Gospooar in g o spe Sini a
LETO 1935
15 MAJA
ŠTEV. 20
Pletev in okopavanje vršnih sadežev
Maja meseca je vrt večinoma obsa-jen. Le nekaj malega je rastlin, ki jih sejemo in sadimo še pozneje. Ko se zemlja ogreje, začno vsi sadeži bujno rasti; z njimi pa raste tudi pleveL To opažamo posebno po starejših vrtovih, kjer plevela niso nikdar temeljito zatirali. Vobče bi v dobro oskrbovanem in negovanem vrtu ne smeli trpeti plevela, da bi bila potrebna posebna pletev kakor po njivah. Vrt obsega razmeroma majhen prostor, ki je lahko temeljito in vzorno obdelan. Na takem prostoru, kjer opravimo lahko vsako delo s posebno pazljivostjo in natančnostjo, tudi plevel lahko skoraj popolnoma zatremo. Posebno velja to za trajne plevelne rastline, ki se razmnožujejo s korenikami. Ako ob vsaki priliki, ko zemljo obdelujemo, dosledno pobiramo korenike, je trajni plevel kmalu zatrt.
Drugače je pa z enoletnimi plevel-nimi rastlinami, ki se razmnožujejo in širijo s semenom in se vsako leto izno-va zasejejo ali zanesejo v vrt z gnojem ' in na razne druge načine. Takega plevela se seveda ne moremo drugače iz-nebiti nego s pletvijo. Pa tudi te vrste plevela ni toliko, da bi ga ne mogli pobrati obenem ko okopavamo. Glavno opravilo je torej okopavanje, pletev se pa opravi, ako je sploh potrebna, skoraj vedno le med okopavanjem.
Ljudje okopavajo vrtne rastline iz izkušnje, ker se vsako leto iznova prepričujejo, da z okopavanjem izredno močno pospešujejo rast vrtnega rastlinja. Malokdo pa si zna razložiti zakaj vprav okopavanje tako ugodno vpliva na rast.
Vsaka rastlina potrebuje poleg hrane, ki jo mora dobiti v zemlji, tudi se primerno toploto, zrak in vodo. Dokler je vrhna plast zemlje rahla, je za rastlino ugodna, ker taka zemlja, je razmeroma topla, vanjo pride dovolj zra-
ka in tudi vlago kaj dobro drži v sebi. Toda površina zemlje ne ostane dolgo tako rahla, kakor je bila tedaj, ko smo jo obdelali. Nalivi in dolgotrajno de ževje njeno površino zbijejo, da se ugodni grudičasti zlog spremeni v trdo neprodirno skorjo, ki zapre zraku pol v zemljo, ob enem pa zelo pospešuje izhlapevanje vode iz zemlje. Poleg tega pa strjena gorenja plast ovira uhajanje ogljikove kisline iz zemlje, kjer je škodljiva, ako se je preveč nakopiči.
Zaradi pomanjkanja zraka, ali prav za prav zaradi pomanjkanja zračnega kisika v zemlji, rastline ne morejo dihati in tako zelo važni zemeljski bakteriji ne morejo delovati. Posledica je slaba rast in hiranje. To je torej um-ljivo.
Čudno bi se pa utegnilo komu zdeti, da iz zemlje, katere površje je strje no, skorjasto, voda hitreje izhlapeva, kakor iz zemlje, ki ima rahlo površje. Pa je tako! Skozi gosto strnjeno in zaradi tega tankoluknjičasto površje stopa zemeljska vlaga, kakor olje po stenju, kaj naglo do površja, kjer hitro izhlapi. Ako pa to skorjo raztrgamo, vlaga ne more do površja in ostane ohranjena za rastline. Pravočasno okopavanje zaleže skoraj toliko kakor zalivanje. Sadeži, ki rasto na večkrat oko-panem zemljišču, izlepa ne čutijo suše, zlasti ne v močni, globoki zemlji.
V okopano zemljišče tudi deževnica laže in hitreje prodira, nego če je površje trdo in skorjasto, da voda odteče, preden more v zemljo.
Sedaj še nekoliko praktičnih migljajev glede časa in načina okopavanja. Prav za prav bi morali rastline oko-pati vselej, ko se površje zemlje zaradi naliva ali dolgotrajnega dežja strdi v neprodirno skorjo. Vendar pa zadostuje, ako rastline okopamo dvakrat ali izjemoma tudi večkrat. Okopavanje največ zaleže, ako ga opravimo kmalu
ixi izdatnem dežju. Seveda, mokre zemlje ue smemo nikdar okopavati. Počakati je, da se toliko obsuši, da se ne prijemlje orodja. Tudi je zelo važno, da se okopano zemljišče presuši, kajti ako ga sproti, ko ga okopamo, zalije dež, je bilo delo zastonj ali eelo škodljivo. Zato je treba paziti na vreme in je bolje okopavanje odložiti, dokler se vreme ne ustanovi, nego okopavati v dežju, oziroma ob negotovem vremenu, ko je nevarnost, da nam ravnokar okopano zemljišče zalije dež.
