'Ali sem res to zmogla?'; če pomislim, da sem po operaciji in kemoterapijah zmogla prehoditi pot le kakih 20 minut od doma. Ponosna sem nase, da mi je uspelo prehoditi zahtevno pot kljub velikim naporom,« je povedala Silva Zorko.
Tudi naši članici Olgi Skok je vzpon na Triglav ostal v prečudovitem spominu: »Ko sem dobila ponudbo, da lahko grem na Triglav, nisem mogla verjeti. In to ne peš, ampak s helikopterjem s Pokljuke do Kredarice (takšne možnosti nimaš vsak dan.). Ko sem sprejela ponujeno, sem začela razmišljati, kako bom zmogla. Sem sposobna takšnega podviga? Ah, bom že kako, sem si rekla. Na Kredarico smo prileteli v lepem sončnem dopoldnevu. Pogled na Triglav je bil neverjeten, spet sem pomislila, ali bom zmogla. Ko sem gledala proti steni, mi ni bilo vseeno. Strmo se je dvigala visoko proti nebu. S pomočjo naših najboljših vodnikov g. Rudija in g. Zdenka sem se vzpenjala po jekleni žici in klinih vse višje do cilja. Pri Aljaževem stolpu sem začutila neizmerno srečo in radost. Postala sem Slovenka. Čudovito vreme nam je nudilo izjemen pogled vse do morja ter okoliške gore. Kaj sem ugotovila? Da je najlepše, če se uresniči zadani cilj, čeprav porabiš veliko napora. Moj cilj je uspel brez večjih pretresov in težav. Kako malo je potrebno, da si dokažemo, da zmoremo uresničiti svoje sanje.
Z mislijo na dvojno zmago sem se vračala proti domu. Premagati bolezen in osvojiti Triglav je res zmaga.«
Marina Kramberger
Prostovoljci in udeleženci bodo dobro združili s koristnim
Projekt bo odlična in neprecenljiva izkušnja tako za mlade kot za starejše. Za mlade bo projekt priložnost, da naredijo nekaj dobrega, spoznajo nove ljudi, si pridobijo dragocene izkušnje ter preizkusijo svoje sposobnosti in omejitve. Bistvo prosto-voljstva je navsezadnje, da z dobrim delom obogatiš druge in s tem tudi sebe. Starejši bodo s pomočjo prijaznih in potrpežljivih mladih prostovoljcev le premagali strah pred neznano »škatlo« in spo-
Ogledali so si cerkev sv. Miklavža v Zavrču, kjer jim je za-vrški župnik g. Jože Pasičnjek orisal njeno zgodovino. Pot so nadaljevali proti podružnični cerkvi Device Marije, ki stoji na privlačni točki med haloški-mi goricami. Ogledali so si tudi urejeno nogometno igrišče, na katerega so v Zavrču upravičeno ponosni. Pred občinsko stavbo v Zavrču jih je pričakal predstavnik občine Janko Lor-
znali, kako koristen je lahko računalnik oziroma internet. V okviru projekta so izvedli že nekaj poskusnih delavnic, na katerih so udeleženci povedali, da si želijo predvsem praktično znanje o uporabi računalnika in interneta, ki bi jim koristilo v vsakdanjem življenju in jim omogočilo pogostejše stike s svojimi bližnjimi tudi preko spleta.
Simbioz@ na območju Spodnjega Po-dravja in Prlekije
Izobraževanja bodo potekala v kar sedmih krajih na različnih lokacijah na obmo-
bek in predstavil občino.
Vožnjo so nadaljevali do gostilne Veselič v Turškem Vrhu, kjer je že dišalo po okusnih dobrotah. Osrednji dogodek pohoda pa je bil ogled ranča župana Mirana Vuka v neposredni bližini. Ogledali so si vzorno urejeno okolico, hleve in vso opremo. Posebno doživetje so bili jahalni konji, na katere so se povzpeli tudi sami. Za mnoge, ki so jahali prvič, je
čju Spodnjega Podravja in Prlekije! Na Ptuju - Animacija, d. o. o., Gimnazija Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj; na Hajdini na Osnovni šoli Hajdina; v Kidričevem na Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo ter Osnovni šoli Cirkovce. Na območju Destrnika na dveh osnovnih šolah, in sicer Destrnik, podružnica Trnovska vas, ter Destrnik-Trnovska vas; v Žetalah na Osnovni šoli Že-tale. V Ormožu - Gimnazija Ormož, Osnovna šola Miklavž pri Ormožu, Osnovna šola Ormož ter v Lenartu v Izobraževalnem centru Slovenske Gorice in v Knjižnici Lenart.
Prijavijo se lahko vsi!
Na brezplačne delavnice so vabljeni vsi - tisti, ki še niso imeli možnosti, da bi se naučili uporabe računalnika in interneta, pa tudi vsi tisti, ki računalnik že poznajo, a želijo svoje znanje izpopolniti ali obnoviti. Prijave za prostovoljce in udeležence so možne preko spletne strani www.simbioza.eu, starejši pa se lahko prijavijo tudi na vpisnih mestih na fizičnih lokacijah, predvsem knjižnicah, kjer bodo starejšim pri prijavi pomagali lokalni koordinatorji in knjižničarji. Pomoč pri prijavi lahko starejši dobijo tudi pri svojih vnukih, drugih sorodnikih in prijateljih. Za več informacij in pomoč pri prijavah bodo na voljo tudi info točke po vsej Sloveniji, lahko pa pišete tudi na elektronski naslov info@ simbioza.eu ali pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 47 47.
bila izkušnja s konji nepozabna. Sledila je vožnja s kočijo, ki jih je prav tako navdušila. Na ranču se jim je pridružil harmonikar Blaž in vzdušje je bilo odlično. Dogovorili so se, da se bodo na ranč še vrnili.
Pot so nadaljevali do našega člana Jožeka Bratuša, ki nas je pričakal z jesenskimi dobrotami in odlično kapljico rujne-ga.
Društvo Sožitje
Foto: arhiv Sožitja
Računalništvo • Simbioz@ na območju Spodnjega Podravja in Prlekije
Mladi bodo učili starejse
Letošnja jesen bo obarvana ne le prostovoljsko, temveč tudi medgeneracijsko. Povezali se bosta namreč dve povsem različni generaciji - generacija mladih in generacija njihovih dedkov in babic.
Triglav • 14. pohod žensk, obolelih za rakom
Ponosne, da jim je uspelo
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je organiziralo 14. pohod na Triglav. Tudi iz ptujske skupine se je pohoda udeležilo sedem članic, štiri med njimi so šle na Triglav prvič.
Simbioz@ bo v računalniškem izobraževanju združila dve povsem različni generaciji!
Foto: arhiv
Zavrč • Pohod Sožitja
»Še se bomo vrnili!«
V soboto, 3. septembra, je sedemdeset članov društva Sožitje Ptuj, ki vključuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, izvedlo pohod po Halozah v občini Zavrč. Pridružili so se jim člani iz medobčinskega društva Sožitja iz Maribora.
Starošince • Že petič Zahvala polju
Letos zadišale tudi kraške in istrske dobrote
Turistično društvo občine Kidričevo je v sodelovanju s krajani Starošinc letos pripravilo že peto etnografsko-turistično prireditev Zahvala polju; za nekaj primorske svežine ter omamen vonj po istrskih in kraških dobrotah je tokrat poskrbela ekipa gostov iz Ilirske Bistrice in Brkinov.
Že ob prihodu je obiskovalce pred prireditvenim šotorom pričakal domiselno izdelan aranžma iz jesenskih pridelkov, ob njem pa velik pozdravni napis. Za raznoliko in nadvse pestro dogajanje v šotoru in ob njem pa so s predstavitvijo različnih dejavnosti in domače obrti poskrbeli otroci in vzgojiteljice iz vrtca Kidričevo - enote Cirkovce, ki so v delavnicah ustvarjali izdelke iz kmetijskih pridelkov, pestra je bila ponudba izde-lovalke in prodajalke spominkov Branke Janežič iz Velikega Brebrovnika, svoje pridelke in izdelke je ponujala ekološka kmetija Kušar iz Šikol, z razstavo zelišč se je predstavila Zdravka Kermat, nekaj domačih dobrot je predstavilo Društvo podeželskih žena in deklet Občine Kidričevo, krajevni odbor Rdečega križa Cirkovce je skrbel za merjenje krvnega tlaka, Jerica Krošel je prikazala trenje lanu, predenje prediva in tkanje na star način, izdelavo brezovih metel je predstavila Marica Kirbiš iz Prepolj, ročno kovane izdelke iz bakra pa Božena Mavsar iz Limbuša. Izdelke iz ovčjega mleka, sira in oljk je ponujala Mojca Božič iz Ilirske Bistrice, izdelovanje turističnih spominkov Miloj-ka Primc, prav tako iz Ilirske Bistrice, s svojimi pridelki se je predstavila kmetija Antona Cebra z Zgornje Polskave, s pestro paleto se je predstavilo tudi sadjarstvo Krepfl iz Rač in čebelarstvo in medičarstvo Damjana Medveda iz Dragonje vasi, predstavili pa so se tudi krajani Starošinc s starimi običaji ob trebljenju buč, luščenju fižole in kožuhanju koruze.
V tradicionalnem kuhanju bobovega golaža se je tokrat preizkušalo kar 10 različnih ekip, po oceni strokovne komisije, ki jo je vodila Mojca Kuhar z Višje gostinske in turistične šole v Mariboru, pa je bila najuspešnejša ekipa Zlat-ka Zajca iz Starošinc, drugo mesto je pripadlo ekipi Škafar team iz Kidričevega, tretje mesto pa si je prikuhala ekipa Društva podeželskih žena in deklet Občine Kidričevo.
Na prireditvi so razglasili tudi naj kmetijske pridelke za leto 20ll. Najtežji krompir, težak 1,347 kg, je pridelal Anton Bauman iz Dragonje vasi, ki je pridelal tudi najtežjo krmno peso, težko 10, l0 kg. Najtežja buča, težka 8,65 kg, je zrasla Antonu Mesariču iz Starošinc,
Za navdih Istre in Primorske so turno-etnološko-tunstično-šporl
najtežje zelje je pridelala Ana Pulko iz Starošinc (3,40 kg), najtežjo rdečo peso Branko Premzl iz Brunšvika (2,33 kg), ki je pridelal tudi najtežjo kumaro (1,35 kg), najtežjo čebulo Marta Mesarič iz Starošinc (0,39 kg), najtežji česen Rozalija Krničar iz Pongrc (0,25 kg), najtežjo melancano Anka Časek iz Apač (0,72 kg), najtežji paradižnik Marija Ba-uman iz Dragonje vasi (1,343 kg), najtežjo jedilno bučko Simona Belca iz Dragonje vasi (10,3 kg), najvišji fižol pa Martin Krajnc iz Starošinc (višina 5,7 m).
Podelili priznanja za urejeno okolje
Na prireditvi so izročili tudi priznanja za najlepše urejeno okolico v občini Kidričevo. Priznanja so prejeli Ida Murko iz Apač 216, družina Vidovič iz Pleterij 11, družina Drevenšek iz Mihovc 48, družina Bauman iz Dragonje vasi 27, Rosmarie in Robi Žitnik iz Starošinc 40 a, Vera Reihs iz Pongrc 27a, Simona in Branko Rodošek iz Spodnjih Jablan 42 c, Marija in Anton Pernat iz Cirkovc 17, stanovanje Jurčič iz Spodnjega Gaja 16 pri Pragerskem, Marija Junger iz Stražgonjce 43 a, družina Paveo iz Kungote pri Ptuju 146 ter Darja Orožim iz Njiverc, Cesta na Hajdino 27.
