Spedizione In abbonamento postale — Poitntaa plačana v gotovini
Leto XXII., št. 93
LJubljana, petek 14. aprila I942-XX
Cena cent. 70
Upravništvo : Telefon št.
Ljubljana, Pucciaijeva ulica 5. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva «dica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto : Ljubljanska cesta 42 Računi : za Ljubljansko pokrajino pri poštno* čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Lz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 12.—, za inozemstvo pa Lir 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, tclefoe štev. 31-22, 31-23, 31-24__
Rokopisi se ne vračajo_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
blicità di provenienza italiana ed Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Letalski boji nad Malto
9 angleških letal sestreljenih, 8 uničenih na tleh
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil 23. aprila naslednje 691. vojno poročilo:
V Cirenaiki normalno delovanje patrol.
Sovražno letalo, ki ga je zadelo naše protiletalsko topništvo, je treščilo v plamenih na tla.
Nadaljevalo se je letalsko bombardiranje naprav na Malti. Nemški lovci so sestrelili v bojih nad otokom 8 letal tipa Spit-fire in letalo tipa Curtiss, več drugih letal je bilo uničenih na tleh.
Preteklo noč so angleška letala odvrgla nekaj bomb na Raguso in zopet na Comi-So. Med prebivalstvom ni bilo nobene žrtve, v Comi su pa je bila povzročena nepomembna škoda.
Po nadaljnjih ugotovitvah je bilo mogoče dognati, da je britanski rušilec »Ha-voch«, o katerem smo porr.čali v poročilu št. 675, torpedirala naša podmornica »Are-dam« pod poveljstvom fregatnega poročni-
ka Osoarja Grana in sicer na povratku z neke plovbe.
Trije letalski napadi na Malto
Stockholm, 23. apr. d. Nemško letalstvo je včeraj izvršilo tri velike letalske napade na otok Malto. V Londonu je bil snoči objavljen poseben komunike, ki pravi, da se je prvi napad pričel v sredo zjutraj in je bil usmerjen v prvi vrsti na britanska letališča, tri ure kasneje je sledil drugi napad, v katerem so nemška strmoglavna letala bombardirala predvsem luko La Valletto, dočim so drugi nemški bombniki v spremstvu lovskih letal napadali letališča. Tretji letalski napad se je pričel zvečer, malo prej, preden je bil izdan navedeni komunike. Londonsko poročilo priznava, da je bila povzročena gmotna škoda in da je bilo tu 3 i nekaj izgub.
Letalski napad na tvornico orožja v Stalingradu
Hude sovjetske izgube na finski fronti — Spopad nemških stražnih ladij in angleških brzih čolnov v Rokavskem
prelivu
no od Boulogna nemški minolovci napadli skupino angleških motornih čolnov hi bržkone enega izmed njih potopili.
Nemški vojaki
za zimsko pomoč
Berlin, 23. aprila s. V zimskem času 1. 1941-42 so nemški vojaki po podatkih iz pooblaščenega vira prispevali za zimsko pomoč 28 milijonov mark. Nadaljnjih 3.54 milijona mark je bilo darovanih za oborožene sile. Tako' so znašali prostovoljni prispevki nemških vojakov za socialne akcije 31.64 milijona mark.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo;
Na vzhodu je uspelo več naših napadov. V srednjem in severnem odseku fronte so se izjalovili krajevni napadi sovražnika. Oddelki bojnih letal so napadli v poslednji noči veliko sovjetsko tvornico orožja v Stalingradu in dosegli številne bombne zadetke, ki so jim sledili požari in eksplozije. Nadaljnji učinkovit letalski napad je bil izvršen na pristaniške naprave v Murmansku.
V	Kareliji so finske čete odbile v 10-dnevnih bojih na fronti ob Sviru 150 sovražnikovih napadov. Pri tem je izgubil nasprotnik razen mnogoštevilnih ujetnikov in orožja nad 14.000 padlih. Tudi nàpad, ki ga je izvršil nasprotnik proti nemškim četam v tem odseku fronte, se je izjalovil g krvavimi izgubami zanj.
V	severni Afriki na obeh straneh delavnost iizvidniških čet.
Močni oddelki bojnih, strmoglavnih in lovskih letal so nadaljevali podnevi in ponoči z dobrim uspehom napade na vojaške naprave ia letališča na otoku Malti. V bojih v zraku nad Malto je bilo sestreljenih 9 angleških letal.
Bojna letala so v nočnih napadih zadela z bombami neko tvornico razstreliva v južni Angliji.