Okopavamo lahko na razne načine in z različnim orodjem. Ako so grede plevelne, opravimo delo najbolje, ako okopavamo z majhno motiko ali kapu-Ijo, da izpodkopamo plevel, ki ga seveda poberemo. G oren j o plast zemlje pa lahko zrahljamo tudi z železnimi grab-ljami, ali s trirogljatim rahljačem -
orodjem, ki Je bilo opisano v lanskem letniku tega časopisa. Z grabljami ali z rahljačem pa moremo delati le v lahki zemlji, ki je brez plevela in pa na gredah, kjer raste zelenjad v'vrstah. Pri okopa vanju vrtnih rastlin glejmo koliko)- mogoče tudi na to, da po oko-pani zemlji ne hodimo. To se da prav lahko doseči pri normalno širokih gredicah (1.20 m) na ta način, da okopavamo stezice od vsako strani do polovice grede. Tako nam ni treba nobenkrat stopiti na gredo.
Nekatere vrtne sadeže tudi osipava-uio, ko nekoliko porastejo, Z osipava-njein jih bolj zasidramo v zemlji in.pospešimo tvorbo novih korenin. Osipa-vamo razen krompirja zlasti paradižnike, vse kapusniee, grah fižol; nikdar pa ne solate, korenate zelcnjadi in če bulnie.	H.
Bolezen str ž ena na vinski Mi
Vinogradniki res ue morejo priti na kraj z boleznimi na trtah. Najprej jim je grozdna plesnoba začela nagajati, da so jo morali omejevati z žvepla-njem. Potem je nastopila peronospora ki ,so jo začeli zatirati s škropljenjem z galično-apneno brozgo. Konečno jim je trtna uš uničila vinograde, da. so bili prisiljeni jih popolnoma obnoviti. Teh troje bolezni je temeljito spremenilo vinogradništvo vse Evrope, Kazen njih nastopajo ponekod in v nekaterih letih številni trsni škodljivci, na pr. trtni zavijač, grozdni molj in drugi, ki povzročajo na grozdju znatno škodo. Toda s tem še ni konec vseh ujm, ki grozijo temu žlahtnemu trsu. V zadnjih letih so vinogradniki raznih dežela opazili, da nekatere trte pešajo, četudi ni bilo bolezni ali škodljivca. Ko so pa rezali trsje, se jim je stržen pokazal bolan, rjav, pozneje črn. Zaradi tega so imenovali ta pojav bolezen stržena vinske trte. Ta bolezen izgleda tako nevarna, da se je čutila banska uprava dravske banovine primorana potom dnevnega časopisja izdati uradno opozorilo vinogradnikom, naj pazijo na njo, da se preveč ne širi.
V svetovnem vinogradništvu je ta bolezen znana že več let. Tako so jo ugotovili v Franciji, Italiji in v zad-ujilj letih tudi ^ Avstriji, od koder se
je verjetno zanesla tudi k nam. Šele v minulem letu so jo naši strokovnjaki našli tudi v Jugoslaviji in so dosedaj vinogradniki še najbolj okuženi v nekaterih okrajih donavske banovine; pa tudi pri nas so ji prišli že na sled. Dognali sia jo na pr. v Konjicah, Slo ven j-gradcu, Slov. Bistrici in v Gornji Radgoni. Morda je ta bolezen stržena razširjena tudi že drugod, kar pa dosedaj še ni ugotovljeno.
Potrebno je pa vedeti, kako se ta bolezen pojavlja. Vinarski strokovnjak profesor Eritz Zvveigelt jo v januarski številki vinarskega lista »Das Wein-land«, ki izhaja v Klosterneuhurgu, opisuje približno tako-Ie: Najprej opažamo splošno hiranje vinogradov. Trte zaostajajo v rasti, poganjki in členi so včasih skrajšani, lubje je razcefedra-uo, očesa poganjajo nepravilno, barva listov ,je bolj bleda, ponekod rjavkasto-rdeča, listi pogosto skortovičeni; grozdje je redko in drobno in se v cvetju rado osiplje. Bolezen nastopa le v strženu trte ter se razširja ali iz podlage navzgor v cepič ali iz cepiča navzgor in navzdol; vsa trta slabeva in zaostaja v rasti.
Stržen v mladikah pa tudi v trtinerr deblu se sicer dobro razvija, toda sčasoma porjavi in konečno počrni. Meji-ca, ki je pri zdravem trsju enoletnih
jfeganjKOv zelena, počrm m v stržc;iu •piiu.nejo na tem niuslu lazpokJime, ki
kasneje širijo, m .-držcn poki guma rsipada. Opazilo pa se je, da bolezen stržena ne napada vseh s -rt enako. Najbolj ji je baje podvržen rizling, vendar to ni povsod merodajno.
Kaj povzroča to bolezen in kako se siri? Bolezen stržena povzroča po-eb-na glivica, ki se razvija v stržena trte; zato je tudi po dosedanjih izkustvih vsako zdravljenje bolnih rastlin nemogoče. Je pa to kužna gljivičaa lud< zon. ki se razširja na različne načine: potom podlage ali cepiča okuženega trsa; potom zemlje, v kateri se nahajajo klice te bolezni, če vanjo vsadimo /dravo trs je: potom motike ob kopi, s katero prenašamo bolezenske klice; potom rezilnega orodja, s katerim pridejo pri rezi klice iz obolelih na zdrave trse.