Priznanja za lepo urejeno kmetijo so prejeli Darinka Unuk, Zg. Jablane 35, Klavdija Fric, Župečja vas 57, in Stanko
rbeli člani folklornega društ društva Alojza Mihelčiča iz
Medved iz Lovrenca 16 na Dr. polju. Priznanje za lepo urejen poslovni objekt je prejela Restavracija Pan iz Kidričevega, za lepo urejeno hišo-dvojček Zinka Dolenc iz Šikol 25 b, za lepo urejeno športno igrišče pa Športno društvo iz Strni-šča.
Za to, da je bilo na odru vedno zanimivo in zabavno, so vse do nedeljskega večera skrbeli skupina Vesele Polanke iz Prosvetnega društva Cirkovce, ljudski pevci Kosci iz Prosvetnega društva Cirkovce, folklorna skupina Vinko Korže - veterani Prosvetnega društva Cirkovce, Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce, Fantje treh vasi iz Kulturnega dru-
V zgodnjih jutranjih urah smo z našim izvrstnim vodičem Marjanom Petkom krenili proti Srbiji. Po prestopu meje med Hrvaško in Srbijo smo si na letališču Nikole Tesle v kraju Surčin ogledali muzej vojaškega letalstva. Po ogledu nas je pot vodila do nekdaj skupne prestolnice, Beograda. Mesto leži na strateško ugodni legi, na obronkih Avale in sotočju dveh rek, Save in Donave. Ob vstopu v mesto so nas očarala zahodna beograjska vrata (stavba Genexa, Beograjska arena - največja športna dvorana na Balkanu), Sava center. Ob prečkanju most na reki Savi se odpira čudovit pogled na Kalemegdan in staro mestno jedro. Napotili smo se na krožni ogled mestnih znamenitosti, kot so Dedinje, Hiša cvetja, stadion Marakana, Pink TV, Cecina hiša, cerkev sv. Save, se popeljali čez znane trge, kot so Trg republike s
fradina iz Ilirske Bistrice in Kul-ij na obrobju Brkinov.
štva Lovrenc ter Štajerske fraj-tonerke iz Skorbe. Za navdih Krasa, Istre in Primorske pa so poskrbeli številni v noše odeti gostje: člani Folklornega društvo Gradina so predstavili nekaj istrskih in tržaških pesmi, plesov in starih domačih jedi, člani Kulturno-etnološko-turistično-športnega društva Alojza Mihelčiča iz Harij na obrobju Brkinov pa so predstavili nekaj ljudskih pesmi in plesov.
Za številne obiskovalce je bilo posebej zanimivo tekmovanje v kmečkih igrah, ali kot je napovedal predsednik turističnega društva Davorin Urih, v kmečkem triatlonu. Ekipe posameznih vasi so se po-
parlamentom, Terazije in Sla-vija, ter se nato sprehodili po glavni beograjski ulici, Knez Mihajlovi, do beograjske trdnjave Kalemegdan, od koder se ponuja čudovit razgled na
merile v treh starih kmečkih opravilih: v kožuhanju koruze, vezanju, obešanju in ročnem luščenju koruze ter v ročnem trebljenju buč se je pomerilo kar osem ekip. Po vseh treh disciplinah sta si prvo mesto razdelili ekipi Društva podeželskih žena in deklet Občine Kidričevo in ekipa metlarjev
mesto. Po napornem dnevu in vročini smo se odpravili v Zemun, kjer je sledila večerja na splavu. Po zajtrku smo se odpeljali proti Novemu Beogradu, ki je danes predel ši-
iz Prepolj. Takoj za njimi pa so se zvrstili: ekipa iz Starošinc, ekipa TD Breza Pragersko, ekipa TD Ilirska Bistrica, ekipa Kulturnega društva Lovrenc, ekipa Folklorne skupine Vinko Korže - veterani iz Cirkovc in ekipa starejših dam iz Sta-rošinc.
M. Ozmec
rokih »bulvarjev« in najvišjih zgradb v mestu. Nato je sledila vožnja proti delu mesta, kjer domuje ena izmed znamenitosti Beograda - beograjski »buvljak« - tržnica, na kateri se najde skoraj vse od šivanke do lokomotive. Po » šopingu« nam je ostalo le še to, da smo Beogradu pomahali v slovo z obljubo, da se še vrnemo.
Vsak izmed nas na tem izletu je dodal svoj kamenček pri izgradnji mozaika prijateljstva, dobre družbe, razumevanja in spoštovanja. Še naprej se bomo trudili za naš mozaik Korantov Grajena.
Marjana Lozinšek
Foto: M. Ozmec
Najboljši bobov golaž je letos skuhala domača ekipa Zlatka Zajca iz Starošinc.
Foto: Milan Klemene
Grajena • Koranti na izletu
Navdušeni nad Beogradom
Letos smo za člane sekcije Korant pri KD Grajena, njihove družinske člane, prijatelje in simpatizerje organizirali dvodnevni izlet v Beograd, kjer smo dokazali, da smo na pravi poti. Preživeli smo nepozaben izlet v dobri družbi, kjer so se spletle nepozabne vezi med nami vsemi.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (25.)
Na pot
Marko, Boris in jaz smo se odpravili na pot. V bistvu smo imeli še en dan časa, preden naj bi se dobili še z dvema Slovencema, zato smo jo mahnili proti prestolnici jabolk, Motueki, ter proti Abel Tasmanu.
V Motueki smo poiskali svoje prijatelje, tri Japončke, ki smo jih spoznali v Blenheimu, kakopak v vinogradih. Koki, Hiro in Saki so bili skice, vsi trije skupaj so premogli eno švoh angleščino, bili so pa ta pravi faloti in seveda zelo zabavna druščina. Delali so v pakirnici jabolk in na veliko varčevali, saj si je vsak želel še malce potovati. Kot smo izvedeli v trgovini, je bilo mogoče kampirati v parku pri morju in zato smo si tudi mi postavili šotor tam in pripravili večerjo. Zajtrk smo imeli na čudoviti
plaži nacionalnega parka Abel Tasman, nato pa smo se končno odpravili proti jezerom Nelson. Pot nas je vodila po povsem ruralnem predelu otoka, tako da smo si lahko nabrali dovolj različnega sadja in zelenjave za potovanje. Kmetje imajo ob cesti namreč postavljene utice s pakiranim domačim sadjem, na katere je prilepljena cena in dodan nabiralnik. Kot sem že nekajkrat omenil, tudi tu velja "samopostrežni zakon poštenjaka", saj ni tam nobenega nadzora in bi v bistvu lahko vse kar pobasal in šel. Naivni ali prepošteni Ki-viji? Vseeno, duša ti ne da, da ne bi vrgel tistih nekaj dolarčkov v nabiralnik in šel naprej s čisto vestjo. Tudi mi trije smo navalili na hruške ter jabolka, fliknili v nabiralnik eno desetko in poma-
hali rdečelični gospe, ki je pravkar prignala ovce s pašnika.
Po nekaj mesecih sem spet videl Andrejo in Mikija, ki sta bivala in delala v Napierju, na Severnem otoku. Že dlje časa smo se dogovarjali za kakšen izlet in datumi so se končno uskladili. Po prisrčnem pozdravu je sledil obisk Centra za obiskovalce ali info točke po domače. Neverjetno je, koliko Nova Zelandija vlaga v turizem. Vsako najmanjše mestece, ki bi ga v Sloveniji po številu prebivalcev lahko primerjali včasih tudi s kakšno vasico, ima info točko. Prijazno osebje, ogromno gradiva, zemljevidov, spominkov, oblačil, galerija itd.; ni, da ni, kot radi rečemo. Tudi v St. Arnaudu, kot se je imenoval kraj pri jezerih - no, "kraj" so sestavljali bencinska
črpalka, majhen kiosk, dva hotela, nekaj vikendic ter center za obiskovalce - je bilo podobno. Namenili smo se osvojiti Mt. Roberts, hrib, ki se bohoti nad jezerom Rotoiti. Do polovice se je dalo priti z avtom, in ko smo se zagnali na podeželsko cesto, smo kmalu trčili na leseni mostiček, ki nekako ni izgledal preveč stabilen. Kaj pa zdaj? Nenadoma z nasprotne strani pri-dirja ogromen kombi za kampiranje in prečka most, ki se je sicer tresel kot šiba na vodi, a je zdržal. Z Edvardom pogumno zapeljeva čez in - šlo je.
Čez kakšne tri ure korakanja v hrib smo prispeli na vrh in se ustavili v koči, nato pa urno naprej. Prenočišča in koče so urejene super, vsaka potka je natančno načrtovana, tako da lahko počivaš in udobno prespiš vsak dan, če si dlje na poti. Odvisno od priljubljenosti de-stinacije imajo tam velikokrat tudi brezplačne tuše in toaletne prostore.
Pri jezeru smo srečali tudi Škota, ki se je šel nekakšnega inovatorja in si je naredil čoln na parni pogon. Prav ko smo prikolovratili s hriba, se je namenil splaviti zadevo v vodo. Radi smo mu pomagali, saj je bil prileten stric sam z ženo, bila sta pa res simpatičen par. On je ves čas nekaj čebljal, ona pa mu je prikimavala. Čisto obratno kot pri nas, bi lahko rekli, ko je po navadi mož tisti, ki mora prikimavati. Hehe ...
Po napornem dnevu je končno napočil čas za počitek in postavitev šotorov. Tudi obvezni pirček ob ognju ni izostal, pogovarjali pa smo se predvsem o svojih načrtih za naslednja dva tedna. Takoj smo se strinjali glede poti, najlepše pa se nam je zdelo vsem, da bomo dva tedna brez interneta oziroma ga bomo morda uporabljali vsakih nekaj dni, a zgolj za elektronsko pošto. Če si skoraj vsak dan na računalniku, se počutiš že kot poročen in ti nekaj manjka, če nekaj časa na zreš v ekran. Načrt je bil pripravljen, pa bomo videli, kako bo šlo časovno skozi. Pri potovanjih je vedno najbolje narediti nek okvir, saj največ informacij dobiš po poti, poleg tega pa včasih kje ostaneš dlje, ker je okolje preprosto preveč čarobno, da bi ga zapustil zgolj po nekaj urah.
Med vsemi živili je pri meni posebno mesto našel tudi velik paket kave in samo predstavljate si lahko, kako se je zasvetilo v očeh ostalim, ko jih je zbudil mamljiv vonj. Že lep čas pa sem na Novi Zelandiji močno pogrešal le eno stvar - ta pravo džez-vo za kavo.
Nadalje vanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Marko, Boris in Dani, v ozadju jezero Rotoiti
Foto: Dani Zorko
Tabla, ki je v naših krajih nismo vajeni
		
P		SjSHESi
v. -. J	11 _	
		
sfp		
Foto: Dani Zorko	Foto: Dani Zorko
Edvard z lahkoto kljubuje naravnim in umetnim preprekam.	Pilotski projekt - čoln na parni pogon
Torek, 27. september
Danes godujeta Kozma in Damjan. Danes je svetovni dan turizma.
1687 je med turško beneško vojno beneška krogla zadela svetišče Partenon v Atenah in ga porušila.
1825je na progi med Darlingtonom in Stoctonom v Veliki Britaniji začel voziti prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva. 1940 so sklenili v Berlinu trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
1904 se je rodil književnik in politik Edvard Kocbek. 1989 je slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila, ki so omogočala odcepitev ali razdružitev od SFRJ. Sreda, 28. september Danes goduje Venčeslav. Danes je svetovni dan: pravica vedeti. 480 p. n. š. je prišlo do bitke pri Salamini, največje in najslavnejše bitke v starem veku, v kateri je grško ladjevje porazilo perzijsko. 1864 so v Londonu na pobudo francoskih in britanskih delavcev na velikem mitingu ustanovili prvo socialistično Internacionalo. 1871 se je rodil italijanski maršal in politik, predsednik vlade, ki se je dogovoril za kapitulacijo v 2. svetovni vojni Petro Badoglio. 1934 se je rodila v premožni družini industrialca v Parizu francoska filmska igralka Brigitte Bardot. Postala je seksualni idol v Evropi in ZDA.
