List 20. gospodarske, obrtniške Tečaj narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 8 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr V #1 • posilj po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr Ljubljani v sredo 17. maja 1871. O b s e g : Delitev premij za govejo živino Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. (Dalje.) kuranca. o Galicij pisi. Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico, (Dalje.) Primula Novičar (Dalje.) Iz Kuskega Govorniške vaje društva „Slovenije". (Konec.) Peštanska ase-Vladni predlog Do- Gospodarske stvari. ker sv. Pavel pravi: „brez delà ni jela". Poprimite )) se, in presvedočenibodite f da Vam bo Vaš trud Delitev premij za govejo živino. cal ako danes ne, pa jutri". Konecno Vam pa nazna lifpri 5iVinnrAÍAÍ sa Vkilî tnlroí 1 ofna Akžínuían! ^ f mm Iz Ćrnomlja. kteri živinorejei so bili tukaj letos obďarj Povedati pa tudi moram, da je zdaj ljudstvo tako - --------ti----A V » f ^ ^.v/AMi^ J J^ «V4W J JL J UUDtV KJ banu 4. dne t. m. so se pri nas delile državne premije veselje do živinoreje dobilo, da celó od daljnih krajev takim bikom, kravam in telicam, ki se rabijo za pleme, ljudjé od tistega dne sem vsaki dan k tukajšnjemu od e leta 1868. in 1869. so se za dobro živinorejo pre- c. kr. kmetijske družbe poslanému biku krave gonijo mije delile, ker je si. c. k. ministerstvo kmetijstva po Ker je ta naredba v korist vsemu ljudstvu, toraj izre- zaslišanji c. kr. kmetijske družbe za povzdigo živino- čem ministerstvu kmetijstva, slavni c. kr. kmetijski reje nekoliko denarja dovolilo. Naši c. kr. kmetijski družbi v Ljublj i v/j vj uv/ttuimv uvu«1jm uv y vuiv/i v« »i« uuíuwjuu* u1 u. u vi v jjjuuljaui^ i\ai družbi v Ljubljani, tako kakor tudi tukajšnji filialni lokranjski, očitno hvalo kmetijski družbi, ktere predsednik je visokospoštovani _ gospod Anton Homač, čegar marljivost in vnetost za kmetijstvo sploh, posebno pa za živinorejo, je posebne hvale vredna, imamo se zahvaliti, da je letos tudi naš kakor tudi marljivi podružn be Potni poduk okraj ta obče koristna delitev premij zadela. Ta dan o Krasu in o pogozdovanji Krasa. Spisal za domorodce notranjske Ljudevit Dimic je prav živo govoril naš iskreni domoljub gosp. Janez Kolbezen, pooblasten od poslanca C. k. kmetijske družbe c. kr. nadgozdnar in gozdni poročevalec, ud centralnega odbora v Ljubljani gosp. Schollmajer-a, zbrani množici tako-le: „Bodite pozdravljeni belokranjski živinorejei! Naša država obstojí iz več delov, namreč iz dežel, mest trgov in vasi. Vse to skupaj stori celoto , ktero v no- vitnega storiti, je velikánská Nalog Kras kmetijske družbe. (Dalje.) popolnoma obdelati, popolnoma rodo tranjih in zunanjih zadevah ministerstva, deželne vlade ) Sedanji zarod ne bode doživel splo polnitve te okrajne gosposke in občine v korist ljudstva zastopajo. naloge. Moč posamesnih osob notranjskih sosesk in de Znano je, da ima vsaka dežela svoje glavno mesto, želnega zaklada ni zadostna, da bi to delo sama izvršila tako šteje tudi naša kranjska dežela Ljublj ano svoje Kog glavno mesto. tem mestu je več koristnih družeb bodemo toraj na pomoč poklicali? Odgovor: Državo, celo cesarstvo Država je naši osnovanih, toda med vsemi mislim, da je slavna c. kr. kmetijski družbi že marsiktero denarno pomoč iz dr žavnega zaklada kmetijska družba, ktera je 24. vinotoka 1870. 103 leta stara postala, najstareja. Ta družba s svojimi noreje, sadjereje, svilorej stebri v Ljubljani in s podružnicami po deželi previ- podarila, na primer itd za povzdigo živi Ni devši Je do da je živinoreja na jako nizki stopinji, visoke vlade toliko časa trkala, da je ona darila za iz- pogozdovanje K še veča potreba, nam tako pomoč tudi za dovoliti ? Bilo je v jeseni leta 1865 ko je avstrijsko dr vrstne živinorejce razpisati blagovolila. Tej kmetijski žavno gozdarsko društvo z blizo 40timi udi na Krasa družbi in visoki vladi se imamo tedaj zahvaliti, da se zbralo z namenom, da pogozdovanje Krasa v pretres nas je danes tukaj toliko zbralo. Samo ob sebi se raz-umeva, da vsi ne moremo obdarjeni biti; tolažiti se vendar le moremo, da danes neobdarjeni smemo drugi pot vzame darjev Bilo je pri tej skupščini mnogo izvrstnih goz kmetijska družba je bila cesarstva tudi naša u«i iu iiiv^uiu ; ua uauco ucuuuaijcui ornomu mugi pu zastopana po zvedenih udih. Pri tej skupščini, ai*?