37 Didakta Kako zaposliti vedoželjne učence? Kako kljub raznolikosti v razredu zadovoljiti in uresničiti pričakovanja odraščajoče mladine? Da bi sama poskusila, sem zato vedoželjne učence povabila k uri raziskovanja. Povedala sem jim, da bomo raziskovalno nalogo predstavili na 32. srečanju mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev, ki deluje pod sloganom »zaupajmo v lastno ustvarjalnost«. Olga Debeljak Babnik, učiteljica razrednega pouka, OŠ Prule Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in si bom zapo- mnil. Vzbudi mi zanimanje in bom razumel. Kitajski pregovor ŠOLSKA PRAKSA Kot učiteljica razrednega pouka se vsakodnevno srečujem z učenci in njihovimi potrebami, zahte- vami, problemi ter tudi njihovo željo po usvajanju znanja, novih izkušenj, novih vsebin, novih doživetij itd. Vendar, kako zadovoljiti in uresničiti vsa njihova pričakovanja, če je v razredu vselej mnogo razno- likosti med učenci, ki se izražajo v pisani množici predznanja in skupku vseh nians sposobnosti? Ko sem v razredu, želim vsem učencem omogoči- ti, da bi bili uspešni, tako tistim, ki težko dosegajo minimalne standarde znanja, kot povprečnim in tudi tistim, ki želijo in zmorejo več. Prav slednji pa so tisti, ki so me vodili in pripeljali do tega, da zado- voljim njihovo potrebo po VEČ. V lanskem šolskem letu sem zato bolj nadarjenim učencem ponudila delo pri raziskovalni dejavnosti. Povabila sem vedoželjne, razgledane in radovedne učence k uri raziskovanja in jih seznanila s tem, kaj sploh raziskovanje je, kako poteka in kaj pravza- prav od njih pričakujem. Seveda vseh informacij niso ozavestili takoj, temveč šele prek celotnega procesa nastajanja raziskovalne naloge. Povedala sem jim, da bomo raziskovalno nalogo predstavili na 32. srečanju mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev, ki deluje pod sloganom »zau- pajmo v lastno ustvarjalnost« in jo vsakoletno or- ganizira OŠ Riharda Jakopiča v sodelovanju z MOL. Tekom procesa nastajanja naloge so tako spoznali, da obstaja poleg teoretičnega dela, v katerem so delali s pomočjo literature in spleta, tudi praktič- ni del, kjer se prepleta več dejavnosti, odvisno od teme, ki si jo izberemo – od ankete, intervjuja, opa- zovanja, do izdelave, poskusov … Toda kaj raziskovati? Prulski raziskovalci in ljubitelji knjig Tim, Filip D. in Filip P. so si v knjižnici izposodili knjigo Violinist, avtorjev Kathy Stinson in Dušana Petričeća. Z za- nimanjem so jo prebrali. Zgodba govori o resnič- nem fantku, ki je srečal violinista, po imenu Joshua Bell. Dečka je prevzela violinistova melodija, a mu mama ni pustila gledati in poslušati violinista, kako igra. Odšla sta domov, fant pa je kasneje na radiu ŠOLSKA PRAKSA 38 Didakta slišal isto pesem in izvedel, da je to znana pesem. Zakaj je Joshua Bell igral na postaji podzemne že- leznice, kjer so ga skoraj vsi prezrli? Joshua Bell je namreč decembrskega dne 2007 s svojo stradivarko prišel na postajo L'Enfant Plaza v Washingtonu, kjer je postal del eksperimenta, v katerem so želeli ugotoviti, kakšne bodo reakcije ljudi, če eden izmed najboljših svetovnih violinistov igra violino kot poulični glasbenik. V 43-ih minutah igranja se je mimo njega sprehodilo 1000 ljudi, le 7 pa se jih je ustavilo za več kot minuto. Niti eden ni ploskal, niti takrat ne, ko je odigral Ave Mario, eno izmed najtežjih pesmi vseh časov. Po drugi strani pa ljudje po svetu plačujejo več kot 100 €, da bi Joshua Bellla slišali igrati na koncertu. Toda na ulici ga niso prepoznali. Vsakič, ko je šel mimo kak otrok, se je želel ustaviti in poslušati, ampak odrasli so ga napotili naprej. Glasba zahteva domišljijo in radovednost – oboje- ga imajo otroci na pretek – in prulski raziskovalci menijo, da bi bilo na svetu precej lepše, če bi starši in učitelji bolje skrbeli za otrokovo naravno veselje do glasbe. Zgodba o violinistu jih je začarala do te mere, da jih je nato usmerila v raziskovanje godal, točneje – kako tako lep in zahteven inštrument, ki je delo obrtnika – goslarja, v pravih rokah pričara čarobne umetniške zvoke. Zelo jih je zanimala tudi dolgoletna tradicija prulske družine, ki se že enain- devetdeset let ukvarja z