1949 je Sovjetska zveza pretrgala pogodbo o prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo.
2000 so danski volivci ob približno 90-odstotni udeležbi na referendumu s 53-odstotno večino zavrnili uvedbo skupne evropske valute evra.
Četrtek, 29. september
Danes goduje Mihael.
Godujeta tudi nadangela Gabriel in Rafael.
1758 se je rodil britanski admiral Horatio Nelson, ki je zmagal v pomorski bitki z Napoleonom pri Trafalgarju, vendar je bil v bitki smrtno zadet.
1901	se je rodil Nobelov nagrajenec za fiziko italijanski fizik Enrico Fermi. V ZDA je odločno pripomogel pri izgradnji prvega jedrskega reaktorja.
1902	je umrl francoski pisatelj Emile Zola, eden najvidnejših predstavnikov naturalizma.
1903	je naredil samomor nemški izumitelj Rudolf Diesel.
1923	je dobila Velika Britanija od Društva narodov mandat za upravo nad Palestino.
1936 se je rodil v Milanu italijanski poslovnež in politik Silvio Berlusconi.
Petek, 30. september
Danes goduje Sonja.
Danes je svetovni dan gluhih, svetovni dan srca in svetovni dan vegetarijanstva.
1791 je bila na Dunaju praizvedba opere Čarobna piščal Wolfgan-ga Amadeusa Mozarta.
1908 se je rodil sloviti ukrajinski violinist David Ojstrah. 1918 je postala Nemčija republika. Zadnji nemški cesar Viljem II. je odstopil.
1966 se je na miren način osamosvojila Bocvana, ki je bila od leta 1885 britanski protektorat.
1580 je umrl v Kostanjevici na Krki Lenart, avtor prve slovenske katoliške knjige Katekizem. Natisnili so ga v Gradcu leta 1574, vendar ni ohranjen noben izvod. Sobota, 1. oktober Danes goduje Julija.
Danes je svetovni dan starejših, svetovni dan glasbe in svetovni dan arhitekture.
1881 se je rodil ameriški konstruktor in industrialec Wiliam Edward Boeing.
1908 je bil v ZDA je bil prvič naprodaj Fordov avtomobil model T. 1926 je Alan Cobham zaključi svoj polet okoli sveta. Za pot je potreboval 58 dni.
1946 se je v Nurnbergu končalo sojenje nacističnim zločincem. Sodišče so sestavljale zmagovalke ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija. Dvanajst obtoženih so obsodili na smrt z obešenjem.
1960 je Nigerija postala samostojna. Nedelja, 2. oktober Danes goduje Bogumil.
1535 je Jacques Cartier ustanovil Montreal v današnji kanadski provinci Quebec.
1852 se je rodil škotski kemik William Ramsay, ki je odkril žlahtne pline argon, neon in ksenon.
1869	se je rodil indijski politik, borec za neodvisnost Mahatma Gandhi.
1870	je postal Rim prestolnica Italije.
1904	se je rodil angleški pisatelj Graham Greene.
1924	je Društvo narodov sprejelo ženevski sporazum o mirnem reševanju mednarodnih sporov.
1943 so Nemci na Danskem izvedli lov na Žide, vendar so presenečeni ugotovili, da so bile vse židovske hiše prazne. Ponedeljek, 3. oktober Danes goduje Terezija. Danes je svetovni dan otrok.
1844 se je rodil britanski parazitolog sir Patrick Mason, utemeljitelj tropske medicine.
1895 se je rodil ruski pesnik Sergej Aleksandrovič Jesenin. 1897 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Luis Aragon, eden najpomembnejših pesnikov in pisateljev stoletja. Bil je začetnik nadrealizma.
1900 se je rodil ameriški pisatelj Thomas Wolfe. Zaslovel je s prvim romanom Ozri se proti domu, angel. 1906 so se v Berlinu sporazumeli, da pomeni SOS mednarodni signal prošnje za pomoč v stiski. 1952 so Britanci preizkusili svojo prvo jedrsko bombo.
Midva • Zakonski družinski center - Partnerski odnos v krizi
S partnerjem se ločujeva!
S partnerjem se ločujeva po petnajstih letih. Prva leta najinega skupnega življenja so bila zame kot v pravljici. Nosil mi je rože, mi govoril, da me ima rad, se ukvarjal z otroki. Zdelo se mi je, da sem našla pravega partnerja zase. Res je, da je bil že prej poročen in da ima dve hčerki. Vendar me to ni nikoli motilo. S hčerkama sem se dobro razumela. Prihajali sta k nam domov. Skupaj imava deset let starega sina, ki je trenutno po vsem tem dogajanju v hiši v veliki stiski.
Moje cvetje
Po desetih letih odnosa pa je postajal vedno bolj agresiven, sedaj govori, da me sovraži, da mu je žal, da me pozna, da bo vzel sina ... Ali mu to lahko uspe, če dobi dobrega odvetnika? Pred kratkim sem izvedela, da ima drugo žensko. Govori, da je z menoj zaključil in da dobim domov še samo papirje, da podpišem ločitev. Resnično je najin odnos zadnje čase že pravi pekel. Včasih se mi zdi, da sem sama kriva, ker nisem znala z njim na pravi način. Rada bi le, da bi bil najin odnos takšen kot na začetku. Kaj bi vi ukrenili, če bi bili v moji koži, ali se naj odselim in poslovim? Kako dokončno oditi in ga preboleti? Pozdravljeni!
Petnajst let odnosa nosi v sebi veliko spominov, lepih, toplih trenutkov, pa tudi stisk in težav, ki sta jih imela. Ob vsem
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@siol. net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
tem pa se vam prebuja žalost, ne razumete, zakaj se ravno vama dogajajo te stvari, čutite razočaranje, nemoč in obup. Stiska, ki se prebuja med vama, govori o neizrečenih besedah v vajinem odnosu. Ob tem se postavlja še vprašanje, kaj bi bilo drugače, če bi vi znali drugače z njim.
Partner govori, da vas sovraži, da mu je žal, da vas pozna. Ne jemljite njegovih besed osebno. S temi stavki govori predvsem o sebi in svojem nepredelanem strahu pred ranljivimi čutenji, ki se mu prebudijo, ko pride v zrel odnos s partnerko. Poskušajte sprejeti, da v resnici ne sovraži vas, temveč ne želi priti v stik s čutenji, ki se mu ob vas prebujajo, saj jih ne vzdrži.
Veliko žensk se sooča z grožnjami, da bo moški vzel otroke, ker ima dobrega odvetnika. Ta skrb je popolnoma odveč. V večini primerov otrok ostane pri materi, razen v primeru psihičnih in fizičnih zlorab s strani mame ali če je mama nesposobna materinstva iz kakšnih drugih razlogov. Menim, da je prav, da otrok po ločitvi ostane pri mami. Prav pa je tudi, da otrok ohrani redne stike z očetom, kar včasih matere zaradi svoje jeze
Zdravstveni nasveti
Hepar sulfur - kalcijev sulfid
Homeopatsko zdravilo he-par sulfur je primerno za bolnika, ki je občutljiv na hladne površine. Bolnik je zmrzljiv in hodi okrog precej oblečen, se hitro prehladi, zlasti kadar ga potnega prepiha. Ne prenaša trpljenja, se pritožuje in prosi za pomoč. Je vznemirjen, postane lahko jezen, žaljiv in se grdo izraža.
Hepar sulfur je primeren za uporabo pri naslednjih težavah:
- pri gostem nosnem izcedku; in sicer je izcedek rumen ali rumeno-zelen, neprijetnega vonja po starem katarju. Ob stiku z mrzlim ali hladnim se pojavita kihanje in izcedek iz nosu. Po navadi se pojavi še glavobol, ki se poslabša med
in besa na bivšega moža zelo nerade sprejmejo.
Poslušajte sebe, predvsem to, kar vi čutite, ali ima še smisel graditi ta odnos ali je bolje za vas, da se poslovite. Možnost priti nazaj na tisti začetek še vedno obstaja, le če sta vidva oba odločena, da bosta gradila odnos in se borila do konca. Ustvariti dober partnerski odnos je vedno odločitev obeh. Stvari v življenju niso skoraj nikoli dokončne. Še vedno se lahko odločita za drugačno pot in obiščeta terapevta ali si poiščeta neko drugo vrsto pomoči, ki vaju bo združila in povezala. Prav tako pa se lahko odločite zaključiti ta odnos in greste svojo pot. Tudi to bo potegnilo za seboj veliko bolečih čutenj. Ob vsem tem pa se bo treba soočiti in prečutiti bolečino, ki se vam prebuja, za kar si je treba vzeti več mesecev časa. Šele ko boste izžalovali izgubo, ko bo bolečina minila in ne bo imela moči nad vami, boste lahko resnično »odšli« in se poslovili od vajinega partnerskega odnosa in začeli znova.
Predvsem pa v tem obdobju poskrbite zase in za sina. Vzemite si čas zase in za otroka. Veliko se pogovarjajte s sinom. Poma-
gajte mu, da pove, kaj čuti in doživlja in mu odvzemite krivdo, ki jo čuti, ker se vidva ne razumeta. Lahko pridete na svetovalni razgovor v naš center, da boste lažje našli pot in način, kako otroka začutiti in se mu v tem težkem obdobju približati. Tudi on nosi veliko stiske, strahu in bolečine, ki je ne zmore izraziti. Ovrednotite njegovo žalost in bolečino, predvsem pa strah, ki ga najverjetneje v polnosti zaseda.
Vsaka odločitev nosi v sebi svojo težo in posledico, želim pa vam, da bi bile vaše odločitve v smeri, ki je lažja in lepša za vas.
Vse dobro v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik
gibanjem. Uporablja se, kadar prehlad napreduje v sinusitis ali kronični bronhitis;
-	pri vnetju sinusov (sinu-sitisu); bolečine se stopnjujejo ob najmanjšem stiku s hladnim zrakom, koža obraza in glave je zelo občutljiva na dotik. Bolečina je lokalizirana v korenu nosu in je močnejša zjutraj. Glavobol se poslabša med gibanjem (tresenje glave, prepogibanje, premikanje oči, vožnja z avtomobilom ...). Glavobol ublažita čvrst pritisk ali tesen povoj okrog glave;
-	pri bolečem žrelu; bolečina je močna, zbadajoča, kot bi imel drobtine v grlu ali kot da ima v žrelu zabodeno trsko. Žrelo je ranjeno. Mandlji, vratne bezgavke so otekle; na
Foto: Črtomir Goznik
Jerneja Gril, mag. farm
mandljih so lahko vidni gnojni čepki. Med zehanjem in požiranjem se bolečina širi iz žrela v ušesa in ostale predele glave;
-	pri suhem kašlju; kašelj in žgečkanje v grlu se pojavita ob izpostavljenosti kateregakoli dela telesa hladu, tudi če je nepokrita le roka. Kašelj je suh, krčevit, kasneje se pojavita rumenkast, gnojen izplju-nek in neprijeten gniloben zadah. Zgleda, kot da se bo bolnik zadušil z izpljunkom. Bolniku gre na bruhanje;
-	pri mozoljih, aknah; če homeopatsko zdravilo atropa belladonna v začetni fazi ne pomaga, uporabimo hepar sulfur, ko se gnojenje že začne. Ognojek je zelo občutljiv na mraz, dotik. Bolnik čuti ostro bolečino, kot da se v akni nahaja trn. Uporablja se tudi za ognojke, ki se zatem, ko se je gnoj že izcedil, počasi
zacelijo, in za močno ognoje-ne abscese;
-	pri vnetju očesne veznice (konjuktivitisu); gnojen izcedek iz oči, veke so lahko otekle, razpokane, prekrite s krastami. Na roženici se lahko pojavijo razjede. Lahko se razvi-jeta gnojni vnetji roženice ali veznice z obilnim izločanjem. Očesni zrkli sta občutljivi na dotik in na hladen zrak. Oči in veke so vnete, rdeče. V očeh se lahko pojavijo bolečine. Boleče so tudi kosti nad očmi. Očesna zrkla so na dotik boleča. Lahko so spremenjene vidne zaznave;
-	pri ječmenčku; in sicer za ječmenček, ki je zelo občutljiv na dotik in mraz, močno boli in dozoreva počasi. Bolečina je pulzirajoča oziroma zbada-joča;
-	pri vnetnih raztrganinah, ki počasi celijo; mesto poškodbe je boleče, zelo občutljivo na dotik in mraz ter včasih ostro zaboli. Rana je pogosto zagnojena.