*«» daril pričakovati, kajti omenjena družba delà neutrudljivo, je zborovala v Trstu, je bil tudi sledeči nasvet soglasno tov nom a Anî a -1 r» 1 h l?m se ne letih si je ta zavarovalnica pridobila toliko zaupanja, da so znašali lánsko leto njeni dohodki milijone in 284.645 gold. Sedajno društveno premo- ženje je razun omenjenih dohodkov glavnega in pri- stranskega kapitala 4 milijone in 192.726 gold. ■■■'teh in 332.498 gold. letih je plaćalo odškodovanja 5 milijonov Kolika dobrota so posestnikom za- varovalne družbe, to sijajno dokazuje ravno navedeno sme pasti po golicavi y kajti zivma y ako je ► je še kaj ogromno scevuo ousKounine ; Kaju s u mmjoni in mladike in 332.498 gold, se je gotovo marsiktera nesreča porav- ogromno število odškodnine kaj ti s milijoni in mlađega, nizkega prirastka, pomuli popke t mlado perje; — posebno tako delajo ovcé in kozé. Tudi nastilja se hosti ne sme pomladi polasati, vsaj nala, in brez dvombe je, da ima zdaj mnogo pogorel cev čednejša poslopja nego poprej, ki bi bili sicer si- na istem kraji ne vsako leto ? leto t kajti odpadek listja kar ampak vsako tretje 9 semena y je gnoj za majhnih vej itd. je polje. Brez gnoja za gozd ravno isto, se pa malo přiděla; to vsak izmed Vas vé. Kakor hitro se bo gozd po Krasu nekoliko zaredil videli boste, da Vam bo vec kořistil nego paša, ktera gozd zatira. ljeni, ako niso zavarovani, beraško palico poprijeti. Kdor tega ne sprevidi in pogorí, prav se mu godi, ako ga tepe nadloga! y Podučne stvari Le pomislite, dragi domorodci, kolikor več bo se- Kako primerno pripravljati gluhonerae za spre danji zárod gozde izsekaval, toliko revnejši bode prihodnji zarod — sinovi in vnuki vaši. Vsak priden gospodar pa vendar tudi nekoliko za naslednike skrbi, zakaj želja in trad vsacega izmed jem nas vsacega ) vrlega domoljuba mora kako gluhonemnico. Spisal Ivan Nep. Boštjančić. (Dalje.) biti in naj bo . Izguba imenovane vrste pojmenov bi se še sodelovati za duševno in gospodarsko po- dala pretrpeti, ko bi ne imela ožega vpliva na omiko vzdigo naroda našega srca. Kakošna pa, dragi bralci, bo postala notranjska Gluhoném ne sliši veselega odmeva, s kterim nam dežela, kranjska domovina vsa, ako boste gozd, kakor dušo napaja tisoč in tisoč nedolžnih poljskih in gozdnih ste jeli, temveč pokoncevali? Puščavo, ki ne bo prebivalcev, s kterim nam enako vbrani pesmi mogla več rediti vaših sinov, bodo oni mogli zapustiti, vlija krasota natore v najglobokejšo globočino naših in iskati si pustega kruha na tujem! ivina tedaj po o sr čij. On vidi curek bistrega studenca 7 pa ne 1 • v • shsi mladih gozdih ne samo travo in mladike dreves požre, vabljivega curljenja, prijazno šumenje potoka in dre-ampak tudi živež naslednikom. f MM 1J » » V g VVA1 XI V/ 11 j Ul t J/l 1J M ÍU XI Vf U ti 111 w UJ w ^ V * A-fc i ^ vesnega perja, tuljenje vetrov, strašen grom in střele Gozd je ravno tako kapital, kakor je denar. Noben pok itd. ne deró do duše njegove, ne ganejo mu srca. umen gospodar se ne bo kapitala samega lotil, ako ga On vidi ptico sè široko odprtim kljunom gnjezdo oble-ne vžuga huda potreba; porabil ne bode več, kakor tavati, pa duša njegova ne čuti ganljive tuge > odstotke (čimž ali fit), še te bode včasih, ako si more uboga živalica toži izgubo dražih jej mladićev kako se zvija in krči neusmiljeno tepena žival, letni pri- trpljenja, ki uide ustom njenim, ne gane mu srca. brez njih pomagati, h kapitalu položil. Tako naj se tudi ravná z gozdom ; a ra s te k sek naj se porabi. naj ga zopet zaredi z lesom. Les je od leta do leta draži Kdor pa vendar napravi golo- ne sliši glasú ljubeče matere ; kedar se veselimo, ga za- veči više del je boljše cene pričakovati. Poprej se je na primer bukva drva