V	Ilokavskem prelivu je prišlo v noči na 22. aprila med nemškimi oddelki stražnih ladij in angleškimi brzimi čolni do spopadov, v katerih je bilo poškodovanih več sovražnikovih brzih čolnov.
Na morju južno od Boulogna je bil v isti noči v spopadu nemških iskalcev min z oddelkom angleških brzih čolnov potopljen rden izmed sovražnikovih brzih čolnov, dva pa sta bila močno poškodovana. Angleški oddelek se je nato umaknil v varstvu umetne megle. Naši čolni so se vrnili brez izgube ali poškodb v svoja oporišča.
Meti tem kratkim bojem so Angleži izkrcali na osamljenem kraju obale manjšo udarno četo, ki se je takoj zapletla v streljanje z nemško obalno stražo in se nato umaknila z begom po hudih izgubah, potem ko je pustila na mestu vso svojo opremo.
V	poslednji noči so metala angleška letala bombe na zapadno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Malenkostna škoda je bila povzročena predvsem v stanovanjskih okrajih. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 5 napa-dajočih bombnikov.
Stotnik Ihlefeld si je včeraj priboril na vzhodni fronti svojo 98. do 101. zmago v zraku.
Višji narednik Gildner je dosegel v noči na 23. april svojo 30., višji narednik Beier pa svojo 15. nočno lovsko zmago.
S finskega bojišča
Helsinki, 23. aprila s. Finsko vrhovno poveljništvo jc objavilo poseben službeni komunike. po katerem so bile boljševikom v zadnjih dveh tednih, ko so si zaman prizadevali prebiti fronto ob Sviru. prizadete hude izgube. Padlo je 14.000 sovjetskih oficirjev in vojakov. Nad 150 večjih sovjetskih napadov, pri katerih je sodelovalo 6 pehotnih divizij, 4 posebne brigade, oklepni polk m mnogo bataljonov smučarjev, je bilo gladko odbitih. Finske sile sovražniku niso prepustile niti pedi zasedenega ozemlja. Med padlimi sovjetskimi vojaki je tudi general, ki je poveljeval brigadi 5000 mož, priključenih 14. sovjetski diviziji. Na finski strani je padlo 440 oficirjev, pedo-ficirjev in vojakov. Plen je ogromen. Posebno mnogo je bilo zaplenjenih topov in drugega motoriziranega orožja.
Preprečeno angleško
izkrcanje pri Boulognu
Berlin, 23. aprila s. Iz vojaškega v*ra se je zvedelo, da se je 22. aprila zjutraj skuhal izkrcati večji oddelek Angležev na francoski obali južno od Bou'ogna. poskus pa se je ponesrečil ob trdni nemški obalni obrambi. Z intenzivnim obrambnim ognjem vojakov, ki so bili zbrani v utrdbici so bili Angleži prisiljeni k naglemu umiku. Na terenu je obležalo mnogo mrtvih. Sovražnik je lahko le zaradi megle zbežal po moriu nazaj proti Angliji. Na obali ie ostalo precej orožja in drugih vojnih potrebščin. Včeraj zjutraj pa so v vodah juž-
Crippsovo poročilo
o neuspehu v Indiji
Stockholm, 23. aprila d. Po informacijah iz Londona bo britanski minister sir Stafford Cripps na prihodnji seji angleške spodnje zbornice poročal o svojem ponesrečenem poskusu ureditve indijskega vprašanja.
Omejitev avtomobilskega prometa na Irskem
Dublin, 23. aprila d. Poleg vrsto omejitev in racioniranj, h katerim je bi'la prisiljena irska vlada zaradi nezadostnega uvoza iz inozemstva, je prišlo sedaj tudi do skrajne omejitve avtomobilskega prometa. S 1. majem prenehajo voziti vsi zasebni avtomobili, izvzemši voz članov parlamenta. zdravnikov, kirurgov in babic. Tudi ta vozila pa se bodo simela rabiti samo v najnujnejših primerih.
Siamski poslanik
psi mandžurski vladi
Tokio, 23. aprila (Domei). Iz Hsingkinga javljajo, da so bivši siamski vojni ataše v Tokiju polkovnik Luang Virayodha v kratkem imenovan za prvega siamskega poslanika pri mandžurski vladi v Hsngkin-gu. Poročilo iz mandžurske prestolnice pravi, da so se razgovori o imenovanju že pričeli s posredovanjem siamskega poslanika v Tokiju. Obenem s s;amskim poslanikom v Hsingkinffn bo imenovan tudi prvi mandžurski poslanik v Bangkoku Polkovnik Virayodha je že od leta 1936 dalje v diplomatski službi kot siamski vojaški ataše v Tokiju.