Homeopatsko zdravilo he-par sulfur se uporablja pri vseh indikacijah, kjer je prisotno gnojenje (z izločkom, ki je neprijetnega vonja) in se bolniku stanje ublaži s toploto oziroma s toplimi obkladki. Doziranje je odvisno od težave, praviloma se dajejo nižje potence, in sicer v začetku pogosteje, ko se stanje izboljšuje, pa vedno redkeje.
Jerneja Gril, mag. farm Lekarne Ptuj
Indijansko poletje
Kaj ima lepa, topla jesen skupnega z Indijanci, ne vem. Pa vendar že od nekdaj taki topli, skoraj poletni jeseni rečemo indijansko poletje. Večina je toplih jesenskih dni vesela. Pomenijo pa sušo. Kljub temu da vroče ni več, rastline trpijo žejo. Kot vse kaže, bo do konca septembra treba namakati, če želite obilno ozimnico.

Foto: Miša Pušenjak
Vendar se bomo danes bolj ozrli na okrasni del vrta. Tudi ta marsikje potrebuje našo pomoč - zalivanje. Tudi setev nove trate mnogi odlagajo zaradi suhega vremena. Vendar je zdaj skrajni čas, da zasejete novo zelenico. Trava mora do zime narediti dovolj močan koreninski sistem, le tako bo dobro prezimila. Zato nikar ne oklevajte. Temperature vznika ne bodo ovirale. Se še spomnite, kako to naredimo? Za trato ni potrebno globoko prekopavanje, saj ima samo 10 cm globok koreninski sistem. Dobro pa je, da zagotovimo dobro odvajanje vode, kar pomeni, da težjo zemljo pomešamo s kompostom in kremenčevimi peski. Potresete jih cca. 25 kg/100 m2 in pomešate v zgornjo, l0-centimetrsko plast površine. Nato zemljo povaljate, vendar samo rahlo, toliko da je poravnana. Seme posejete enakomerno, nekje okoli 300-400 gr/10 m2. Nekoliko večji odmerek potrebujemo sedaj, ker je za setev že rahlo pozno. Če sejete mešanice z deteljico ali celo cvetlicami, potem posejete najprej travo, potem pa seme deteljice in/ali cvetlic. Seme trave je namreč druge teže kakor seme ostalih omenjenih rastlin. Zato bi se ob skupni setvi ločilo in bi vse cvetje posejali na enem mestu. Po setvi še enkrat, tokrat močneje povaljamo in res obilno zalije-mo. Zalijemo tako, da je namočena cela zgornja, 10-centimetrska plast zemlje. Ali ste dovolj zalili preverite tako, da na nekaj mestih izkopljete toliko globoko luknjo. Suha zemlja običajno potrebuje kar veliko časa, da se namoči. Potem pa setev pokrijte z agroko-preno. Ta ne služi gretju, ampak ohranjanju vlage, da se setev ne izsuši, in pa obrambi pred ptiči, ki sedaj pridno iščejo hrano, da se odebelijo pred zimo. Takoj ko trava zraste nekaj centimetrov (2-3), lahko agrokopreno odstranite. Zelo priporočljivo je, da pred zimo novo zelenico še enkrat pokosite. Prva košnja je potrebna, ko listi zrastejo do 10 cm. Uporabimo resnično samo dobro nabru-šene nože kosilnice, skrhani noži bi lahko pulili mlade rastlinice. Odrežemo samo 2-3 cm novih listov.
Božične in vitezove zvezde
V	tej vročini je težko razmišljati o božiču, a je treba, če želite ob božiču občudovati lepe vitezove zvezde (amarilise) in imeti stanovanje okrašeno z božičnim zvezdami.
Skrajni čas, že nekoliko pozno je, da izpulite čebulice amarili-sov. Tudi tiste, ki rastejo v posodah, je najbolje izpuliti. Liste pustimo na njih, očistimo samo zemljo s korenin. Damo jih v plitve zabojčke, v senco pod streho, ne v zaprte prostore, da bo čim več pihalo preko njih. Šele ko se listje povsem posuši, ga porežemo, odstranimo vse polomljene, gnile korenine in čebule shranimo v suho klet. Vsaj mesec dni morajo počivati. Lahko jih damo za kakšen teden dni v hladilnik. Nato jih ponovno posadimo v lonček, ki je od njih večji le za kakšen centimeter. Vsaj polovico čebule mora gledati iz zemlje. Še vedno ne zalivamo in pustimo v temnem, a toplem prostoru. Takoj ko opazimo novo rast - popke, jih prestavimo na svetlo. Pričnemo tudi zalivati. Če je dokaj pozno, naj bo prostor topel, če pa ne, se najbolj čvrst, odporen popek razvije v neogrevanih prostorih.
Božične zvezde so rastline gozdnega roba in toplega, subtrop-skega podnebja južne Amerike. Zato jih sedaj postavimo v zaprt prostor na zelo svetlo mesto, vendar sončni žarki ne smejo ves čas sijati direktno po rastlini. Rastlino še vedno enakomerno zalivamo, ne sme se izsušiti med zalivanji, nikakor pa je ne smemo zalivati preveč. Postopoma lahko v vodo za zalivanje dodajamo nekaj hranil za cvetoče rastline, vendar naj bo količina zelo majhna (0,25 % priporočenega odmerka). Če je niste presadili spomladi, kar je bolje, jo presadite zdaj.
Zelo pomembno za nastavek cvetov, s tem pa tudi obarvanih vršnih listov pa je, da je sedaj popolna noč (tema) dolga vsaj 14 ur. To ji moramo zagotoviti s pokrivanjem, saj je za nami šele ena-konočje, kar pomeni, da popolna tema traja manj kot 12 ur. Zato jo vsak večer ob 16. uri pokrijte s temno škatlo, ki ne prepušča svetlobe, preden greste v službo, pa škatlo odstranite. Tako počnite vse do takrat, ko opazite obarvane vršne liste. Ne smete pa biti razočarani, če listi ne bodo tako razkošno obarvani kakor takrat, ko ste jo kupili. Ravno tako nekatere sorte doma ne zacvetijo. Vendar smo pogosto tudi uspešni in takrat je veselje veliko.
V	stalen prostor postavite tudi božične kaktuse. Ti za razliko od božičnih zvezd ne marajo ogrevanih prostorov, najbolje se počutijo v zelo svetlih, a neogrevanih vežah ali spalnicah. Ker ne marajo prestavljanja takrat, ko že imajo nastavljene cvetove, jih moramo prestaviti noter še sedaj.
Tako bo naš božič popestren tudi z našim cvetjem.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Popularna pevka Leona Lewis, ki je leta 2006 zmagala na britanskem tekmovanju talentov X-Factor, bo 28. novembra izdala svoj novi, že tretji studijski album, ki bo nosil ime Glassheart. Prvi album z naslovom Spirit je pevka izdala leta 2007, na njem pa najdemo tudi njeno največjo uspešnico Bleeding Love. Leta 2009 je Leona izdala drugi album, kije nosil naslov Echo. Na prihajajočem albumu je k sodelovanju povabila nekatere znane avtorje in producen-te, kot so Emeli Sande, Ryan Tedder, Ammo, Fraser T Smith, Steve Robson, Autumn Rowe in Sandy Vee. Znan je tudi že prvi singel z novega albuma, to je skladba z naslovom Collide. Od ostalih novih skladb, ki jih bomo lahko slišali na albumu Glassheart, omenimo še naslednje naslove: Trouble, Mountains, Glassheart, Fire Flies, Blank Page in Sugar.
Kanadski kantavtor in književnik Leonard Cohen, ki je pred dnevi praznoval že 77.
To je to
Leona Lewis
Foto:topnews.in
rojstni dan, bo ob tej priložnosti v oktobru izdal dve zelo zanimivi zbirki iz svoje bogate kariere. Zbirki bosta izšli pod imenom The Complete Album Collection. Prva, imenovana 17 Album Deluxe Box Set, bo zajemala remasterirane studijske in koncertne albume iz obdobja od 1967 do 2009, vsak od 17 albumov pa je zavit v repliko ovitka LP-albuma in vsebuje bogato knjižico s 36 stranmi. Druga zbirka, imenovana The Complete Studio Albums Collection, pa vključuje 11 remasteriranih studijskih albumov. Leonard Norman Cohen se je rodil 21. septembra 1934 v Montrealu, pred slabim letom je na koncertu v Areni
Najdi simpatijo!
24urna dan!
netbookSonyVal°- K
Kako? klikni POVABI n
V meniju k krf	a
+ ostale privlačne nagrade!
[note sni k ¡.si
tal.: 01 1? ??
V nW5l»JM ---------_lilla
in začni pošiljat, povaMa
.....—
pošlji: FLIRT3 na 4444
Stožice navdušil tudi slovensko občinstvo.
®®®
31. oktobra na trgovske police prihaja novi album odlične britanske rock zasedbe Florence and The Machine. Album z naslovom Ceremonials bo naslednik njihovega prvenca Lungs. Album so posneli v slavnih londonskih studiih Abbey Road, tudi tokrat so sodelovali s producentom Paulom Epworthom, ki je med drugim znan po sodelovanju s super popularno pevko Adele. Florence and the Machine so nastali leta 2007 v Londonu. Skupina je dobila ime po svoji glavni pevki Florence Welch, ki je edina stalna članica skupine.
Seznam skladb na albumu Ceremonials:
1.	Only If for Night
2.	Shake It Out
3.	What The Water Gave Me
4.	Never Let Me Go
5.	Breaking Down
6.	Lover to Lover
7.	No Light No Light
8.	Seven Devils
9.	Heartline
10.	Spectrum
11.	All This and Heaven Too
12.	Leave My Body
®®®
Britanski dvojec Hurts je bil po izboru bralcev revije NME proglašen za najboljšo zasedbo v letošnjem letu. Člana omenjenega dueta Adam Anderson in Theo Hutchcraft sta za sabo pustila nekatere zelo popularne skupine, kot so Pulp, The Killers, My Chemical Romance, Kasabian in Muse. Bralci omenjene revije so ran-girali ponujene glasbene sku-
pine od ena do deset. Na drugem mestu omenjene lestvice najdemo skupino Kaiser Chiefs, na tretjem pa zasedbo The Killers.
®@®
Bobnar legendarne britanske zasedbe Queen Roger Taylor je v intervjuju za časopis Rolling Stone izjavil, da bi se skupina leta 2012 ponovno lahko zbrala skupaj za nekaj živih nastopov, med njimi je imel v mislih tudi tistega ob odprtju olimpijskih iger v Londonu. Kot vedno se tudi tokrat pojavlja vprašanje, kdo bi lahko »zamenjal« pokojnega edinstvenega pevca Freddia Mercuryja, po besedah Taylo-ra bo to vlogo ponovno prevzel Paul Rodgers, pevec nekoč zelo popularne skupine Free, s katerim so preostali člani zasedbe Queen že sodelovali na skupni turneji v letih med
2004 in 2009.