prodajala, dandanes se ona lahko prodá, kakor njega, kakor mi stonj vabimo k soveselju, zastonj k žalosti, kedar nam tuge teró srce. Sicer imenujemo s pravico obraz člo- za veški zrcalo njegove duše, in gluhonem bere še več ž srcé vzbudi in za les za visoko ceno , in tudi bukva bode še od leta ) pa vkljub vsemu, kar gane v veselji in žalosti, krepkejše in ginljiviše izra do leta draža, zakaj hrastov in mecesnov zmanjkuje zimo z glasom. Moč petja in glasbe poslednjič, nepo-po Avstrijskem, in bukva se zdaj vže obširno rabi za srednjega govora k duši, pozná vsak izmed nas iz lastne 157 skušnje, samo gluhonem ne more je poznati. Tedaj lieij Avstriji in po pravilih ljudskega prava je mo- vredbi, ki jo je ukazal vidimo, da zapira pomanjkanje sluha duši rala se podvreci tišti polit človeški pot, po kterej zajema toliko omika- novi vladar. Ko ste nemška in ogerska dežela po jočih čutenj. Surovost, neusmiljenost, samoljubnost, smrti skupnega kralja Ludovika prostovoljno prišli pod navadne lastnosti značaja neomikanega gluhonema, imajo habsburško dinastijo, jima je moral Ferdinand navadno v tem svoj izvir. posestvu druzih čutov, sprejme pritrjenjem njunih postavnih gluhonem člověk iste predočbe, kakor pol- njunih deželnih zborov no ču tni. Izguba sluha je prav za prav vzrok, da^se drugi čuti pri gluhonemu nadnavadno izobrazijo. ■ .mm.ispi HHB .^Hjijp * pn- seči na njune ustave, ki se morejo predrugačiti le s ■ ■ ■I ■ I ÉÉ WM ■ to mogoče, in že zato ne, ker ta dežela, Gal sama topnik y Ka- države , nima deželnih po i to sebi en vece stopnikov v smislu pemske in koř izobražuje slepec zaradi pomanjkanja ogerske dežele.' Pemska dežela ima pravico zahtevati ^HHHHH|HH|HHHHH ; darovati očeša tem bolj sluh in tip, tako vadi gluho- svoje pravo, Galicija more prositi le koncesij nem posebno delavnost oČesa. Od tega pride, da noČe od dunajskega zbora nic, ker ne more gluhonem marsikaj vidi, kar poinočutnemu uide, in vse, kar v očí šine: barvo, podobo, raztegnjenost, prostorne zbora, JeJ 7 gališka pa se zmirom suče okoli dunajskega djaje se } da jej Nemci „milostlj « daruj ej o razmere, djanja in stan, izraz obraza — s prečudno na- posebne pravice in da potem oni v zvezi z Nemci tanjčnostjo, živostjo in gotovost)o razume, obdrží in po- stave diktirajo vsem drugim deželam, razen Ogerske po noví. °> — © ~ y ' ------, — — — r~ ----- ---~ ' • —---o*— y To ni, da ima boljše okó od nas, temoč edino ki se je izpulila iz oblasti nemške vsled vece očesne vaje zastran izgube slišal. V pisanji in risanji so gluhonemi skoz in skoz ročni ; podobě jih dolg , ceravno jo je Schmerlingova vlada trdo priklenjeno držala Mi Galiciji privoščimo obširno avtonomij I L± X loailj X ovy ^iWUUUVUi* w^v« ^ w J ^v/viv^v/ J w* x VAJ x J^A X ▼ VUVliAiW WOIIAIV C* Y tUilULUl j KJ J Ili posebno veselé, in s pomočjó podob jih prav lahko sicer tisto avtonomijo, kakor vsem drugim deželam v podučujemo; tudi hitrosti, kojo zadobé v branji z ustnic, habsburški monarhiji, al protestovati moramo zoper to, smemo tukaj omeniti. (Dal. prih.) Politične stvari. da se Galiciji le za drobtino v e č dá kakor vsakí drug ~ poslanci odločno zoper gališk deželi Zato Vládni predlog privilegij kraj i. kar d morajo se topiti 7 m k Galiciji. Nem ko odraj tuj ej toliko srca imeli kajti čas privilegij je pri vini davek vse dežele # Zakaj neki pa so dosihmal Poljake, da jim je štajarski Najveća nesreča v Avstriji je ta, da se je poza- Rechbauer že davno hotel posebno pogačo peči? Vzrok bilo kopica nemških, zlasti nemško-pemskih širokoustnikov SI kako je sčasoma postala Avstrija, in da zdaj te srčne ljubezni vé ves svét: Poljaki se ne vêdej misli y da za ; oni so le Poljaci in druzega ne, in kakor kakor je pred letom 1848. absolutizem Nemci hočejo gospodovati drugim narodom, tako Po vse to so tako v lastni deželi gospodujejo Rusinom, zagrizeni, da tudi pravični dr. Smolka ne more iz Dunaja vladal vse dežele (provincije) avstrijske, zdaj ima cislajtanski centralizem vladati vse dežele. To je velika zmota, to je ona velika krivica, ktera predreti s poštenimi svojimi namerami zatajuje zgodovino avstrijskih dežel, pragmatično _ sankcijo, diplomo oktoberskov In ker judom se še na Dunaji in Nemcemna Pemskem in Stajarskem Schmerlingov patent napaČen zdi zato, ker deželnim zborom daje pravico, poslance voliti v državni da bi se vpeljale direktne volitve, to je, da bi se deželnim zborom vzela pravica volitve poslancev, in da bi državni zbor bil skupščina, ki ne pozná deželnih zastopnikov, ampak vidi Ulitologićne preiskave. ■ ■ > VRU zbor, zato delà ona klika na to, poslance, ki zastopajo sami sebe. Primula veris. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.) Drugo imé, ktero ima trobentica, se glasi: br končica, toraj po: brkoncu. Brkonec je mogel Da pa se ne zatajuje še dalje zgodovina avstrij- biti nekdaj nekakošen bog. Sicer so se bogovi groma skih dežel, pragmatična sankcija in nepreklicljiva ok- in letnega močnega solnca predstavljali z brki m v toberska diploma, treba kmalu bila ura dvanajst! Je y da zdaj in ze bode vsi poslanci poštenega av- strij skega srca direktnim volitvam nasproti odločno zahtevajo avtonomijo (samoupravo) dežel to je da Vedah stoji, da Injlra svojo brado strese, kedar dež polije, rdečobradat mož, vendar Brkon, Berkonec še do-pušča drugo razlago. Korenika sansk. bhrâç, bhrêç in nordiški Thôrr se veli: Raudskeggjadr 7 se z adreso obrnejo do Njegovega Veličanstva in opi- pomenja: lucere, splendere, litovsk. breksti, iz te je raje se na zgodovino avstrijsko ga prosijo da de- po izmeni glasnika r z glasnikom 1 česk. blk fulgor želni m i zbori poravná^ kar so zgrešili državni srbski buknuti, excandescere, auflodern, b u klanje zbori vseh let, ki so dosti očitno pokazali, da ne mo- ardor, buknja rej o prinesti mirú in sprave med mnogonarodne ogenj ; y uaujflj Ogenj , UU1VI/J Ctlj iUUCIil, L> uaax Oty okoli kterega se zbirajo dekleta v Srijemu. b uktj eti 7 lodern, b u kara, dele države UC1C urzžive naše. JL^UgUUUt; UU ICI» JL0'±0. u. u uauco J. A ^^^ua^c* owjiulu o j JLIUUIULII . U OgUiUlOftj JL*> c%- pričajo to! Rekli smo, da ne morejo prinesti mirú gušica, Berkončica bi nam bila tedaj ohranila in sprave, kajti avstrijske dežele in narodi so različni, trojico imen mitičnih Jagola-Jagolnika, Raguša in Brkonca, in ta so nosila ali božanstva bliska ali Ja- Dogodbe od leta 1848. do danes Trobentica sè svojimi synonimi: Jagolnica Ra- imajo lastne navade in potrebe, se ne dajo po enem kopitu vladati, in celó po tistem kopitu ne, ki ga oni pa solnca. Imena osebna staroslovanska rod zapovedovati hoče ča kuje ki Mesija še dandanes pri- Kako da po vsem tem Galicija pride do izjeme gailo guša nj ak Jagla, Jaglika y y d alj e še živih rodbin v Jagi č dalje: Raguilo y Jaga Jagol če okolici: Jagol- Re- > 7 Ragor, Ragoršek, Brkon, Brkonec tudi y od vseh druzih dežel, to je zastavica, ki je nihče uganiti goršek v celjskem okrožji ne more, ki pozná zgodovino, kako je Galicija prišla v tem okolišču, so toraj še žive priče za bitje takošnih Avstriji. Ali je bilo prav ali ne, da so Poljsko nekdanjih mitičnih bitij. kose in je Rus vzel en kos i V V Grimm in drugi so iz imen rastlin, cvetic in dreves kraljestvo razdelili na Prus en kos in Avstrija en kos, v to se ne spuščamo odkrili marsiktero starogermánsko mitično podobo, tudi s pričujočim prevdarjanjem. S silo orožja je prišla Ga- še v slovenskih imenih rastlin pozvanjajo stara božan- 158 stva, postavim: Homuljica, Donnerkraut, homan, Eisenhuth po bogu Hamon, Homen, Gromen, Peru ni ka po Perunu, Ognjec (croccus) po Ognji, Grombaba, babja dušica = češki Hrimbaba = Grm-Grombaba (ni „rimska baba", kakor je nekdo tolmacil), Visibaba (galanthus nivalis, zvonček) po Babi. Nemec imenuje: primula veris „Schlusselblume", in med Nemci vlada poverje, da se s to cvetlico odpró vrata pećine ali gore, v kteri je zlato zaklenjeno. Že Grimm in obširniše Kuhn sta dokazala, da pod v gori zakritim zlatom se ima razumevati zimsko v meglovji zaklenjeno soin ce ali pa blisk. *) Solnce in blisk pa odpre mladoletje, in prvi glasnik mladoletja