Švicarska vojaška pripravljenost
Bern, 22. apr. Kot prvo poslovno poročilo zveznega sveta za 1. 1941 je izšlo poročilo vojaškega oddelka. Poročilo se omejuje v glavnem na ožjo upravo. V uvodu se omejuje na ugotovitev, da so se razmere v primeri s prejšnjim letom v toliko zboljšale, v kolikor je bilo mogoče zmanjšati število mobiliziranih kontingentov, kar je bilo potrebno v zvezi s potrebami gospodarstva. Nadalje opozarja poročilo, da so tudi v preteklem letu bila predmet posebnih posvetovanj med vojaškim oddelkom zvezne vlade in poveljništvom vojske redna in izre lna naročila za armado. Spričo težkih obremenitev državnega proračuna pa mora armada strogo skrbeti za to, da dovoljene kredite uporabi z največjo resnostjo in varčnostjo. Glede na izpite rekrutov ugotavlja poročilo, da je njihov izid v vsakem pogledu zadovoljiv. Glede pasivne letalske obrambe navaja poročilo, da so se krajevne zaščitne organizacije povsod izkazale. (Kölnische Zeitimg.)
Preosnova policijske službe v Franciji
Vichy, 23. apr. d. Po informacijah iz poučenih krogov namerava novi francoski državni tajnik za notranje zadeve radikalno reorganizirati policijsko službo v Franciji.	«
Portugalska ojasenja
na kapverdskih otokih
Lizbona, 23. apr. d. Na krov portugalskega parnika »Quanza« se je včeraj v Lizboni vkrcal nov kontingent portugalskih čet, namenjenih za okrepitev portugalske posadke na Kapverdskem otočju. Na par-nik se je vkrcal tudi novi portugalski guverner v Zapadni Afriki.
NOV ANGLEŠKI UMIK V BIRMI
Japonske čete
svoje prodiranje proti zapadu in severa
Bern, 23. apr. d. Poročila o vojaškem položaju v Birmi, ki jih objavlja dopisnik neke agencije iz Mandalaya, pravijo, da so dobili Japonci v zadnjih dneh na fronti ob Iravadiju nova močna ojačenja. Japonske čete napadajo zdaj vzhodno in jugovzhodno od Yenangyaunga. Kitajske čete skušajo ustaviti fron talni napad japonskih čet na to mesto. Britanske in kitajske čete so bile zaradi japonskega pritiska prisiljene k nadaljnjemu umiku preko reke Pindjong. Umik zavezniških čet preko te reke se je izvršil med neprestanimi japonskimi udarci, med katerimi so se Japonei posluževali tudi tankov in metalcev plamenov. Poročilo naglasa, da so imeli Britanci velike izgube ljudi in orožja. Kitajci so bili zaradi trajnega japonskega pritiska prisiljeni spremeniti svojo obrambno taktiko in so se zopet zatekli k svojemu običajnemu načinu četniškega vojevanja. Pri tem uporabljajo tako imenovane samomorilske oddelke, ki nastopajo za japonskimi črtami in izkoriščajo neugodne vremenske prilike s pogosto meglo. Japonske čete, ki prodirajo vzdolž železniške proge, ki teče v Mandalay, so bile zadnji čas znatno ojačene in so nadalje pridobile na terenu. Te čete morajo prodirati preko dokaj razsežnih minskih polj, ki so jih položili sovražniki na umiku. V odseku ob reki Salween, kjer je vladalo nekaj časa zatišje, so sedaj japonski napadalni oddelki, med katerimi je tudi več polkov japonske cesarske garde, ponovno prešli v napad in prodirajo na področju Bawolake. Na tem delu birmanskega bojišča vzdržujejo na nasprotnikovi strani obrambo oddelki kitajske pehote, ki pa so tako po številčni moči kakor tudi po opremi dosti slabejši kakor Japonci.