®®®
10 najboljših priredb z albuma Nevermind po izboru bralcev revije Billboard:
Smells Like Teen Spirit -Patti Smith In Bloom - Deer Tick Come As You Are - Yuna Breed - Weezer Lithium - Polyphonic Spree Polly - Amanda Palmer Territorial Pissings - Pen-nywise
Drain You - Aiden Lounge Act - John Frusci-ante
Stay Away - U. K. Subs
®®®
Revija Billboard je ob 20. obletnici izida legendarnega albuma Nevermind skupine Nirvana izpeljala še eno za-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
2.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
3.	PUMPED UP KICKS - FOSTER THE PEOPLE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WHAT MAKES YOU BEAUTIFUL - ONE DIRECTION
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	ALL ABOUT TONIGHT - PIXIE LOTT
NEMČIJA
1.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	DANZA KUDURO - DON OMAR FEAT. LUCENZO
Otroci
Včasih, kar tako iz dolgčasa, opazujem "moderne družine". Še posebej otroke enaindvajsetega stoletja. Bolj kot jih gledam, bolj kot se poglabljam in razmišljam o njih jK >/ in še posebej o tem, kako v "modernih in , naprednih časih" ravnajo z njimi, bolj mi je žal zanje. Kako z njimi ravnajo starši, okolje, družba, šolski sistem ...
Zdi se mi, da se jih velikokrat podcenjuje ter da se z njimi ravna kot z idioti, ob tem pa vsi pozabljajo, da se ravno s takšnim odnosom idiote ustvarja. Velikokrat pomislim na smrt, ko kdo umre in kako se takšen slučaj predstavi in razloži otrokom. Običajno se jim pove, da je na primer babica odšla v nebesa ali pa ne bo prišla nazaj, morda je odšla na lepše, morda na izlet ali pa je samo odšla. Le redko kakšen odrasel otroku pove, da je oseba umrla in mu razloži, kaj to pomeni. Pa pomislim, mar je to nekaj tako groznega, morda ogabnega, da se o tem ne govori. Ne, glavni razlog je ta, da se ljudje sami bojijo smrti in zato mislijo, da se je bojijo tudi otroci; da jih bo šokirala, razumeli pa tako ali tako ne bodo ničesar.
Umiranje je naravno, vse nas slej ko prej neizogibno čaka, je človeško. S tem se moramo sprijazniti, to moramo sprejeti, tudi če nas žalosti. Vendar tudi ta, tako kot žalovanje, je del nas. Pojasnila, podobna tistim zgoraj, otrokom ne dajo odgovorov. Tako otrok sam pri sebi ne more razčistiti s smrtjo, kar se lahko prenese tudi v odraslo dobo. Tak otrok je na nek način invalid, to pa samo zaradi čustvene nezrelosti svojih staršev. Bi otroka res popolnoma uničili, če bi mu povedali resnico in da je to preprosto življenjsko dejstvo ter da to ni nič groznega ali hudega. Dvomim. Ampak na tak odnos do otrok ne naletimo samo pri soočanju s smrtjo. Podcenjuje se jih še na veliko drugih področjih.
Prav podobno se odrasli obnašajo, ko otrok kaj sprašuje. Otroci so namreč po naravi precej vedoželjni, kar največ stvari jih zanima. Prišli so na ta svet in jasno jih zanima, kako to, da je ta svet takšen, kot je in kako sploh deluje. Potem postavljajo vprašanja o stvareh, ki se večini odraslih zdijo samoumevne ali pa o njih sploh nikdar niso razmišljali. Na primer, zakaj je luna okrogla, zakaj ptice letijo, zakaj je ogenj vroč in tako naprej. Vprašanja, ki se otroku zdijo povsem samoumevna in na mestu ter seveda tudi čisto resna, pri odraslih velikokrat naletijo na preprosti "zato" ali "tako pač je", če ne "kaj sprašuješ takšne neumnosti". Seveda zato, ker sami o stvareh ničesar ne vedo in jih nič tudi ne zanima, tudi otroku ubijajo vso željo po znanju in raziskovanju.
Tako otrok vsakič dobi jasen odgovor, da je spraševanje neumno in da se je najbolje sprijazniti, da stvari pač so takšne, kot so. Brez nepotrebnih in nadležnih zakajev in kakojev. Vendar zakaji in kakoji so osnova znanosti, ta pa poganja našo civilizacijo. Zaradi nje ljudje več ne umiramo zaradi angin in vnetij, zaradi nje imamo računalnike, televizorje, znamo pozdraviti tudi že raka, lahko potujemo po svetu in v vesolje.
Ti, ki danes sprašujejo, bodo morda, če se jim seveda ne bo vsa vedoželjnost že v kali zatrla, nekoč odgovarjali. In znabiti, da bodo odgovorili na vprašanja o zdravilu za HIV in druge viruse, morda bodo iznašli kakšen nov vir energije ... To, da starš nečesa ne ve ali pa ne zna odgovoriti na vprašanje, ni izgovor. Gre za odnos do želje po znanju, pri čemer je razlika, če starš otroku odgovori, da je njegovo vprašanje neumno in da ne pozna odgovora ali pa z njim odpre kakšno enciklopedijo, morda leksikon ter poišče odgovor. Vendar za kaj takšnega je doma treba imeti knjige, ki pa jih pri marsikom na policah ni zaslediti. Jaz še zmerom mislim, da (formalna) izobraženost ali neizobraženost ni izgovor. Vsak ima namreč možnost, vsak ima vstop v knjižnico in vsak ima izbiro. Gre samo za odnos in prav nič drugega.
Matic Hriberšek
nimivo anketo, tokrat so s pomočjo svojih bralcev izbirali najboljše priredbe iz omenjenega albuma. Kot so zapisali v tej popularni reviji, se mladi glasbeniki še naprej »učijo«
ob predelavi skladb te kultne zasedbe, skladba Smells Like Teen Spirit pa je postala skoraj obvezna lekcija za vsakega mladega kitarista.
Janko Bezjak
estvi
j t
_ NAJ /
1.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
2.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHAEL FRANTI/SPEARHEADS
3.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUNT
4.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
5.	MARRY YOU - BRUNO MARS
6.	STUCK - CARO EMERALD
7.	BEST THING I NEVER HAD - BEYON
8.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
9.	LITTLE SCHOCKS - KAISER CHIEF
10.	SHE MAKES ME WANNA - JLS
11.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe FlirtMaker: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operatega, cena povratnega sms-a je 2,49 EUR. Pogoji storitve: wwwsmscity. net/flirtmaker. FlirtMaker je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do portala FlirtMaker. Cena sporočila je 2,49 EUR. Cene vključujejo DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: flirt stop na4444. Reklamacije: 041-494751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k tamu 12, 2000 Maribor. Sodelovanje v nagradni igri ni pogoj za članstvo v klubu. Pravila in pogoje nagradne igre si lahko preberete na spletni strani www.flirtmaker.com. Nagracha igra poteka od 1.9. 2011 do 30.9. 2011, do 24.00 ure.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščanec v smetanovi omaki*,
pomfri, solata
SREDA
zelenjavna kremna juha, marmeladne palačinke ČETRTEK
mesna lazanja, solata PETEK
krompirjeva omaka, hrenovke SOBOTA
testenine s špinačo**, solata NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, kotleti na žaru, krompir, solata PONEDELJEK
pleskavice v omaki, pire krompir, solata
*Piščanec v smetanovi omaki
500 g piščančjega fileja brez kosti,
200-250 ml sladke smetane, 3-4 topljeni sirčki, sol, poper
Piščančje fileje narežite na manjše koščke ali na trakove ter jih popecite v ponvi. Ko je meso pečeno, ga prelijte s sladko smetano ter dodajte topljene sirč-ke. Kuhajte, dokler se ves sir ne stali. Po okusu solite in poprajte.
**Testenine s špinačo
250-300 g testenin, zavitek zamr-znejene špinače, 2 žlici kisle smetane, muškatni orešček, sol, česen, malo olja, 1 žlica moke
V vreli slani vodi skuhajte testenine in jih odcedite. Na olju popražite moko, da porumeni, nanjo stresite špinačo, zalijte z malo vode, dodajte začimbe po okusu in malo povrite. Na koncu dodajte še kislo smetano in vse skupaj dobro premešajte. Dodajte testenine in jih po vrhu potresi-te s poljubnim naribanim sirom.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
"Življenje uspe le, če se strahu za življenje znebimo in se življenju preprosto prepustimo." Anselm Grün •k-k-k
"Življenje je risanje, pri katerem ne morete uporabljati radirke." Ingrid Bergman
"Življenje je najlepša iznajdba narave, a smrt njena veščina, da življenje čim bolj izkoristimo." Johann Wolfgang von Goethe
-k-k-k
"Za vse v življenju je treba plačati; čim pozneje, tem večje so obresti." John Steinbeck
-k-k-k
"Prepričan sem, da človek dobi od življenja samo toliko, kolikor sam vloži vanj."
Archibald Cronin
-k-k-k
"Za življenje ni niti časa, niti prostora. Življenje je en sam trenutek ali cel niz vekov." Fjodor Mihajlovič Dostojevski
-k-k-k
"Pravzaprav pomeni živeti urediti si življenje tako, da smo kar najbolj zadovoljni. In še to ni tako lahko." Honore de Balzac
-k-k-k
"Življenje je komedija za tiste, ki mislijo, tragedija za tiste, ki čutijo." Horace Walpole
JAGUAR
Oče je sina odpeljal v živalski vrt. Zaustavila sta se pred kletko z divjimi živalmi in oče je dejal:
"Sinko, poglej, tole je pa jaguar!"
Sin si je ogledal zverino, nato
pa vprašal:
"Kje ima pa kolesa?"
OMARA
Dva pubertetnika se zabavata pred stanovanjskim blokom, ko je mimo njiju prišla ženska, ki je bila na pogled bolj podobna moškemu. Eden od pubertetni-kov se je oglasil: "Poglej jo! Kakšna omara!" Ženska je pristopila k njemu in mu dala močno zaušnico, on pa je vprašal: "Kaj pa zdaj to pomeni?" "Vrata od omare so se odprla!" mu je odgovorila ženska.
POKLIC
Srečni očka je v naročju držal dva novorojena sina. Skomignil je z rameni in rekel ženi: "Kaj hočeva, taka je pač usoda. Eden bo uradnik, drugi pa trgovec z rabljenimi avtomobili!" "Kako pa že zdaj veš, kaj bosta, ko odrasteta?" se je začudila žena.
"Eden ves čas spi in ta bo primeren za uradnika, drugi me je pa že dvakrat posral!"
ŽRTEV ZNANOSTI "Že zelo dolgo nisem videl tvojega očeta!"
"Žrtev znanosti je postal." "Kaj? Operacija?" "Ne, prstni odtisi."
OPICA
Prijateljici sta se tuširali, ko je ena vzkliknila:
"Tvoja mala opica med nogami ima pa že lase!" "Seveda, pa banane tudi že je."
KAJENJE
"Kadil da sem? To pa ne bo držalo," se je branil pubertetnik pred svojo mamo. "Morda vohaš še včerajšnji dim, ko sem imel toliko domačih nalog, da se mi je od vsega hudega kadilo iz možganov."
KADILEC
Ko se je Miha vrnil iz šole, je njegova mama izpraznila njegovo šolsko torbo in presenečeno obstala:
"Od kdaj pa ti kadiš?"
"Od dne, ko sem prvič seksal!"