Ko smo tako spoznali to bolezen, nastane vprašanje, kako preprečiti njeno razširjevanje. Da bi to omejili, nasve-tuje banska uprava sledeče mere: Trte, pri katerih se je ta bolezen ugotovila, naj se takoj izkopljejo in na mestu sežgo. Pri izkopavanju .ie paziti, da se korenine preveč ne ranijo, ker pridejo sicer klice bolezni v zemljo in povzročajo tam novo okuženje. — Pri režnji sumljivih vinogradov je rezilno orodje večkrat razkužiti v čistem alkoholu in pri kopi je paziti, da se trte ne ranijo in pri tem ne prenašajo z orodjem klice te bolezni. — Za nove nasade moramo uporabiti .samo take podlage, o katerih smo gotovi, da so zdrave in nikjer ranjene, pri cepičih pa, da 90 cepljena mesta dobro zaraščena. Podlage in cepljenke naj bodo pri saditvi kratke, komaj 20—35 cm dolge.
Da razkužimo zemljo, priporočajo globoko obdelovanje v trsnicah, da tla temeljito premrznejo; pri uovili nasadih naj se v isto svrho izkopljejo globoke jame. da v tijih zemlja premrzne; okuženo zemljo je polivati z apnenim beležem. Povdariti pa treba, da tu navedena sresdtva še niso tako preizkušena, da bi se o njih moglo trditi, da so popolnoma zanesljiva, ampak tozadevni poskusi se šele izvajajo in bo treba nekaj let, preden pridemo v tem pogledu na čisto.
Banska uprava bo sama pazila, da se bolezen stržena ne bo preveč širila. Da se cepljenke iz okuženih krajev ne
bodo razpošiljale, bo preprečila na ?a način, da bo pred prodajo ves trsni ma-. terijal strogo pregledala in šele nato dovolila razpečavanje.
Večina naših vinogradnikov pa te bolezni še ne pozna ;zato jim banska uprava priporoča, naj takoj, ko na svojih trtah opazijo zgoraj navedene sumljive znake, pošljejo potom občine posamezne okužene dele ali najboljše celo trto s koreninami vred v zaprtem zavoju banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru in istočasno tudi enološki postaji v Vršcu v preiskavo. Preiskava in pošiljka je brezplačna in prosta vsakega koleka.
Da bi se mogla bolezen stržena trte temeljito proučiti, je potrebno, da sc o njej zbero čimprej vsi podatki in izkustva, da se preizkušajo razna sredstva proti njej in ugotovi pravi način zatiranja ali vsaj omejevanja. Zlasti trsničarji so v to poklicani, da čim skrbneje vzgajajo podlage, ključe in cepljenke in pazijo na vsak sumljiv pojav glede te bolezni. Pa tudi vinogradniki naj opazujejo svoje trte in če se, jim katere zde bolne, sc naj ravnajo po navodilih banske uprave. Le s skupnim delom vseh: strokovnjakov in vinogradnikov, bo mogoče biti kos tej novi nevarnosti, ki grozi žlahtnemu trsu.	L.
Našim slovenskim gospodarjem, ki streme po napredku pri živini, na polju. hiši, vrtu, gozdu itd. priporočamo sledeče knjige:
Humek, Sadno vino ali sadjevec, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo 128 strani, cena 10 Din.
Legvat, Govedoreja — 14(1 strani — obsega knjiga veliko slik govejih pasem in dragocenih navodil za rejo goveje živine, cena nevezani knjigi je Din 60.
Logar, Kubična računiea za remelj-ne, polmorale morale, madrierje, tavo-lete, testone, žagance (deske) in plohe
—	knjižica obsega 312 strani in stane vezana Din 45.
Žnidaršič, Naš panj. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem
—	pojasnjeno s 107 slikami v besedilu, ter obsega 134 strani in stane nevezana Din 35, vezana Din 40.
Košnja travnikov ne sme biti prepozna
S prezgodnjo košnjo travnikov bi ne imeli nikdar tolikšno škodo, kakoršno imamo leto za letom s prepozno košnjo. Pri nas začne košnja na splošno vedno prepozno. Navadno začnemo s košnjo šele tedaj, ko so trave ponajveč ali že popolnoma odevetele, ko so postale že trde in so že zlesenele. Sicer dobimo nekaj več, zato pa manj vredno krmo. Pa tudi ta ne posebno višji pridelek sena pri prepozni košnji gre vedno le na račun količine otave. Radi prve prepozne košnje zraste navadno manj otave, ki jo moremo tudi šele pozno kositi, ko so že dnevi krajši in je za sušenje otave že manj ugodno vreme. Kakor od nege in gnojenja travnikov je odvisna dobrota sena tudi od časa košnje. Z dovolj zgodnjo ali pravočasno košnjo dobimo kakovostno dobro seno, s prepozno pa manj dobro seno, Kdor prepozno pokosi svoj travnik, ravna prav tako napačno, kakor če travnik redno ne neguje in ne gnoji. Razlika je le ta, da nas redno negovanje in gnojenje travnika nekaj stane, dovolj zgodnja košnja pa nas nič več n« stane kakor prepozna košnja. V primeri s prepozno košnjo nam donese dovolj zgodnja ali o pravem času izvršena košnja še dobiček, ker dobimo seno, ki je bolj redilno, ki pokladano živini bolj tekne ter tudi več zaleže in izda.