Bern, 23. apr. Iz Bangkoka poročajo, da so se po uradnem kitajskem poročilu iz čungkinga, kitajske čete zaradi vedno večjega japonskega pritiska proti Manda-layu umaknile iz Eele. ki leži kakih SO km severno od Tunguja ob železniški progi ki pelje v Mandalay. Agencija Cekiaj poroča nadalje iz čungkinga, da so se po uradnih izjavah kitajskih vojaških krogov kitajske čete, ki branijo Tagajo ob železniški progi Rangun—Mandalay, s-strateško« umaknile in da se sedaj upirajo Japoncem na črti severno od Tagaja. Kitajski umik je bil baje odrejen, ker je biio desno krilo izpostavljeno stalnim napadom sovražnika zaradi umika britanskih čet na bojišču pri Irawadiju. Po mnenju kitajskih vojaških oblasti pa bi bilo sedaj še preuranjeno spuščati se v domneve glede možnosti, da bi sovražnik popolnoma obkolil kitajske čete in jih prisilil k popolnemu umiku v smeri proti severu.
Britansko splošno poveljništvo v New Delhiju pa je objavilo, da so Japonci na bojišču pri Irawadiju podvzeli vse, kar je mogoče, da bi preprečili uničenje petrolej-skih ležišč pri Jenandijaungu, da so se njihovi manjši oddelki vrinili med britanska postojanke in zasedli križišče cest Pin-čaung—Jenandijaung in Kijau—Padaun, medtem pa so bila petrolejska ležišča že popolnoma uničena. Po poročilu iz Kalkute so britanske čete v Birmi žs skoro povsod zamenjane s kitajskimi četami Agencija Reuter je v zvezi s tem objavila neko pojasnilo, češ, da bi ta vest mogla zbuditi domnevo, da se britanske čete nameravajo popolnoma umakniti z birmanskega bojišča in ga prepustiti Kitajcem. Angleška agencija sicer najprej trdi, da bi ta domneva mogla biti napačna, nato pa pristavlja: Vendar se opaža, da so biitanske čete po 75 dneh borbe že utrujene in da bi bile nedvomno vesele, ako bi jim bila dana možnost za daljši odmor, v kolikor je izvedljiva. Kitajci namreč lažje dobivajo ojačenja kakor Britanci. Več kot razumljivo je, da bodo Kitajci od časa do časa, v kolikor bo vojaški položaj dopuščal, nadomestili britanske čete, ki bi odšle med tem na odmor. Odkar so zapustili Rangun, Britanci namreč še niso mogli dobiti večjih ojačenj.
Nadalje poročajo iz Ranguna, da so tamkaj bivajoči Indijci v celoti sodelovali z japonskimi vojaškimi oblastmi pri vzpostavljanju reda. (Popolo d'Italia)
šanghaj, 23. apr. s. Iz čungkinga poročajo, da je zastopnik kitajskih oboroženih sil objavil, da so japonske sile prodrle do petrolejskih vrelcev severno od Davne v Birmi.
Ameriški poraz na otoku Panay
Tokio, 23. aprila d. Vojni poročevalec lista »Asahi« javlja z bo-išča na filipinskem otočju, da so bile ameriško-filipinske sile na goratem ozemlju otoka Panay popolnoma uničene in se japonske operacije na tem vojnem področju lahko smatrajo kot zaključene. Iz mesta Iloilo javlja omenjeni poročevalec, da so nasprotniki sicer trdili, da razpolagajo v gorovju na otoku Panay z močnejšimi postojankami kakor pa na polotoku Bataanu na Luzonu, toda Japonci so navzlic temu potrebovali po svojem izkrcanju le šest dni, da so otok zasedli in ga očistili vseh nasprotnikov. Morda je sedaj največ še kakih 500 ali 600 razkroplje. nih sovražnikovih vojakov po džunglah na gori Baloy, ki predstavlja največje višavje na otoku Panay. V ostale predele otoka se naglo vrača normalno življenje. Požari, ki jih je sovražnik zanetil na svojem umiku, so bili posraSeni.
Tokio. 23. aprila (Domei) Z bojišča na otoku Panay na Fflipmih javljajo, da prodirajo japonske sile, ki so oktrpirale mesto Sara na vzhodnem delu otoka Panaya. ob obalnem pasu in zasedajo drugo za drugo važne sovražnikove postojanke. Sovražnikove sile. ki so pobegnile od Lambiinata v gozdnato pogorie Bal o v. so ousti'e za seboj razbitine polarnih tovorn'h avtomobilov k> drugih prevoznih sredstev, vse-
povsod po džungli leži razmetano vsakovrstno orožje, ki so ga nasprotniki na naglem begu odvrgli. Domačini v zasedenih predelih, ki so pod vplivom ameriške propagande pobegnili iz strahu, da jih ne bi Japonci poklali, kakor so trdili ameriški vojaki, sc vračajo na svoje domene in sc pripravljajo na sodelovanje z Japcnct.