"Kaj, tudi seksal si že? Kdaj pa
se je to zgodilo?"
"Se ne spominjam dobro, ker
sem bil takrat tako pijan!"
KATALOG
"Očka, ali je mamica že dobila dojenčka?"
"Ne. Čakam, da bodo telefonirali iz porodnišnice. Kaj pa bi rad imel: sestrico ali bratca?" "Ne vem. Ti jim kar naroči, naj ti iz porodnišnice pošljejo katalog, da bova izbrala."
NEPAZLJIV
"Zakaj si pa tako pozno prišel iz šole?" je sina vprašal oče. "Moral sem ostati po pouku v razredu, ker nisem vedel, kje so Azori!"
"Potem pa drugič bolj pazi na svoje stvari!"
RDEČI GUMB
Zadnje besede otroka predsednika Združenih držav Amerike: "Očka, zakaj je ta rdeči gumb?"
UGANKARSKI SLOVARČEK: BEKA = vrba vezika, CANJKO = slovenski plesni pedagog in baletni plesalec (Toni, 1937-), EPAKTA = lunino število, KAVLA = rumena koleraba, tudi broskva, OTE-MA = rešitev (star.), PRLIVKA = naša ptica z velikimi očmi, SKROTINA = strma, razdrapana skala, STELIT = karbidna trdina, VOS = dlaka, resa.
■jed 'eje>jU!i
'e|Ae>j 'euo 'jeiuaAUj 'e^eda 'o|ujv 'soa 'eiiDjsnip '!io>js '!>|e 'oiazAod 'in 'oo>| 'uep ¡ido] '3V 'sel 'NH 'Je>j| '§o]seí 'uwo 'e>jA!|jd 'o>jo '>jeuej09 'isas djso 'obuj -azou! 'e>j|ej!qz 'fun 'ueiey 7eoia]o 'oap -ed :ouAejopoA IXNVZIM Bi A3JJS3H
íPoifuZajtz nai
na iuztouns.m iplehil
RADIOPTUJ
«6» áfilettc
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da bi v državnem političnem vrhu potrebovali natančen pomenski slovar posameznih izrazov. Vsesplošno znan izraz tekoči posli (odhajajoče) vlade si namreč spet razlaga vsak po svoje.
... da se je svetovno prvenstvo v košarki 2013 v najstarejšem mestu že pričelo, saj je postalo ena najpriljubljenej-ših razprav mestnih svetnikov.
... da bodo vfari sv. Martina končno prišli resnici do dna. Ker že nekaj let razglašajo kletarja leta, nimajo pa nobenega vinograda, naj bi ta teden za himno svojega jesenskega praznika sprejeli skladbo pod zgovornim naslovom: Jurka, šmarnica, kvinton..."
... da so v bukovski deželi očitno izgubili občutek za čas, saj so sredi vroče jeseni pripravili korantovo prireditev: Zlobneži podtikajo, da so morda pričakovali, da bo zven korantovih zvoncev pre-
gnal škorce, a so se tudi tokrat ušteli, saj imajo koranti dovolj dela že z odganjanjem zime.
... da nekateri še bolj zlobno dodajajo, da so se škorci že itak izselili sami, ko so izvedeli, da bo ob koncu tedna ob poetovionskemn morju spet žur z razlogom. Zdaj samo še iščejo razlog. Čeprav: na Štajerskem sploh ni treba iskati razloga, pije se ob vsaki priložnosti.
. da so se na derbiju v Za-
vrču kresale iskre, do požara pa (na srečo) le ni prišlo. V Šterntalu pa se niti iskre niso več kresale.
Vidi se ...
. da trditev, da upokojenci ne poznajo sladkega življenja, ne velja za vse. Vsaj za prvega moža stranke upokojencev ne, saj se je ob prazniku v neki haloški občini z veseljem posladkal.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Bojan Svenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Letošnji pasji dnevi so se zavlekli daleč v september. Ni čudno, da si je kuža na fotografiji privoščil počitek v senci. Avtor Bojan Svenšek iz Ptuja.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©	€€€	0
Bit		©	€€	00
Dvojčka	¥¥	©	€€€	000
Rak		©©©	€€	0
Lev	¥	©©	€	000
Devica	¥¥	©	€€€	000
Tehtnica	¥¥¥	©©	€	00
Škorpijon	¥	©©©	€€	0
Strelec	¥¥¥	©	€€€	00
Kozorog	¥	©©©	€	000
Vodnar	¥¥¥	©	€€€	0
Ribi	¥¥	©©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. do 3. oktobra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 3. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Gaj Vinter, Švajgerjeva 6, 2250 Ptuj
Anekdote
Ko je grški filozof Platon nekega dne zagledal svoje učence, kako kockajo, se je strašno razjezil.
»Toda, saj ne igramo za denar,« so se opravičevali učenci.
»Tem slabše. Saj se ne jezim zato, ker kockate, temveč
ker izgubljate dragoceni čas.«
***
Med pogovorom o vojni je nekdo dejal: »Vojna bo reveže povsem uničila.« »Kje neki!« je pripomnil filozof Antisten. »Rodila bo še mnogo novih.«
***
Ko je Diogen ostarel, so mu svetovali naj neha delati. Odvrnilje:
»Če bi tekmoval na dirkah, ali bi tekel počasneje, ko bi se bližal cilju?«
***
Grški filozof Piron, ustanovitelj skeptične šole, je trdil, da med življenjem in smrtjo ni nobene razlike.
»Zakaj se pa potem ne usmrtiš?« je hotel vedeti prijatelj.
»Ravno zato, ker ni razlike!«
***
Sveti Avguštin je bil filozof, ki je zaslužen za združitev krščanske vere s Platonovo filozofijo. Kljub svetniškemu pridevku pa njegovo mladostno življenje ni bilo prav nič sveto. Ko je v notranjem razcepu hkrati hotel in ni hotel ubežati svoji zasužnjenosti - spolnosti, nam pripoveduje v Izpovedih, je imel navado, daje molil k Bogu na tak način: »Gospod, naredi me čistega, samo malo me še pusti.« ***
Na vprašanje, zakaj ima rad lepe ženske, je Aristotel baje odgovoril: »Tako neumno vprašanje lahko vpraša le slepec.«
Zanimivosti • Slovenski zgodovinski atlas
Knjiga ponosa
V založništvu Nove revije je izšlo pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in slovenske historične kartografije. Slovenski zgodovinski atlas sodi na vsako ljubiteljsko in strokovno knjižno polico, v vsako osebno in javno knjižno zbirko.
Zemljevid Poetovione v rimskih časih
Vir: Slovenski zgodovinski atlas
Atlas je zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994). Atlas mnogi pojmujejo kot osnovni zemljepisni knjižni priročnik, oziroma kot publikacijo s področja geografije. V vzajemni knjižnični bazi podatkov (cobbis. si) je na ključno besedo atlas (KW=atlas) najti kar 4493 zadetkov knjižnega in neknjižne-ga gradiva. Na primer: Vegetacijska korita gozdnih združb (2006), Atlas sveta (mnoge izdaje), Šolski atlas (mnoge izdaje), Hematološki atlas (1983), Atlas človeštva (1981), Morfološki atlas človeškega zobovja (1987), Atlas histopatologije (1986) ... Najti je različne potovalne atlase, avtoatlase, sli-kaniške atlase za otroke . Z omejitvijo iskalnih pojmov na izključno knjige in slovenski jezik izvrže računalnik iz vzajemne knjižnične baze 1481 knjižnih naslovov, npr.: Orni-tološki atlas Slovenije (1995), Slikovni atlas jedrske tehnologije (2001), Atlas netopirjev Slovenije (2009), Arheološki atlas (2001). In med temi je
najti tri atlase slovenske zgodovine: Zgodovinski atlas Slovenije (Špital na Koroškem, 1948), Zgodovinski atlas Slovenije (Zbral in uredil Roman Pavlovič. Buenos Aires, 1960.) in Slovenski zgodovinski atlas (Urednika Drago Bajt do leta 2009, naprej Marko Vidic. Ljubljana, 2011.). Prvi javno ni dostopen, izvod hrani NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica) v Ljubljani, kjer dobite informacije o navedenem atlasu. Tudi za drugi atlas ne velja splošna dostopnost publikacije za bralce, saj njegov naslov izkazuje le deset ustanov iz slovenske mreže knjižnic v sistemu cobbis; od teh desetih je le ena splošna knjižnica. Tretji atlas slovenske zgodovine pa je, končno, splošno dostopna knjiga (info: www.nova-revija. si, tel. 01 24 44 570).
Izdaja »nacionalne« knjige, še posebej, če je to atlas, je za majhen narod izjemen knjižni podvig, ki zahteva dolgo, kompleksno strokovno dejavnost. Založba Nova revija je priprave na atlas z letošnjo letnico izdaje začela jeseni 2001, ko je »utemeljila potrebo« in je bil
sestavljen načrt Slovenskega zgodovinskega atlasa: zajel naj bi ključna obdobja od prazgodovinskih kultur do osamosvojitve Slovenije. Doslej je bila zgodovina Slovencev s kartografijo namreč obravnavana v okviru izdaj bivše skupne domovine Jugoslavije ali v splošnih zgodovinskih atlasih sveta in Evrope. Leta 2003 je bil načrt monografije prijavljena na Ministrstvu za kulturo RS kot večletni založniški projekt nacionalnega pomena in leto kasneje je bilo formirano strokovno uredništvo, ki je v letu dni dokončno izoblikovalo zasnovo in obseg Slovenskega zgodovinskega atlasa z vsemi osnovnimi kartami slovenske zgodovine. Tako so med mnogimi ustvarjalci in sodelavci (skupaj 34) te pionirske slovenske knjige navedeni avtorji in hkrati uredniki posameznih poglavij, oziroma razdelkov: dr. Boris Golec, dr. France M. Dolinar, dr. Miha Kosi, dr. Aleš Gabrič, mag. Tomaž Nabergoj. Mag. Mateja Rihtaršič je bdela nad strokovno izdelavo vseh zemljevidov (glej obsežen in natančen
kolofon monografije).
Slovenski zgodovinski atlas je zelo priročnega formata (31 x 25 cm), kar ni ravno običaj pri tovrstnih monografijah, teža knjižnega bloka je kljub obsegu mirno obvladljiva. Izbira papirja, ki je mat in ne v beli bleščavi maniri, daje neko posebno žlahtnost, pastelnost in natančnost tiska celotne monografije. Nekoliko srebr-nikast pridih izbrani zeleni barvi notranjih strani platnic in veznih listov pa dajeta atlasu nekaj upravičene nečimrnosti pomembne knjige, ki je, mimogrede, lahko odlično darilo.
Atlas obsega 253 strani, sledeč paginacijo na koncu monografije, kjer je najti imensko kazalo (str. 231 do 253), natančen seznam virov in literature (str. 221 do 229), vendar pričujoča monografija začenja z dvema naslovnima listoma, dve strani sta namenjeni kratki zahvali vodje projekta Tomaža Zalaznika, kataložne-mu zapisu o publikaciji (CIP, NUK), kolofonu, čemur sledi obsežno, natančno kazalo z razdelki: Slovensko ozemlje v prazgodovini, Rimska doba, Zgodnji srednji vek (6.-10 stol.), Visoki in pozni srednji vek (10.-15. stol.), Od začetka novega veka do pomladi narodov 1948, Od zedinjene Slovenije do razpada Avstro-Ogrske, Slovenci v Jugoslaviji, Republika Slovenija. Slovenski prostor in čas je naslovljen predgovor pesnika Nika Grafenauerja, ki je izpostavil v uvodu (str. XV do XX): Kaj je slovenska zgodovina?/ Preteklost s koreninami spomina. Prvo poglavje, razdelek, Slovensko ozemlje v prazgodovini začenja na strani 1, uvodna paginacija pa teče v rimskih številih. Atlas vsebuje več kot 234 kart in zemljevidov, 49 skic in tlorisov ter deset tabel.