trobentica je dobil imé: „Schliïs-selblume", ključarica, odkleparica v oblačne pečine in gore zakritega solnca in bliska v meglovji in oblakih. Kij uč v slovanskih narodnih pesmah se večkrat omenja. On je simbol oblasti, v zimi ga ima boginja smrti, **) speče zemlje: Smrtnica, M arena, Mora na, kar reče moravska narodna pesem : Smrtolenko — Smrtola! Kam s' kliče děla ? — Dala sem jih, dala — Svatému Janu, Aby otevřil (otvoril), Do nebe branu (vrata) Dala sem, jih dala Svatému Jiři Da bi otevřel Do nebe dveři! itd. (Sušil, narod, pesme 678). Sveti Ju rij in sveti Jan sta zasedla božanstvo mladoletnega solnca, ona dobita ključe, odpreta vrata do nebes, to je, jaro solnce razpodí zimsko meglovje, ktero jasno nebo zakriva. Na sekovskih kamenih izobra-žena podoba noseća ključ na rami utegne predstavljati takošno solnčno božanstvo. Litovci imenujejo trobentico: gailu bikses, pe-telinove hlače, Hahnenhosen. Petelin je solnčen simbol, utegne toraj tudi litovsko poznamenovanje kakošno mi-tologično podlago imeti, ker podoba trobentice ne kaže nikakošne priličnosti s hlačami. Ker v ragu sici spozná Kuhn simbol bliska, zato je utegnil ruski Erg, RgP=: cíqyvqoç biti bog bliska, in priimek Peruna. RgP je iz Argel, kakor slov. r j a iz arja (rdja—ardja). V staroindijskem mithu je Ard-žuna, der Lichthelle, priimek Indro v, in je iz one korenike, iz ktere Homerov pridevek gromskega kija: àçyriç. Ar, r pa se stopnuje v ru, primeri: ar de či, rdečiinrudeči, in tako tudi iz arg, rg dobimo : rug, in iz Argovit Rgovit — Rugovit, primeri še sansk. árgha, pretium, iz korenike árgh, petium habere, dignum esae, in cerkvenoslov. ruga, salarium, staroruski: ruga, ružiti, salarium pendere. Metatezo glasnika r tudi najdemo v sanskritu, in priča nam je beseda radžatam, argentum ardžatam. Slovenska osebna imena Argoi, Argolič = Rgol se imajo tudi iz korenike: arg-rg izpeljevati. Ergel, Rgl, Raguš, Rugevit se toraj v po- menu vjerna z vedskim: Ardžuna, in litavskim ky-klopom: Arges. Naj še omenim, da je jagned v grŠkem mitu simbol oblačnega dřeva (Wolkenbaum, Wetterbaum) in poznamenovanje je utegnilo postati po bliščjem oblaku, ktero je jagned (arHA^ in iarHAftt) *) Kuhn (Zeitschrift fiir deutsche Mythologie, III, 387. 384) vidi v trobeotici simbol bliska. **) V grškem mitu ima Pallas Athene ključ do Zeusove hise, kjer so bliski skriti. simbolizoval, vendar tudi po trepeti listja, ker korenika a g — adž znači majanje, gibanje itd. (Dalje prihodnjič.) Ozir po svetu. Iz Ruskega. Iz Petr ograda 18/30. aprila. —rj— Včeraj je bil Petrograd spet razsvitljen. — Spet? Da. Popisoval Vam nisem še nobenkrat, kako Petrograd razsvitljujejo, in tudi zdaj to stvar samo mimo-gredé omenim, ali vendar je ni mogoče tudi tako drugače omenjati, kakor v provodu sè „spet". Rusi imajo namreč toliko cerkvenih in narodnih svetnikov, polu-bogov in bogov, da iz razsvitljevanja svojih gorodov skoraj ne pridejo. Po mogočnosti „slavimago" je tudi slavljenje različno. Na čast kaki Tetidi razsvitlé samo trotuar z lampicami večidel rumenega cveta; Feb zahteva vže mnogo zvezd, vsaj po glavnih ulicah, ki jih nasadé na stebre plinovih svetilnic; Jupiter tonans se raduje nad gromom in bliskom, če ne nebeškim, pa vsaj bengaljskim. Včeraj je bil cesarjev god. Sè streh in iz okenj so vže zjutra vihrale zastave. Pred zimnim dvorom na Njevi stoji menda 21 ladij. Ob eni po poludne, ko je cesarja pozdravljal diplomatičeski kor, so gromeli s trd-njave in z ladij kanoni. Zvečer se je razlil po mestu plinov svit. Pogledal sem na dvorcov breg: Nje va in breg vse svitlo, kakor o poldne, vse polno naroda, na suhem in po čolnih, na ladijah vojaška godba — obrnem se proti admiraliteti : tu spet vojaška godba — odpra-vim se v Vélike morske ulice: tri godbe zaporedoma. Kaj mora še le na Njevskem biti? si mislim ter se tje napotim: Tukaj — nu — vsakdanjega šuma in ropota ni bilo, vse diližanse so odpravili v postranske ulice, redi ekipaž so se pomikali, kakor kedar mrliča sprem-ljajo, vendar take spomine je dušila gnjeca, kakoršne