Tokio, 23. aprila (Domei) Z nekega japonskega letalskega oporišča na Filipinih javljajo, da so včeraj zgodaj zjutraj bombniki japonskih kopnih sil preleteli goraito ozemlje zapadnega dela crtoka Panav v filipinski skupini in s strojnicami hudo obstreljevali postojanko preostalih sovražnikovih sil. Sovražnik je utrpel velike izgube.
Istočasno je druga skupina japonskih letal napadla otok Cebu in hudo obstreljevala sovražnikove sile. ki se umikajo v gorate predöle severno od mesta Cebu. Tudi tu je sovražnik pretrpel hude izgube.
S teh akcij so se vsa japonska letala nepoškodovana vrnila.
Letalski napadi
na Corregidor
Šanghaj, 23. aprila d. Japonsko letalstvo nadaljuje bombne napade na ameriško trd-njavsko postojanko Corregidor ob vhodu v Manilski zaliv. Po poročilih iz Melbourna so ti napadi nekoliko popustili v svoji silovitosti. Razen na tem vojnem področju je japonsko letalstvo zadnje dni posebno aktivno nad otokom Cebu in M in dan ao. Avstralsko poročilo pravi da zlasti japonski hidroavioni tamkaj neprestano napadajo ameriške in filipinske sile na severnem delu otoka.
Japonski uspehi v zraku
Tokio, 23. aprila. Japonske letalske sile so po japonskem uradnem poročilu z dne 21. t. m. uničile od 1. do 20. t. m. 68 sovražnih letal. Japonski vojaški opazovalci pripominjajo, da je bilo uničenih na istem področju v mesecu marcu 72 sovražnih le-tal. Skupne sovražne letal 3ke izgube od prvega letalskega napada na avstralsko luko Port Darwin, znašajo torej 140 letal. K temu pripominjajo, da je bila večina izmed 68 sovražnih letal, uničenih od 1. do 20. t. m. zadnjih modelov, ki so jih Američani vrgli v borbo. Ako se upoštevajo celokupne sovražne izgube od 1. februarja dalje, zgovorno potrjujejo japonsko trditev o popolnem obvladanju neba po japonskem letalstvu na vsem področju južnozapadne-ga Pacifika, zlasti pa v okolici Nove Gvineje in severne Avstralije. (Corriere della Sera.)
Sestanek pokrajinskih
guvernerjev na Javi
Tokio, 23. aprila (Domei) Pod nadzorstvom japonskih vojaških oblasti so se včeraj v Surabaji na Javi sestali indonezijski pokrajinski guvernerji k seji, na kateri so razpravljali o najnujnejših nalogah, ki jih je treba izpolniti, da se v polnem obsegu obnovita mir in red na vzhodnem delu otoka Jave. Razpravljali so o raznih upravnih in gospodarskih zadevah, med drugim tudi o vprašanju veljavnega denarja in povečanja gospodarske proizvodnje, posebno povečanja kmetijske proizvodnje, na kateri sloni oskrba gosto obljudenega javanskega otoka.
Wavell o možnosti napada na Indijo
Stockholm, 23. aprila. Angleška obveščevalna služba doznava iz New Delhija, da je general Wavell v govoru, ki ga je imel predsnočnjim po radiu, izjavil med drugim, da so Japonci doslej o priliki svojih letalskih napadov le redkokdaj zadeli z bombami civilno prebivalstvo. V svojih nadaljnjih izvajanjih je general Wavell govoril o možnosti napada na indijsko ozemlje s kopnega in z morja. Glede japonskega izkrcanja je izjavil dobesedno: Poskus japonskega izkrvanja na indijski obali bi mogel biti kronan z uspehom, kajti zavezniški naredi ne razpolagajo v indijskih vodah z zadostnimi oboroženimi silami, končno pa je tudi težko urediti obrambne postojanke vzdolž ogromne indijske obale.
Delhijski radio je nadalje sporočil, da je šef ameriške tehniške misije, ki je bila po-
slana v Indijo, Grady, izjavil zastopnikom tiska, da predstavlja problem ladij največjo težavo za uresničenje obljubljene ameriške pomoči Indiji, češ, da so dolga pomorska pota, ki vodijo iz Amerike v Indijo, kaj negotova. (Corriere della Sera.)