Glede košnje pa niso vsi travniki enaki in jih zato tudi ni treba istočasno kositi. Navadno je tudi na eni in isti kmetiji med posameznimi travniki večja ali manjša razlika v razvoju in rašči krmskih rastlin, trav in detelj. Čas košnje pa je odvisen in se mora pred vsem ravnati po razvojnem stanju krmskih rastlin. Najboljši čas košnje in zanesljiv znak za začetek košnje je tukaj tedaj, ko začnejo cve-teti na travniku zgodaj cvetoče trave Med takšne spadajo travniška bilnica. pasja trava, francoska pahovka in lisičji rep. Ko opazimo, da so na travni ku te trave ali ena ali druga teh trav v cvetju, ne odlašajmo prav nič več s košnjo, ako hočemo priti do res dobrega in čim bolj prebavljivega sena. Najprej pridejo na vrsto za kositev takšni travniki, ki smo jih gnojili tudi z umetnimi dušičnimi gnojili. Tudi travnike, ki so bili gnojeni (razen z drugi-
mi gnojili) obilo z gnojnico, je treba prej začeti kositi nego druge. Na takšnih travnikih zraste izvrstna beljako-vinasta krma. Če jih pokosimo, dokler so krmske rastline še mlade, dosežemo zelo redilno seno. Ako pa zamudimo pravi čas košnje ali odlašamo s košnjo tako dolgo, da trave in detelje zlesenijo ter postanejo prezrele in prestare, dobimo le trdo manjredilno seno. Potem tudi vse gnojenje ni doseglo popolnoma svojega namena, zlasti ne gnojenje z dušičnimi gnojili. Po travnikih, ki jih obilo gnojimo z gnojnico in hlevskim gnojem ali drugimi dušičnimi gnojili, zelo rada raste pasja trava, ki postane kmalu trda, ako jo ne pokosimo, ko začne cveteti. Pravočasno moramo pokositi tudi vse umetne travnike, ki so bili posejani z dobrimi travnimi mešanicami. Čim manj je travnik oskrbovan in zagnojen, tem pozneje lahko pride na vrsto za košnjo. Najpozneje pokosimo takšne travnike, kjer je manj vredna travniška zemlja ali kjer rastejo le bolj pozno cvetoče trave in ki so premalo ali nič gnojeni. Na takšnih slabših travnikih rastejo krmske rastline na splošno bolj počasi in zato lahko pridejo bolj zadnji na vrsto, ne da bi s tem zapoznili njih pravočasno košnjo.
Uredimo si vso košnjo tako, da bodo vsi travniki dovolj zgodaj pokošeni. Z dovolj zgodnjo ali pravočasno košnjo travnikov uničujemo tudi travniški plevel, ker s tako košnjo zabranimo, da seme plevelnih rastlin ne dozori in se potemtakem tudi ne oseje in zaseje.
Dovolj zgodnja ali pravočasna košnja nam na boljših travnikih omogoči tudi zgodnjo drugo in tretjo košnjo, povsod pa najmanj dobro jesensko pašo, ki je zelo važna zlasti v krajih brez pravih pašnikov.
Torej glejmo in skušajmo doseči, da bodo letos vsi travniki res pravočasno pokošeni. To nas ne stane nič. Za živino pa na ta način lahko pridelamo boljše seno, ki bo pripomoglo k njeni večji donosnosti v prihodnji zimski dobi krmljenja.	J. P.
Nekoč so se pogovarjali, čemu je morska voda tako slana. »Bo pa ja slana,« j« segel v besedo rojak, »ker le toliko arnikov v njej.«
r
157
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Kako pečemo ceneje
Ob večjih praznikih ali drugih slavnostnih prilikah bi gospodinja dostikrat rada postregla tudi s kakim pri-boljškom, kakor je n. pr. torta, kolač ali kako drugo pecivo. Toda, ko prične listati po svojih kuharskih zapiskih in knjigah, ji kmalu upade pogum za pečenje raznih dobrot. Večina zapisov zahteva namreč obilo dragih sestavin, kakor je sladkor, sirovo maslo, jajca, nim itd. Manjša pa je izbira pri zapisih za ceneno pecivo, ki bi ustrezalo skromnim razmeram.