na ulicah še nikjer nisem videl, vseobšce veselje, smeh, godba, pa klici policajev: „stupajte, gospoda, stupajte! stoj, izvoščik! Beregiles!" —Kakih 200 korakov daleo so me rusi přenesli (vsaj spominjam se ne dobro, da bi bil pod nogami tlak čutil), in ker so me ravno pred Dominikovo kavarno na krilco (stopnice) posadili, stopil sem va-njo ter pri oknu počakal 12. ure, dokler se ni narod toliko razošel, da je bilo mogoče iti na ostrov spat. Posebnega o petrograškem razsvitljevanji Vam tedaj ne vem nič povedati, razun to, da se vrši po ruski. — Po ruski je vse ali tako malenkasto, da skoraj ne zasluži spomina, ali pa v tako ogromnih razme-rah , da ni lahko dostojno popisati; celó priroda je v Petrogradu taka: sredi brezkončne zime malenki dan, komaj 5 ur dobrega svita, v kratkem poletji pa skoraj nič noči, zdaj proti koncu aprila, se na severovostoku vže ob dveh po polunoči zarja prikaže. Greki in židje v Odesi so menda mislili, da se morajo letos tudi tam na jugu po tem severnemu pravilu ravnati: ali nič, razun malo se popraskati, kar za kratek čas večkrat storé, ali pa kaj, da bo kaj. Iz volili si so za letošnjo véliko noč poslednje in razbijali po mestu 4 dni zaporedoma. Kako je bilo kaj tacega mogoče , se Vam v Avstriji gotovo čudno zdi — meni bi se tudi, ko bi bii tam, kjer člověk o Rusiji skoraj druzega ne udobi čitati, kakor o policajih, komunizmu itd.; ko pa Člověk sem pride, se kmalu prepriča, koliko laži je domá citai. Tukajšnji listi so pripovedovali, da polk kozakov , ki je čez zimo v Odesi stal, je bil ravno pred véliko nočjo v drugo mesto prestavljen, nov pa še ni bil tje dospel. Tako je prišlo, da je bilo ravno za praznike v Odesi, mesto z več kot 100.000 stanovalci, samo okoli petdeset mož mestnih policajev in državnih žandarmov. Tukajšnji in moskovski listi so prinašaii o tem strašne dopise, iz kterih je bilo skoraj posneti, da je židovski oddel Odese razdjan, kakor Jeruzalem. Vsi štirje v Odesi izhajajoci ruski žurnali pa so stvar drugače opisali. Iz njih je vidno, da se je praskanje pred grško cerkvijo začelo in da so bili véliko nedeljo Grki tepeni. To jih je še bolj razkačilo in pobijanje oken se je prav za prav v pondeljek začelo Pri tej priložnosti si je marsikdo žep napolnil in pleča ogrnil. Pa kakor „Novorosijskij Telegraf" pravi, oknopobijalci so take uzmoviče ravno tako podili kakor žide. Vse škode da je neki blizo milij ona rubljev. Judovski rabin se je v svojem in v imenu svojih sovercev javno v žurnalih zahvalil ode-škemu škofu in sploh duhovenstvu, ki je mnogo pripo-moglo razsajajoče Greke pomiriti. Med drugim on pravi, da zgodovina ne vé, da bi bilo kedaj rusko ljudstvo jude surovo napadalo. Za to se imajo judje zahvaliti, kakor značaju ruskega naroda, tako posebno ruskému duhovenstvu, ktero je med tem, ko so pri drugih na-rodih državni inkvizitorji versko neterpimost učili, svoj narod vselej, po zgledu nekterih modrih papežev in drugih škofov, napeljevalo v vsakem člověku versko prepričanost, kot neoskrunljiv osvetinjo spoštovati. Vendar omenjeni rabin ne pripisuje odeških nepokoj ev samo verski neterpimosti Grekov, ampak tudi njihovi trgovski nevošljivosti. (Dalje prihodnjič.) Govorniške vaje društva „Slovenije". (Konec.) O slovenskem casnikarstvu je na dalje go-voril dr. Eazlag: Naj mi bode dovoljeno govoriti o 3. točki namreč: ali nam je že sedaj treba političnega dnevnika? To vprašanje se je že večkrat po časnikih in dru-štvih pretresovalo in potrebno se mi zdi, je bolj na tanko pregledati. Dokler se mora od vsakega lista en krajcar koleka in ravno toliko poštnine odrajtovati, bi že te pristojbine na leto, izvzemši nedelje in praznike, znašale 6 gold. To je davek na dušne proizvode, ki bi se moral povsod odpraviti, ker je škodljivo obdače-vati našim deželam toliko potrebni dušni razvoj , in gotovo se vjemajo z nami mišljenja vseh narodov, naj se ta zadržek brž ko brž odpravi. Morebiti bi se tudi smelo govoriti o odpravi poštnine za časnike, ker poštna naprava ima le nalogo posredovati promet in pri tem