Z nemalo lokalnega ponosa velja poudariti avtorsko sodelovanje Marije Lubšina Tušek in Ivana Tuška ter sodelovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož.
Liljana Klemenčič
Podlehnik • Ocenjevanje domov in kmetij 2011
Znova proglasili najlepše
Turistično društvo Podlehnik, katerega predsednik je Milan Vidovič, je pod budnim očesom komisije, v kateri so bile Zofka Toplak, Silva Šeruga, Pavla Krajnc in Zdenka Golub, tudi letos ocenjevalo domove in kmetije v občini Podlehnik.
Priznanje za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem so prejeli: Jožefa in Miha Korez, Podlehnik 34, Marija in Franc Tement, Sp. Gruškovje 23 a, ter Nadica in Franc Trafela, Pod-lehnik 73 a.
Za ohranjanje arhitekturne dediščine je letos prejela priznanje Marija Lukežič, Podleh-nik 1.
Dobitnik priznanja za izdelovanje klopotcev, rezbarjenje, slikanje in ohranjanje kulturne
dediščine je Franc Merc, Gorca 2 a. Njegovi klopotci krasijo Haloze in v jesenskem času veselo naznanjajo bližajočo se trgatev.
Priznanje za najbolj urejeno kmetijo prejmeta Angela in Dušan Pajnkihar, Rodni Vrh 13. Kmetija je odmaknjena od centra Podlehnika. Tukaj teče čas počasneje. Okolica kmetije je zasajena s sadovnjakom, brajda-mi in grmičevjem, po okoliških gričih pa se pase drobnica.
Zdenka Golub
Domačija Jožefe in Miha Koreza iz Podlehnika
Foto: ZG
Od tod in tam
Skorba • Večer vinskih pesmi
Foto: Arhiv
V organizaciji KD Skorba je v domu krajanov v Skorbi v soboto, 24. septembra, potekal zdaj že tradicionalni večer slovenskih vinskih pesmi, ki sta ga vodila Estera Korošec in mladi gledališki igralec Matic Šlamberger, ki je še posebej navdušil občinstvo. Predsednica KD Skorba Renata Gabrovec je bila zadovoljna, da jim je uspela tudi letošnja prireditev, da so se sodelujoče skupine držale teme večera in zapele pesmi o trgatvi in vinu, na koncu pa dvorano ogrele še s skupno pesmijo En hribček bom kupil. Ob domačih skupinah pevcev in glasbenikov so nastopile še skupine iz okolice Ptuja in širše. Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi je bil hkrati povabilo na vaško trgatev, ki so jo v Skorbi zasnovali kot etnološko prireditev; ta bo v soboto, 1. oktobra, ko bodo na kmetiji Meglič v Skorbi prikazali obiranje in stiskanje grozdja na star način.
MG
Ptuj • Obnova Doma krajanov Bratje Reš
Foto: Črtomir Goznik
Četrtna skupnost Panorama ima dva domova krajanov in oba sta potrebna obnove. Najprej se bodo lotili delne obnove Doma krajanov Bratje Reš. Na
2. izredni seji sveta ČS Panorama, ki je bila 20. septembra, so izbrali najugodnejšega ponudnika za zamenjavo oken, zunanjih in notranjih polic. Pogovarjajo se tudi o namestitvi novih žaluzij, ki so jih doslej nameščali uporabniki doma sami. Menjava oken in polic bo skupaj stala okrog 11 tisoč evrov. Še letos pa naj bi ob Domu krajanov Bratje Reš uredili problematiko zalivanja objekta. Kot je povedala predsednica sveta ČS Panorama Rozalija Ojster-šek, želijo v letošnjem letu izvesti glavnino potrebnih del pri obnovi doma, da se bodo v naslednjem obdobju lahko osredotočili na urejanje Doma krajanov Olge Meglič, kipa je potreben izdatnejše sanacije.
MG
Središče ob Dravi • Jesenska zasaditev grobov
Foto: Viki Ivanuša
Turistično društvo Središče ob Dravi in klub Gaia sta organizirali predavanje z naslovom Ideje za urejanje grobov. Predavala je Loreta Vlahovic, strokovnjakinja kluba Gaia. Le prava izbira in kombinacija rastlin z dekorativnimi elementi bo naredila poslednji vrtiček bolj atraktiven in urejen tudi jeseni in pozimi. Grob naj bi izgledal čim bolj naravno, njegovo vzdrževanje pa čim bolj enostavno. Zato je predavateljica priporočala, da 60-80 % prostora, namenjenega zasaditvi, zasadimo s trajnimi rastlinami, ostalo pa je namenjeno sezonskemu cvetju in dekoraciji. Časi, ko so bile jeseni na voljo le mačehe, so definitivno mimo, izbira rastlin je zelo velika. Če želite slediti trendom, morate v zasaditev vsekakor vključiti hojhere. Ne pozabite pa posaditi čebulic za prvo pomladno cvetje.
Viki Ivanuša
Prireditvenik
Torek, 27. september
8.30 Ptuj, Mestna hiša: svetovni dan turizma; novinarska konferenca s predstavitvijo območja LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah in predstavitev projekta S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah 9.00 Ptuj, Mestni trg: svetovni dan turizma; kolesarjenje po delu
kolesarske poti LAS 1, 2 in 3 9.00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: delavnica - spoznajmo pilates vadbo
9.30 Ptuj, grajsko dvorišče: svetovni dan turizma; mestna trgatev modre kavčine - žametne črnine, ranfola in zierfahndlerja; 11.00 trgatev v Mestnem vinogradu 14.00 Ptuj, Vinski hram: novinarska konferenca s predstavitvijo vseh šampionov Ptujske kleti
Četrtek, 29. september
17.00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: brezplačna delavnica -osnove masaže
18.00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad: odprtje razstave slik rojakinje iz Avstralije Metke Slavič Skrobar
Petek, 30. september
9.00 do 12.00 Radenci, zdravilišče: Mednarodni dan srca; med-generacijske delavnice na temo Delam s srcem; brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola; 11.00 strokovna predavanja; 13.15 okrogla miza »Dejavniki tveganja in preventiva na področju kardio-vaskularnih bolezni - dr. Matjaž Ravnikar«
16.00 Ptuj, Ptujsko jezero - Ranca: zaključek poletja na ptujskem
morju Brodarskega društva Ranca; peka kostanja, brezplačna vožnja s Čigro po jezeru; predstavitev deskarjev na vejkpark poligonu; glasbeni večer z DJ-jem Šemničkim 16.00 Selnica ob Dravi, ploščad bivšega Feroterma: Praznik jabolk TD Selnica ob Dravi; odprtje razstav sadja, cvetja, fotografij in slik; 17.00 predavanje na temo Drevesa umirajo; 20.00 apple party za mlade
19.00 Ptuj, Krempljeva 1: brezplačno predavanje s praktičnimi vajami in tehnikami meditacije Odprimo srce, predava Prakashita Berčič, fizioterapevtka, glasbenica in tekačica na dolge proge 20.30 Maribor, jazz klub Satchmo: Mednarodni glasbeni festival
Maribum 2011; koncert Kandia Kouyate in skupina Balcana
KINO Ptuj
Petek, 30. september: 19.15 komedija Huda učiteljica; 21.00 art program: komedija Žalostna balada za trobento
www.radio-tednik.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
[pena
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 27.3.
10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Hrana in vino 10:45 Pregled tedna - pon. 11:0! Spoznajmose.com 12:00 Ptujska kronika 12:20 Modre
12:55 Folklorni kimavEevi veieri
13:25 Infe kanal
14:55 Pomurski tednik
15:35 Hrana in vino
16:00 Irfo kanal
17:30 Mote scena - 3. oddaja
17:50 Info kanal
19:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK 19:20 Folklorni kimavčevi veieri 19:55 2. nogometna liga 20:25 SpeznajmesG.com 21:15 Spoznavamo občinB 21:30 Moto scena-2. oddaja 21:50 Info kanal 22:00 Ptujska krenika- pon. 22:20 Info kanal
Sreda 28.9.
10:00 Ptujska kronika - pen,
10:20 Hrana in vino
10,45 Spoznavamo občine
11:05 Spoznajmose.com
12:00 Ptujska kronika - pon.
12:20 Modro
12,55 Info kanal
15:35 Hrana in vino
16:00 Info kanal
16:30 Folklorni kimavčevi večeri
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 Prejled tedna-pon.
17:50 Info kanal
19:00 Povabilo na kavo
1B:30 Kultura na dlani -oddaja o
projektu EPK 19:30 Info kanal 19:45 2. nogometna lip 20:15 Regi IV - Ooriinica 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Moto scena-], oddaja 21.50 Beacti master 2011 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Folklorni kimavčevi večeri 22:50 Info kana!
Četrtek 29.9.
10:0D Ptujska krenika - pen. 10:20 Hrana in vino 10:45 Spoznavamo občine 11:05 Spoznajmose.com 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:502. nogometna liga 13:20 Info kanal 15:35 Hrana in vino 15:00 Info kanal 17:30 Moto scena-1. oddaja 17:50 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Kultura na dlani - oddaja o
projektu EPK 19:20 Info kanal 19:55 Folklorni kimavčevi večeri 20:25 Spoznajitiose.coti 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Mote scena - 3. oddaja 21:60 Info kanal 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi ea T2
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor/Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno, Krovstvo Fras, s. p., tel. 070 301 761.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM suhe deske 130 €/m3, ladijski pod, 3,40 €/m2, brune 5 €/ m2, late, štafle, fosne, žagan les, drva. Tel. 041 833 781.
PRODAM odojke v težki 25 do 30 kg, mesni tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
VZAMEM v najem njive na relaciji Ptuj-Ormož. Telefon 041 670 766.
BRIKETI iz trdega lesa, možnost dostave, prodam. Telefon 051 318 350.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM opaž, ladijski pod in brune. Tel. 051 890 761.
ZADNJI KOSI ZIMSKIH IZDELKOV PO
SMEŠNIH CENAH
in z manjšo nagrado ob nakupu zaščitne zimske bunde,
telovniki, obleke, kombinezoni, obutev,
rokavice Akcija samo do prodaje zalog!
zaščita
Rogozniška c.13, Ftuj

PRODAM metrska drva, v račun vzamem kakršnokoli govedo za zakol. Tel. 041 544 270.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM kravo simentalko, staro 5 let, v devetem mesecu brejosti, pašno. Tel. 745 70 31.
BELE KOKOŠI, 4 kg, 3,80 evra za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23.
KUPIM traktor Zetor od 47 do 72 konjskih moči, možno tudi Ursus. Telefon 070 521 564.
NEPREMIČNINE
PRODAM novo stanovanje, dvoinpolsobno, 68 m2, klet in parkirno mesto. Lep razgled na Ptuj, III. etaža, Ptuj, Rogaška c. 30. Inf. Tel. 041 624 904.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 781 53 01, 031 895 529.
PRI PODLEHNIKU prodamo starejšo hišo z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa, mirna lokacija s prečudovitim razgledom. Cena 20.000 evrov. Telefon 788 55 92.
NOVA VAS, prodamo starejšo hišo z 900 m2 zemljišča, delno obnovljena, lepa lokacija. Cena 85.000 evrov. Telefon 070 270 130.
V NAJEM damo poslovni prostor v centru Ptuja, urejen za kozmetične storitve ali alternativno zdravljenje. Telefon 041 664 863.
IŠČEMO samostojne monterje su-homontažnih elementov, knauf sistem. Delo poteka v Avstriji; Gradec, Dunaj. Prijave na sandra.ogrizek@ gmail.com, Sandra Ogrizek, s. p., Mladinska ulica 5, 2325 Kidričevo.