Za gospodinjo pa je izbira lažja in večja, ako zna tudi drag zapis popraviti po svoje, t. j. izpremeniti ga v cenejšega, ne da bi pecivo s tem izgubilo kdovekaj na okusnosti. Da moremo zapise izpreminjati po svoje, je treba naj prvo dobro poznati vse potrebne sestavine po njih učinku v testu. Sirovo maslo, jajca, sladkor, pa tudi rum so tiste tvarine, ki napravijo pecivo drago, oziroma predrago za naše razmere. Nadomestimo pa jih lahko deloma z mlekom in pecilnim praškom, kar pomeni precejšen prihranek. Seveda ni vseeno, v koliko naštete drage dodatke nadomestimo z onimi, ki so poceni, ne da bi se nam bilo treba bati, da s tem pokvarimo kolač ali torto.
Važno je, da vemo, da imata pecivni prašek in tekočina (mleko ali voda) v vmešanemu (piškotnemu) testu isti učinek kakor sirovo maslo, jajca in alkohol, t. j. da rahljata tvarino.
Poglejmo nekoliko natančneje posamezna rahljal na sredstva. Pecivni prašek, ki ga navadno kupujemo v trgovinah, je zmes različnih rudninskih snovi (jedilna soda, vinski kamen) in moke. Pod vplivom vlage in toplote razvijajo omenjene mineralne snovi ogljikovo kislino, ki potem rahlja testo. Ta ogljikova kislina nastane kemičnim potom; ravno radi tega pa pe-civnega praška ne smemo uporabljati na isti način, kakor kvas, ki ga najprvo zmešamo s tekočino. Pecivni prašek dodenemo testu vedno suh (pomešan z malo moke) in čim bolj proti koncu, ko smo s testom že skoraj gotovi, t. j. tik preden primešamo sneg iz belja-
kov. Če ravnamo nasprotno, se razvije oglj. kislina že med vmešavanjem testa v topli kuhinji ter je veliSe del izhlapi, ne da bi dvignil testo. V pečici pa se potem torta ne more dosti 1'ig-niti in ostane nizka. Isto se zgorU tudi takrat, kadar pravilro ne uravnavamo topline v pečici. Vmešano testo potre buje (v obliki za torte, za kolač al' pi-škotni kruh) prvih 25 minut male manjšo vročino (160° C) nato pa enakomerno, a ne piehudo vročino do konca (ne več kakor 200° C)! Oblike sme mo napolniti samo do polovice.
Namesto pecivnega praška pa pri denemo testu za pecivo včasih same sodo bikarbono, li samo vinski kamen; ravno tako rahljalna sredstva so tudi jelenova sol in pepelika. Tudi tu rahlja testo ogljikova kislina; paziti moramo le, da ne ostanejo po teh rah-ljalnih sredstvih v pecivu amonijak ali soda, kar povzroča lugast okus in neprijeten duh, kar pokvari pecivo. Zato so zanesljivejši kupljeni pecivni praški, pri katerih je količina vsake posamezne snovi natančno preizkušena in določena.
Vsaka tekočina, pa naj bo smetana, mleko ali voda tudi rahlja testo. Pri bližno pri 100" C preide tekočina v paro, ta pa se hoče razširjati in s tem rahlja te6to.	Št. M.
(Se nadaljuje.'.
KUHINJA
Šparglji z oljem in kisom. Sparglje ostržem in operem ter jih skuham v slani vodi. Kuhane in ohlajene zabelim z oljem in kisom, potresem s sče-pom popra ter dam na mizo.
Špargljeva juha. Tanjše šparglje operem, zrežem na koščke, razdelim tako, da. zgornje mehke dele ločim oo spodnjih, ter vsake zase pristavim z osoljeno vodo. Med trde koščke zrežem en debel olupljen krompir. Ko so mehki kosi kuhani, jih z vodo vred zlijen na prežganje, katerega sem naredila iv dveh žlic surovega masla in zvrhane žlice bele moke. Za duh sem sesekljala zelenega petršilja in čebule. Trde kose šparglja pretlačim s krompirjem vred, ter jih primešam juhi. Nato zalijem £
kropom toLiko, kolikor potrebujem juhe. Po potrebi še osolim ter pustim da dobro i>revre. 1'revreto zlije?)) na na kocke zrezane in opečene žemljice.
Šparglji s surovim maslom. Šparglje ostržem, pristavim z vrelo vodo ter jih kuham, narahlo zrezane, pol ure. Oso-liui proti koncu kuhanja. Ko so kuhani. jih z lopatico v/.ainem iz kropa, jih odvežem ter zabelim s surovim maslom, v katerem sem zarumenila žlico drobtin.
Šparglji v kisu. Šparglje Osnažim, jim odrežcm spodnje trde dele, ter jih prevrem v slani vodi. Ko se voda od cedi, jih polijem v skledi z vrelim vinskim kisom. Drugi dan jih odeedim, kisu prilijem malo vode. ga zopet pre-vrem in zlijeni čez šparglje. Tretji dan poberem koščke iz kisa, zložim v kozarce ter zal i jem s svežim malo z vodo zmešanim in prevretim kisom. Na vrli /lijem par žlic olja in kozarec povežem
s pergamentnim papirjem ter spravim na siili prostor.