le dotične stroške zahtevati, sedaj pa vidimo, da še vsako leto državnim blagajnicam precej zdaten prese-žek dohodkov oddaja. Gledé na dušne proizvode, kterih še v našem cesarstvu ne bode tako kmalu prevec, bi se tedaj poštnina imela precej znižati, ako ne bi se za časnike popolnoma odpraviti mogla. Razun teh 6 gold, na leto še je potrebno za dnevnik 12 do 14 gold., list pa pride po takem na 20 gold, vsako leto ; to pa je naročnina, ktero bi le majhno ste vilo prejemnikov pla-čevalo, toraj se časnik materijalno ne bi mogel zdrža-vati. — Pri nas pa je tudi misliti na dušno zvezo med prostim ljudstvom in njegovimi izobraženimi členi, in skupno delovanje je vedno koristno, toraj tudi politični časniki moraj o biti za vse stanove, da se ohrani in vedno bolj okrepi tista srečna vzájemnost mišljenja in delovanja celega naroda, ktero sedaj nahajamo v slovenskem narodiču. Prosti ljudje pa nimajo časa, vsaki dan celih tiskanih pol prebirati, izobraženi pa še vrh tega morajo druge dnevnike pregledavati, da so vedno pripravljeni na dušno borbo. — Dnevniku sta tudi potrebna vsaj dvavrednika, ker samo eden bi v kratkem opešal, ako za potrebno spoznamo, da so vsi sestavki globoko premišljeni, ker ne razpravljamo in ne boljšamo samo obstoječih dobrih razmer, temuč imamo pogostem skrbeti za nove ustroje, ki zahtevajo resno premišlje-vanje. Naše razmere pa še niso ugodne za časnike, kakor so pražki ali dunajski dnevniki, toraj moramo zadovoljiti se z manjŠimi listi, ako ob enem skrbimo, da so te h tni na vse strani. Ne bom Vam razkladal zgodovine „Slovenskega Naroda", kterega čisto rodo-ljubje zdržava, vsaj je vsakemu znano, da ne leži na premehki postelji; toraj se meni v vsakem obziru koristno in zadostno dozdeva, ako še ta časnik za naprej izhaja po 3- ali 4krat na teden in ako ga vse-stransko podpiramo dušno in materialno, bode več kořistil, kakor dnevnik, ki bi manj med narod hodil, ker so mestjani in žlahtniki pozabili na svoj rod in se le radi šopirijo s tujstvom, ktero podvezuje vsako žilo slovenskega živobitja v lastni naši domovini. Akoravno priznavamo koristnost „Slov. Naroda" na meji sloven-stva in smo gotovo vsi hvaležni žrtvam iskrenih rodoljub o v , ki ga casino zdržavajo, vendar si ne morem kaj še enkrat javno izreci, da bi ta list moral v našem naravskem središču — v Ljubljani — izhajati in budni narod z združenimi močmi podpirati v njegovi težavni borbi za boljšo prihodnost. Konečno naj Vam, čestita gospoda, še razložim svoje misli o 4. točki današnjega predmeta: ali bi nam korišten bil časnik v nemškem jeziku? — Gledé na dosedanje razmere naših narodnih, srednjih in celó viših učilišč, toraj gledé na mladost našega narodnega zavedanja in na potřebnost, da tudi drugi sosedni narodi zvejo naše želje in naše žulje nepo-srednje, ne pa le po slabih in dostikrat celó zlovoljnih prestavah, bi jaz na stavljeno prašanje odgovoril pri-trdivno. Znano nam je sicer, da si tudi merodajni krogi dajajo prestavljati nektere sostavke naših časnikov, vendar nas skušnja uči, da to že mora kaj kosmatega biti, in vendar je želeti, da vlada pozná ves razvoj narodnega gibanja, ne pa samo nektere iz zveze pretrgane Črtice, v kterih se morebiti išče le nevarnost za pisatelja ali vrednika. — Na dalje imamo nekoliko število mlačnih in omahljivih, a tudi po sovražnih časnikih zapeljanih rojakov, kterim bi potreben bil poduk o naših pravih razmerah, tem bi gotovo dobro došel list v nemškem jeziku, kteri bi raz-pravljal tudi obrtnijske, kupčijske in sploh narodno-gospodarske zadeve, ki bi podučeval o političnih razmerah in umno pobijal nasprotno natolcevanje in tak tednik, v nemškem jeziku pisan, bi utegnil zdatno koristiti. Nam je treba napredka v vsaki stroki člo-veškega delovanja, temu pa bode sledila prava svoboda, sreča in blagostanje predolgo zanemarjenega slovenskega naroda, kteri prebiva v lepih pokrajinah do bre-gov jadranskega morja in za kterimi so rodovitne dežele drugih južnih bratov in sodržavljanov. Predno se končá razgovor naš o slovenskem casnikarstvu, si pridržujem besedo, da Vam, čestita gospoda, še povem, ako so me nasprotna mnenja drugih društvenikov za njihove nazore pridobila, ker si nikakor ne pripisujem nezmotljivosti gledé na naš položaj, temveč bom rad poslušal vsako z razlogi podprto nasprotno mnenje. — Predsednik dr. Jan. Bleiweis preloži potem daljše razgovarjanje na prihodnji shod, ker je že skoro 10. ura zvečer, in tako pričakujemo na binkoštno soboto prav zanimivo nadaljevanje, kterega naj se vde-leži obilno število društvenikov in čitalničarjev. 