izdelavo godal. Odločili so se, da pokukajo v zakulisje družine Demšar, v kate- ri Blaž Demšar sodi že v tretjo generacijo goslarjev. Njegov stric je vedno poudarjal, da narediš ton, in ne violine. Razlog raziskovanja te dolgoletne tradicije je bila radovednost. Mlade je zanimalo, kako se naredi vi- olina, kateri material se uporablja, kdo je goslar in kaj dela. Tema raziskovalne naloge je bila torej goslarstvo. Predlagal jo je mladi raziskovalec Filip Demšar, saj je sam član prulske družine, ki se že tretjo gene- racijo ukvarja z izdelavo in restavriranjem godal. Poleg tega družino odlikuje tudi neverjetna na- tančnost in estetskost ter čut do tona. Skupaj smo postavili naslov projekta, in sicer »OD GOSLARJA (obrtnika) – do UMETNIKA«. Od goslarja do umetnika – potek raziskovanja Raziskovalna naloga Od goslarja do umetnika je začela nastajati septembra 2018 in se je končala s predstavitvijo in zagovorom naloge v marcu 2019. Raziskovalci so pri delu uporabljali različno litera- turo in splet. Ko so imeli opredeljen oz. formuliran naslov, so imeli tudi smer, v katero gredo oz. želi- jo raziskovati. Torej, želeli so dokazati, da goslar ni samo obrtnik, temveč tudi umetnik. V uvodni predstavitvi raziskovalne naloge so se raziskovalci najprej predstavili: »Smo Filip Demšar, Tim Puhek in Filip Podobnik, učenci petega b razreda OŠ Prule. Težko se opi- šemo, če želimo povedati nekaj lepega, drugač- nega, izvirnega, ker v današnjem svetu vsi mislijo, da se hvališ, kar pa seveda ni sprejemljivo. Vendar mi se radi učimo, radi črpamo znanja, poslušamo, gledamo projekcije na interaktivni tabli, radi smo uspešni, saj za vsem tem ni le pridnost, temveč ve- selje nad delom, uspehom, odkritjem nečesa no- vega, drugačnega.« Po obisku knjižnice smo skupaj pregledali izposo- jeno literaturo in izbrali vsebine, ki se tičejo naše naloge. Učenci so teoretični del pisali pretežno doma in mi preko elektronske pošte pošiljali dogo- vorjene vsebine, ki so jih napisali s svojimi beseda- mi, kar pomeni, da jih niso dobesedno prepisovali. S tem so urili sposobnost razločevanja bistvenega od nebistvenega ter obnavljali neumetnostno be- sedilo. Po obdelanem teoretičnemu delu so začeli s prak- tičnim oz. eksperimentalnim delom, ki je obsegal anketni vprašalnik z analizo in prikaz z grafi, inter- vju z gospodom Blažem Demšarjem in zapis inter- vjuja, izdelavo preprostega godala ter poslušanje radijskega prispevka o goslarstvu in goslarju Dem- šarju. Nato je učence čakal še ključni del raziskovalne na- loge, in sicer interpretacija rezultatov s potrditvijo hipotez ter zaključek naloge. 39 Didakta Ko je bilo naše večmesečno delo zaključeno, smo nalogo dali v lekturo in uredili literaturo s pomo- čjo našega knjižničarja. Zahvalili smo se vsem, ki so nam pomagali v času nastajanja naloge, jo foto- kopirali in dali v vezavo. Izdelali smo tudi powerpo- int prezentacijo, povzetek za zagovor in plakat kot grafično rešitev problema. V petek, 22. 3. 2019, nas je čakal še preizkus v obliki predstavitve in zagovora raziskovalne naloge Od goslarja do umetnika, kjer smo uporabili tudi pla- kat. Z delom so bili učenci zelo zadovoljni, saj so se kot petošolci prvič srečali s tako zahtevno, izčrpno in v začetku neznano raziskovalno nalogo. Celo- tno raziskovanje smo podkrepili s fotografijami, za zaključek pa je Filip Demšar zaigral na violončelo pesem Perfect. Prepričana sem, da je raziskovalna dejavnost tista, ki otroka spodbujajo k opazovanju, praktični dejav- nosti in preizkušanju, da lahko samostojno odkriva svet okrog sebe, hkrati pa otroka povezuje s svetom, v katerem živi, in spodbuja njegovo naravno radove- dnost. Motivacija otrok za uspeh v življenju se začne že zelo zgodaj, v šoli pa jo je potrebno krepiti in vzpodbujati. Bolj ko otroka vključujemo v raziskovalne dejavno- sti, prej se počuti kompetentnega in motiviranega za delo in je zato bolj aktiven. S tem pa mu dajemo pozitivno povratno informacijo, razvijamo njegovo odgovornost, aktivnost, samostojnost, gradimo nje- govo samopodobo in interes. Z doživljanjem uspe- šnosti ga potemtakem naučimo, da krepi svoje ak- tivnosti in postaja čedalje bolj motiviran za delo.