Zdrobov pečenja k. V pol litru mrzlo, ga mlrka zgodljam dve celi jajci, potem malo osolim in primešani en četrt litra zdroba. To pustim pol ure stati. Potem stresem na pekačo, v kateri sem razbe-lila sedem dkg surovega ali kuhanega masla. V pečici pečem toliko časa, da površina zarumeni. Potem raztrgam pečenjak z vilicami, ali pa razrežem na poljubne kose. Te kose potresem s sladkorjem in dam s kuhanim sadjem na mizo. Ako hočem dati ta pečenjak s solato na mizo, ne potresem s sladkorjem.'
Ocvrti smrčki (mavrahi). - Večje smrčke osnažim, operem, razpolovim in liasolim. Nato jih povaljam v moki, namočim v rastepenem jajcu in osušim v drobtinah. Oovreni jih na masti ali na maslu. Na mizo jih dam kot samostojno jed ali kot prikuho in okra sok k mesu.
GOSPODARSKE VESTI
CENE
g Ljubljanska blagovna borza. A'
Ljubljani se nudi žito iu drugo borzno blago po cenah, ki veljajo za Trt) kg viri vagonskih dobavah naloženo v vagone Tranko nakladalna postaja, in sicer: pšenic abaškft 78 kg težka, po 127—12!) Din, banatska 78 kg, 125—127 Din, oves slavonski 97—99 Din, koruza baška 71 do 73 Din, banatska 711- 72 Din: moka baška in banatska ničla 200 220 Din, št. 2 po 180—200 Din, št, 5 po 160—1S0 Din, otrobi baški debeli 95—100 Din. — V Vojvodini so zaloge blaga še vedno znatne tako v koruzi kot v pšenici. Promet je izredno slab. Zadnja slana je napravila nekoliko škode na koruzi.
g Vinsko tržišče: V zadnjem času je vinska kupčija zastala. Prišla pa je zadnji teden slana, ki je napravila v vinogradih ogromno škodo, ponekod do 80 odst. letine. Posledica je dvig cen vinu, ki je zlasti v Vršen poskočilo od 1.25 na 2 Din liter. Tudi od drugod prihajajo slične vesti.
g Hmeljske cene. Kupčija s hmeljem se povsod slabo razvija. V Savinjski dolini je bilo iz prve in druge roke prodanih nekaj manjših množin lanskega pridelka po cenah od 12—35 Din kg. Tudi nekaj predlanskega hmelja je bilo
že prodanega po 15— 18 Din kg. Tudi v svetovni kupčiji je manj prometa, cene so pa več ali manj iste kot pred mesecem. Najvišje dejansko plačane cene zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznega izvora so bile naslednje: Nemčija (llallerta.il) 106 Din, Češkoslovaška (Žatec) 76 Din, Francija (alzaški) 56 Din. Jugoslavija (savinjski) 35 Din, Belgija 23 Din. Amerika (Oregon) 17 dinarjev.
DENAR
g Ljubljanska borza. Denarni promet na ljubljanski borzi se je v minulem tednu razvijal kakor navadno brez velikih izprememb v tečajih. V zasebnem prometu izkazuje avstrijski šiling stalen dvig iu so je trgoval povprečno po 8.85 Din. Slično je tudi z angleškim funtom, ki beleži v zadnjih dneh 232.74 Din. Dvig izkazuje tudi španska pezc-ta na 6.02 Din, medtem ko so grški boni ostali na 32 para. Uradni tečaji pa no-tirajo povprečno takole: 1 angleški funt 213.82 Din, 1 ameriški dolar 43.81 Din, 1 holandski goldinar 29.80 Din, 1 nemška marka 17.63 Din, 1 švicarski frank 14.24 Din, 1 belgijski belga 7.45 Din, 1 italijanska lira 3.63 Din, 1 francoski frank 2.90 Din, 1 češka krona 1.84
Din. —■ Na svelovnem denarnem trgu je opaziti stremljenje Švice, da zava ruje svoj frank in prepreči odtok zlata, s čimer je v zvezi tudi zvišanje obrestne mere emisijske banke. V Belgijo je prišlo v zadnji dobi toliko zlata, da je že krita vsa izguba pred devalvacijo
franka.
ŽIVINA
g Ptujski živinski sejem 7. marca.
Ta sejm je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prigon je znašai 67.") g-lav živine, prodanih pa je bilo le 22.") glav. Cene za kilogram žive teže sn bile: voli 3—4.50 Din, krave 1.50—3 Din, biki 2—4 Din, junci 2.75—3.25 Din. teliee 2.50—4 Din, teleta 4—5 Din. Konji so bili po kakovosti od 600--.2800 Din. žre-' beta pa od 2911—750 Din eden.
g Mariborski prašičji sejem 10. maja. Kmetje so pripeljali na sejem 366 prašičev in jih prodajali po naslednjih cenah: mladi prašiči 5—10 tednov stari ' 45—90 Din, 7—9 tednov 120—140 Din, ?, do 4 mesece l.":0—160 Din, 5—7 mesecev 200—250 Din, 8—10 mesecev 300—340 Din. • 1 leto stari 480—500 Din. Kilogram žive teže 4—5.50 Din, mrtve teže 7—9 Din.