/^pM^ Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
fejjp	zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1. 9. do 30. 9. 2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: s	04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
S"
£ Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali 5 boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
nj
g- Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na 2	spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
RADIOPTUJ
fui ¿filetcc
www.radio-ptuj.si
XX
£ttye/dkos
buduka
89,8 98,2 104,3Mh
f-^oiluiajte nai tudi na Spletu: www.rad,lo-ptu,j.si
VSAK ČETRTEK. OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. AKORDI - Akordi ljubezni
2.	PAJDAŠI - Njen sladek smeh
3.	NAVEZA-Stara kašča
4.	ZAKA PA NE - Slovenija smo ljudje
5.	ŠESTICA - Verjemi v dobro
6.	CVET-Stari dobri časi
7.	Ans. SPEV - Ljubezen in pesem
Ji t
POP 7 TOP
1.	ŠPELA GROŠELJ - V tretje gre rado
2.	PLATIN-Ljubezen je
3.	SKATER & Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Baby mala
4.	MANCA ŠPIK-Žensko srce
5.	MAJAKAMPL-Tisita
6.	J0C0EMERŠIČ-Kamion
7.	NINO-S tabo je lepo
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
naroč^icaza štajerskiTEUHlK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Starošince • Jahalni center uspel na meddržavnem področju
Projekt za populacijo s posebnimi potrebami
V jahalnem centru v Starošincah, v občini Kidričevo, so predstavili projekt dveh držav, Slovenije in Hrvaške, ki temelji na turističnih aktivnostih in terapijah s konji,vreden pa je pol milijona evrov.
Kot je na tiskovni konferenci v četrtek, 22. septembra, poudarila Metka Demšar Goljevšček, univ. dipl. pedagoginja in sociologinja kulture, so v jahalnem centru Starošince ponosni in veseli, saj so kot nevladna organizacija po večletnih prizadevanjih in dokazovanjih končno naleteli na ugoden odziv v širši javnosti. Prijavljanje na evropske projekte je že samo po sebi precej zapleteno, če pa si na razpisu uspešen kot majhna nevladna organizacija, je uspeh toliko večji; toliko bolj, ker gre za prvi večji tovrstni meddržavni oziroma evropski projekt. Na kratko so ga poimenovali Pedo-tour, njegovo bistvo pa pove njegov uradni naziv, ki se glasi: Zasnova doživljajsko-pedagoških in terapevtskih turističnih programov za otroke, mladostnike in invalide ter vzpostavitev čezmejnih turističnih destinacij in storitev, temelječih na aktivnostih in terapijah s konji.
Vodilni partner v tem projektu je v Sloveniji fundacija Nazaj na konja, ki je bila ustanovljena leta 2005, je pojasnil Aleksander Goljevšček, član upravnega odbora te fundacije, v projektu pa sodeluje tudi Udruga za terapij-sko jahanje Pegaz z Reke iz sosednje Hrvaške. Vrednost projekta, ki so ga so pričeli 1. aprila letos in bo trajal do 31. marca 2013, je 515.674 evrov, odobreni znesek sofinanciranja IPA pa je 424.648 evrov. Iz programa sofinancirajo samo upravičene izdatke, pri čemer lahko sofinanciranje skupnosti iz sredstev IPA znaša največ 85 % javnih sredstev. Vsak slovenski projektni partner mora zagotoviti vsaj 5 % lastnega sofinanciranja, preostali del nacionalnega javnega sofinanciranja na državni ravni, do 10 % javnim organom, do 15 % pa zasebnim subjektom, pa bo zagotovila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko kot nacionalni
organ za projektne partnerje iz Slovenije.
Vizija tega programa je predvsem narediti čezmejno območje med Hrvaško in Slovenijo bolj konkurenčno in ustvariti trajnostne življenjske pogoje za prebivalce tega območja z izkoriščanjem razvojnih priložnosti, ki izhajajo iz čezmejnih ukrepov. Pomoč zagotavljata skupni tehnični sekretariat v Ljubljani in Info točka v Zagrebu, ki zagotavljata informacije in pomoč prijaviteljem/upravičencem projekta. Program sofinancira Evropska unija v okviru sklada.
Ko turistična ponudbe ni več le klasična ...
V raziskavi ob prijavi za omenjen projekt so ugotovili, da sedaj turizem v obmejni regiji temelji na pretežno klasični turistični ponudbi, ki ne obsega specializiranih programov, primernih za specifične ciljne skupine, kot so otroci in mladostniki, oziroma osebe s posebnimi potrebami. Turizem v primorsko-goranski regiji je sicer precej razvit in predstavlja kar 20 % celotnega turističnega prometa v Hrvaški, vendar je le sezonskega značaja. Turizem v podravski regiji pa je na splošno zelo slabo razvit, saj ima najnižji odstotek nočitev na prebivalca v Sloveniji. Posledično se v turističnem sektorju v obeh regijah srečujemo s slabimi zaposlitvenimi možnostmi in neizkoriščenimi potenciali. Povpraševanje po turizmu, ki bi hkrati vseboval tudi ustrezne kulturne, pedagoške in terapevtske aktivnosti, prilagojene otrokom in mladostnikom ter osebam s posebnimi potrebami, pa je izredno veliko.
A kot je dejala Nina Heric, se porajajo težave, saj ni ustreznih turističnih programov za otroke, mladostnike in invali-
Foto: M. Ozmec
Doživljajsko pedagoški in terapevtski turistični programi za otroke, mladostnike in invalide temeljijo na aktivnostih in terapijah s konji.
de; v turističnem sektorju ni ustrezno usposobljenih delavcev, ki bi bili specializirani za delo z otroki in mladostniki ter s populacijo oseb s posebnimi potrebami; pa tudi ne ustreznega povezovanja med strokovnjaki in institucijami pri razvijanju turizma za omenjene ciljne skupine, še manj ustreznih destinacij. Zato vidijo v okviru projekta Pedo-tour nove priložnosti predvsem v razvoju inovativnih skupnih čezmejnih turističnih programov, storitev, produktov in destinacij za specifične ciljne skupine turistov, kot so otroci in mladostniki, družine, vzgojno izobraževalne institucije ter invalidi.
S tem pa se ponujajo tudi nove možnosti zaposlitve za lokalno prebivalstvo ter prispevek k zmanjševanju bega možganov, skupen razvoj programov usposabljanja za strokovne delavce v projektu; priložnost za čezmejno in me-dinstitucionalno povezovanje strokovnjakov; pa tudi priložnost za izmenjavo delovne sile in zagotavljanje alternativnih virov prihodkov na podeželju, pomeni pa tudi prispevek k večji socialni vključeno-
sti in vzpostavitvi enakih možnosti ter povečanje ponudbe na področju turizma, športa in rekreacije oseb s posebnimi potrebami.
Pomemben prispevek projekta k zaposlovanju
Z omenjenim projektom pa odpirajo tudi nove možnosti, razvoj inovativnih skupnih čezmejnih turističnih programov, storitev, produktov in destinacij za specifične ciljne skupine turistov. Pomembna je tudi priložnost za izmenjavo delovne sile in zagotavljanje alternativnih virov prihodkov na podeželju, prispevek k večji socialni vključenosti in vzpostavitvi enakih možnosti ter povečanje ponudbe na področju turizma. Glavni namen projekta Pedo-tour je torej skupen razvoj novih turističnih programov, produktov in storitev za otroke in mladostnike ter osebe s posebnimi potrebami v čezmejni regiji.
V okviru projekta načrtujejo tudi razvoj skupne blagovne znamke na področju turizma, specializiranega za otroke in mladostnike, družine ter osebe s posebnimi potrebami, razvoj novih čezmejnih turističnih destinacij za izvajanje doživljajsko-pedagoških in terapevtskih programov, na-
menjenih vsem prej omenjenim skupinam, pa tudi razvoj programov usposabljanja ter izboljšanje kompetentnosti in dodatne strokovne usposobljenosti strokovnih delavcev in prostovoljcev, ki se bodo vključevali v izvedbo novih turističnih programov.
Zato v okviru projekta načrtujejo delavnico o finanč-no-administrativnem vodenju projekta za projektne sodelavce, izdelavo različnega promocijskega materiala in tiskanih brošur, e-informativni časopis in spletno stran, predvsem pa razvoj nove blagovne znamke ter razvoj treh novih čezmejnih turističnih desti-nacij in zasnovan program usposabljanja, pa tudi 10 novih turističnih programov in storitev. Za realizacijo projekta naj bi v kratkem usposobili šest projektnih sodelavcev, za njegovo prepoznavnost pa bodo natisnili 6.000 izvodov brošur, več elektronskih brošur in izdaje e-informativnega časopisa. V projektu naj bi povezali 50 usposobljenih slušateljev, strokovnih delavcev in prostovoljcev, okoli 10 predavateljev iz obeh držav, 10 novih turističnih programov in storitev, v vse to pa naj bi bilo vključenih okoli 750 uporabnikov turističnih programov in storitev.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Andriana Stani-šič Žuran, Gorišnica 97 D, Go-rišnica - deklica Zala, Tatjana Čeh, Hardek 21 a, Ormož
-	deklica Neža; Edita Arnuš, Obrež 42, Središče ob Dravi
-	deklica Megi; Marjeta Žišt, Zgornja Ložnica 30, Zgornja Ložnica - deček Žiga; Tamara Pšeničnik, Zg. Pristava 23
а,	Ptujska Gora - deček Gal; Ajda Raca, Tovarniška cesta
б,	Kidričevo - deček Tjaž; Mojca Vališer, Krčevina pri Vurbergu 8 g, Ptuj - deklica Neli; Tina Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo - deklica Lina; Barbara Vrbančič, Kicar 76, Ptuj - deček Anže; Anica Planinc, Zg. Pristava 17, Slovenske Konjice - deklica Mia; Mojca Gorjak, Stanovno 47, Ivanjkovci - deklica Tina; Valerija Markež, Rotman 55 c, Juršinci - deček Žan; Nataša Rak, Ceste 25 , Rogaška Slatina - deklica Emanuela; Mojca Šilak, Mezgovci ob Pesnici 41 a, Dornava - deklica Tia; Maja Arnuš, Dornava 136, Dornava - deček Teo; Mateja Gruber, Na gmajni 7, Orehova vas - deček Žan.
Umrli so: Martina Princl, Ptuj, Poljska cesta 41, roj. 1924 - umrla 13. septembra 2011; Drago Žuran, Bresnica 35, roj. 1967 - umrl 11. septembra 2011; Matija Plajn-šek, Kočice 54, roj. 1932
-	umrl 16. septembra 2011; Franc Valič, Moškanjci 22, roj. 1948 - umrl 14. septembra 2011; Gizela Sreš, roj. Domajnko, Ptuj, Zagrebška cesta 65, roj. 1917 - umrla 15. septembra 2011; Janez Vilčnik, Nova vas pri Ptuju 123, roj. 1944 - umrl 17. septembra 2011.
Poroka - Ptuj: Primož Vtič, Cankarjeva ul. 5, Ptuj, in Simona Kojc, Vičava 48, Ptuj.
bvuklka
89,8 98,2 104,3 Mb
f^očlušajte nad tudi na dpletu: o-ptuj.i
www. radio-ptui.či
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Če na Miholovo (29.) sever vleče, ^veliko zimo in sneg obleče. 9'24_
Foto: M. Ozmec
Meddržavni projekt Pedo-tour so v jahalnem centru Starošince predstavili (z leve) Metka Demšar Goljevšček, Nina Heric in Aleksander Goljevšček.
Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 22 do 25, na Primorskem okoli 27 stopinj C.
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo povečini sončno vreme. Ponekod bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.