160 Dopisi. čanimi Iz Gorice 11. maja Se nekaj. bo trebalo, in če se mi bo ljubilo Omenili ste „Triester Zeitung" glavami, če ktera piše, Strast! Kaj je strast? da je v Gorici v kozji rog vgnan „ultramontanizem" NoČem pripraviti v zadrego „Sočinih" modroslovcev z To je prav v Vašem smislu pisano in mnogih se je brezozirnim zahtevanjem , da naj mi določijo 7 kaj je polastil sum, da dopisi v „Triesterico" „strast", saj vem da jim že druge veliko ložje reci bora težave prizadevajo. Pa ne, da bi kak premetenec mislil na slovniško pravopisje, ali na znani učenjaški shod v ízvirajo Gotovo iz Vašega ta- } ogelni hiši v ulici ,,della Oroče". Strast je je, da ste Vi prvi bili, ki ste začeli med nami razločevati dvoje strank, „liberalno" in „klerikalno". Vže o voljenji citalničnega odbora ste naj po- tako govorili in zdaj, ko je šio za kompromis med Vašo vem to jaz sam po domaće — ona čista ljubeznjivost, „svojbino", in nasprotnim elementom s ktero nekteri pisatelji časnika „Soče" meni očitajo se je že zopet ta neopravičeni razloček. v „S.", povdarjal sicer Tudi vse, s čemur se oni sami odlikujejo. O ČV IJU 1 U U. i i IV U j CJ . — Moja navada ki ne znajo čitati, in tudi ne za za-se novce kovati. Bodi si pa, kakor koH, o tem bo vem da si prizadevate, iz domišljenega klerikalstva ni y pisati za take ljudi 9 mene 9 kteri hudobne, ali Bog si ga vedi, kakošne na- treba enkrat resno besedo spregovoriti. — Ce sem tudi ki jih sami imajo, drugim podkladajo. Meni je ta pot ,,strastno" pisal, povejte mi, pa dokažite mi tudi namera juauici a « goriške zadeve opisovati, kakor so , ixtigouivuuíJH) uumlMU Uivjuvx 1_1 iu ic.iv uviiv^c \J y na to, ali je, kar pišem, komu po volji, ali ne. Nič mi barvan je bil moj opis (obravnave 27/4.) po vtisih ne gledé neresničnosti ; unikrat mi niste nič faktičnega ovrgli ; 7 ki toraj ni mar kaj našega polit, društva organ ali kdor so jih vsi inteligentni družabniki iz zbornice nesli. si bodi o mojih dopisih misli. Tudi v polemiko se ne morem spuščati z nikomur. Da sem pa danes vendar pravico zopet za pero přijel, prihaja od tod, ker bi rad — očitali. da in iz dobrega namena — omenjenim prijatlom mrenico z oči potegnil, da spregledajo, kako nespodobno oni po ne postane Gledé na vse, kar sem razložil, zdi se mi, reči, da ste bili —, da „so postale orožje (orodje?) strastnih ljudi in intrigantov". Glejte, da Vaš list intrigantom organ imam predrzni, ko ste ,,Novicam" zraku mahajo in namesti konja sedlo tolčejo. Tudi naj V Goriei 12. maja x+y Preteklo nedeljo se bi čitatelji „Novic" viděli, kakošni so hovega dopisnika laži dolžé. mozje, Sebičnost" kteri nji- je zbrala v deželni hiši većina deželnih poslancev in „časti- neuradnemu (?) pogovoru zarad kmetijske šole ali lakomnost* moja opazba zadevala ústili od nju nočejo nič slišati! Kogar je prav za prav zarad 2500 forintov, ki jih hočejo Lahi r fJC*£J kJC* JJCkVAKs V CklCL y j 6 j A OVŽLU l^IVUi« jlllul^ ov JLA. UCKV1 juv t v^u-iu i w ? aíwhvij y axuvi v^mi ^maijv j/vu.íivm»vi m. mm da dr. Tonkli-ja morate „poteptati, naj stane, Italije. Slovenskih poslancev je prišlo pet skup. Čudom kar sem rekel. Niste se dati novemu ravnatelju, kterega mislijo poklicati iz kar hoče"? Je šio tu za osebnost in puhlo čast? Vseh starih odbornikov nisem jaz grajal (zarad „ se je čuditi, kako so se naši tako hitro na pot podali ne- v tak namen. Še čudnejše je, da je eden! v ogromno pripravnosti HU.J , čt, J JU jj č* IV Oči Ili U 113IC, JJll ivtciiu o\J DG c/vx ûuuu Bava* JLtiaji í/apinu o uiu u