RAZNO
g Kako drugod zatirajo voluharja.
Na Bavarskem se je voluhar baje tako razmnožil, da ogroža skoraj vse pridelke. Pravijo, da ne uničuje samo sadnega drevja, krompirja, pese in drugih poljskih pridelkov, ampak, da je ponekod opustošil celo travnike. Da bi vsa.i omejili to silno kugo, so organizirali v 300 občinah 600 mož, ki se ba-vijo samo z zatiranjem voluharjev. V okraju Rosenheim so polovili v minulem letu od marca do .julija blizu 93.000 voluharjev, pa pravijo, da je to komaj 211 odst. od vseh, ki gospodarijo pod zemljo v dotičnem okolišu.
g Izgledi letine. Stanje žit je ugodno. Ozimine: pšenica, rž in ječmen se dobro razivjajo in t-udi jare setve kažejo dobro. Koruza pa je trpela po slani predzadnjega tedna in so jo morali ponekod nanovo zasejati. Vinogradništvu je slana začetkom maja prizadja-la ogromno škodo. Zlasti so trpeli vinogradi v nižjih legah. Tako poročajo iz Vršca v Vojvodini in iz Bele Cerkve, da je tamkaj slana pobrala' štiri petine pridelka. V Sloveniji računajo pone-
kod škodo na polovico zaroda. Zaradi teh vesti so tudi cene vinu poskočile in .ie tudi več povpraševanja po njem iz inozemstva. O slični škodi poročajo tudi iz Avstrije in Madjarske. Sadjarstvo pri nas ni tako ugodno, kakor je kazalo. Marelice in breskve je že prva slana razredčila, slana začetkom maja Pa je povzročila ogromno škodo na .ja-bolkah, ki so tedaj cvetela. Tudi Češka toži o škodi na sadnem drevju. V hmeljarstvu so izgledi dostedaj ugodni. — Rastlina je v splošnem dobro prezimi-la, le v razvoju je precej zapoznela vsled dolgotrajnih pomladanskih mrazov. Sedaj hmelj dobro odganja in st ponekod že privezuje. Rastlina .je zdra va in krepka, potrebuje pa toplega vremena. Opažajo se pa že kuštrovci, znak peronospore, zato hmeljarji že škropijo rastline z modro gaiico. Ponekod so tudi že bolhači na hmelju, ki jih skušajo pregnati z novim sredstvom »Dre-pina«.
g Povečanje ozimine v Jugoslaviji.
Po podatkih kmet. ministrstva o ozimnih posevkih minule jeseni se je površina istih znatno povečala. Skupno je bilo posejanih 2.741.693 ha, kar pomeni v primeri s preteklim letom zvišanje za 62.707 ha, Zvišale so se naslednje kulture: pšenica za 59.101 ha to je za 2.8% oljnata repica za 49.7%, mak za 29%, soršica za 4.9%, lan za 1.7%, rž za 1%. Zmanjšanje posejane površine izkazuje oves za 21.8%,'grašica za 7.4% in ječmen za 0.2%. V Sloveniji smo posejali 61.685 ha pšenice, 15.650 ha ječmena. 32.786 ha rži, 3810 ha ovsa, 682 ha lanu.
g Proizvodnja medu 1934. Po uradnih podatkih kmetijskega ministrstva se je lani število panjev zvišalo za 47.705 ali za 7.1% in je znašalo koncem 1934 718.668 panjev. Največ jih je imela savska banovina 119.056, najmanj primorska 44.579. naša banovina pa 75.00S — Lansko produkcijo medu ceni kmet. ministrstvo na 5,896.654 kg, to je v primeri z letom 1933 povečanje za 1 milj 993.507 kg. Dravska banovina je imela samo 405.848 kg modu. Pridelek voska je cenjen na 568.583 kg, višji od leta 1933 za 209.146 kg.
Popravek. V spisu »Da bo manj kokelj o nepravem času«, ki je bil pri občen v »Gospodarju in gospodinji« dne 8. maja t. 1. štev. 19, čitaj prav »Pa tudi sicer se zgodnji piščanci sprt vijo boljše v denar nego pozni.*
PRAVNI NASVETI
Neprevidni upniki. A. P. Posodili ste obrtniku večjo vsoto denarja in se vknjižili ua prvem mestu na njegovo hišo. Sedaj so se oglasili še drugi upniki, češ, da so pred vami v raznih zavodih podpisali poroštvo za tega obrtnika in trdijo, da so oni prvi upniki, a ne vi, četudi niso vknjiženi. Vprašate, če imajo ti upniki pred vami prednost. -— Ce ste vi prvi vknjiženi na hišo, bo v slučaju prisilne prodaje hiše vaša terjatev iz izkupička od hiše, po odbitku za davčne zaostanke, prva prišla do pokritja, brez ozira na to, da so drugi upniki temu obrtniku pred vami posodili denar ozir. podpisali poroštva, a niso bili toliko previdni, da bi se zemljeknjižno zavarovali.
Jarek na travniku. A. K. Sosed je za mejo na vašem svetu izkopal jarek. Vprašate, če ga smete zasuti, ali pa ga morate tožiti. — Niste povedali v kakšno svrho je sosed izkopal jarek. Morda smatra, da je tam še njegov svet. V tem slučaju bi bilo potrebno, da ga pokličete ua odgovor, če ne gre zlepa, pa s sodnijo. Ako pa je jarek nesporno na vašem svetu, ga lahko zasujete, ker s tem ne posegate v nobene pravice ioga drugega.
Prodaja cerkvenega zemljišča. J. P. Jerkveno zemljišče se more prodati samo s pristankom škofa in z odobritvijo državne oblasti, kakor Vas je gospod župnik pravilno poučil.
Komasacija ali zložba zemljišč. R. N. Vsled zložbe zemljišč ste izgubili nekateri posestniki pot čez zemljišča, ki so jih zložili in nato pot zorali. Ko ste nato vseeno začeli hoditi preko zloženih zemljišč vas lastniki tožijo. Radi bi zvedeli, kakšen bo uspeh pravde. — Načrt o zložbi zemljišč je moral biti razgrnjen v občinski pisarni in vse osebe, ki so imele na teh zemljiščih kakšne pravice, ki niso razvidne iz zemljiške knjige, so mogle svoje pravice prijaviti. Tudi so se mogle proti odločbi o zložbi zemljišč prijaviti. Če so vse to zamudile, bo težko kaj doseči, ko je že ijela stvar izvedena. O uspehu tožbe ne moremo pro rokovati, posebno, ker nam ni znana vsebina tožbe. Ce je pa dotična pot občinska, kakor pišete, je gotovo občina pristala na to, da se tudi pot privzame v zložbo. Ce ste nato hodili po zoranem zemljišču, so vas pač lastniki lahko tožili ali radi motenja posesti ali na priznanje, da nimate pravice pota.
Terjatev, ki poteka iz dedovanja. B.
P. C. Po uredbi o zaščiti kmetov S9 izvzete od zaščite terjatve, ki potekajo iz
dedovanja Ce se naj del zapuščin^ v naravi ali uaj-i del izp.aca v de J(1 se izvzema denarna terjatev __ po „ej osnovi samo v primeru, če dedič pristane, da se izplačaj po vrednosti tega dela ob času izplačila. Tako določa ured-ba. Sodne prakse po tem členu pa še ni. Zato vam kaj več ne moremo povedati
Banovinska taksa od živinskih pot. nih listov. M. B. Za prenos lastništva na živinskem potnem listu se pobii-a banovinska taksa in sicer: a) za drobnico 2 dinarja; b) za posamezno veliko žival 4 dinarje. To takso plača kupec.
Zakonita dedna pravica zakonskega druga. Š. I. Ako ni testamenta, podeduje zakonski drug po umrlem zakon- '' skem drugu, ako žive otroci, eno četr- ! tino zapuščine, če pa ni otrok, pač pa žive starši zapustnika ali njihovi potomci ali stari starši, pa podeduje pre-živeči zakonski drug polovico zapuščine. Ce pa ne žive niti zakoniti dediči ' prve ali druge linije, niti stari starši, podeduje preživeči zakonski drug celo zapuščnino. Poleg dednega deleža pa ima preživeči zakonski drug pravico tudi do stvari pokojnika, ki so po treb-ne za gospodinjstvo.	I
Služba pri železnici. P. L. Radi služ-be pri železnici se obrnite naravnost na " direkcijo državnih železnic. Gospodar- ,! cestne železnice v Ljubljani pa je »Ma- . loželezniška družba« in se obrnite na j njeno ravnateljstvo.
Neosnovana ovadba. V. K. V ovadbi na okrajno načelstvo je pisec razžalil vašega sina, ki bi rad vložil tožbo proti neznanemu piscu. Vprašate, če bi lahko tožili s pomočjo ubožnega spričevala, , ker denarja za advokata nimate, in kako. — Tožbo radi žalitve mora vložiti pri okrajnem sodišču. Za takšno tožbo i ni obvezno zastopanje _ po advokatu, '] ampak stranka lahko tožbo sama napi- -še, ali pa jo da na uradni dan pri so- j dišču v zapisnik. Ako ne more plačati taks, naj na podlagi potrdila o imovin-skem stanju, ki ga dobi pri županstvu, zaprosi za siromašno pravico.
Prevoz gradbenega materijala po tujem svetu. F. P. Sosed je imel za vašo hišo skedenj, v katerega je vozil seno in slamo po vašem svetu. Pred 17 leti mu je skedenj pogorel in namerava sedaj na istem prostoru zgraditi shrambo. Vprašate, če se mu mora dovoliti prevoz gradbenega materijala po vašem svetu — Ako je imel sosed samo pravico voziti po vašem svetu seno in slamo, ne pa tudi materijal za popravo in obnovo skednja, bi vožnja gradbenega materijala pomenila raz- . širjenje služnostne pravice poti. Samo- . lastno ra7,širjevanje služnosti pa ni do-dovoljeno.