' General Wavell ranjen
Tokio. 23. aprila d. Dopisnik lista »Toni iu ri« poroča, da je japonska zasedba An-damanskih otokov v Bengalskem zalivu odkrila, da jc bil vrhovni poveljnik britanskih sil v Indiji general Archiba Id Wavell ranjen o priliki japonskega letalskega napada na otočje 10. februarja. Dopisnik pripominja, da se je to zgodilo pri japonskem napadu na Port Blair. S tem odkritjem je bila razkrinkana tudi laž ameriškega radia od 26. februarja, da je bil Wavell ranjen o priliki neke letalske nesreče. Dopisnik lista »Jomiuri« poroča, da so letala japonske mornarice napadla letališče v Port Blairu v trenutku, ko je v njem general Wa veli mimogrede pristal na svojem potovanju z Jave v Indijo. Dopisnik »Jomiurija« še pripominja, da so bile poškodbe, ki jih je dobil general Wavell od drobcev japonske letalske bombe, precej hude letalo, s katerim je potoval, pa jc bilo popolnoma uničeno.
Ameriški general poveljnik na Novi Zelandiji
Šanghaj, 23. apr. d. Po poročilih iz Mel-bourna so bile zaključene priprave za organiziranje skupnega mornariškega povelj-ništva med pomorskimi silami Zedinjenih držav in Nove Zelandije. Kakor pravi včerajšnja avstralska vest, bo skupno poveljstvo poverjeno ameriškemu admiralu Ghormleyu, ki bo imel svoj glavni stan v mestu Aucklandu na Novi Zelandiji. Poročilo pripominja, da bo Ghormley delal v najtesnejši vzajemnosti s skupnim poveljnikom kopnih sil, ameriškim generalom Mac Arthurjem, in da bo njegova naloga zaščititi boke anglo-ameriških oskrbovalnih linij.
Počastitev padlih japonskih vojakov
Tokio, 23. apr. (Domei.) V četrtek se prično v templju Jasukuni v Tokiju verske svečanosti o priliki beatificiranja 15.017 japonskih vojakov, ki so padli v borbah na Kitajskem in v spopadu s sovjetskimi četami pri Namonhanu. Svečanostim bodo prisostvovali tudi predstavniki japonske vlade in nad 30.000 svojcev padlih japonskih vojakov. Svečanosti v templju bodo trajale od četrtka do drugega ponedeljka.
Posebna siamska misija v Tokiju
Tokio, 23. aprila (Domei) V Tokio ;e danes prispel na čelu posebne siamske misije siamski general Phya Phahol. Njegov obisk je namenjen proslavi ofenzivne in defenzivne zveze, ki je bila sklenjena med Japonsko in Siamom lani v decembru. Na postaji v Tokiju je bil siamskemu delegatu prirejen svečan sprejem, ki so se ga udeležili predsednik vlade Tojo, zunanji minister Sugenori Togo in mornariški minister Šigetaro Šimada. Na poti v hotel, kjer ho stanoval siamski delegat s svojim spremstvom. je množica šolske mladine navdu-" šeno pozdravljala siamsike goste. Ob prihodu v japonsko prestolnico je general Phya Phahol izjavil, da je namen njegovega obiska utrditi prijateljske odnose med Japonsko in Siamom. Naglasil je. da siam-sko prebivalstvo veruje v Japonsko ki japonski narod ter je odločeno razširiti svoje najširše sodelovanje za uresničenje skupnega napredka velike vzhodne Azije.
Generai! Phya Phahol. ki je bil svoje časno tudi predsednik siamske vlade, velja za enega izmed najboljših siamskih vojaških voditeljev.
Valutni sporazum med Japonsko in Siamom
Tokio, 23. aprila, s. Finančno ministrstvo je objavilo komunike o sporazumu, ki je bil dosežen med Japonsko in Tajsko (Siamom). Sporazum se nanaša na tečaj tajske valute v primerjavi z jenom. Doslej je veljalo 155 jenov 100 bahtov, odslej pa boßta obe valuti po svoji vrednosti enaki.
Španija v borbi proti komunizmu
Ser anno Suner o španskih odnosih s Francijo in
Portugalsko
Madrid, 23. apr. španski zunanji minister Serrano Suner je posebnemu poročevalcu danskega lista »Berlingske Tidende« iz Kod an j a dejah mei drugim, da je danes glavna stvar rešiti svet pred boljševiza-cijo. španski zunanji minister je ponovil znano Francovo izjavo iz govora v Sevilli, da bo namreč Španija doprinesla svoj delež v borbi proti komunizmu, ako M bilo potrebno, nele s 15.000 možmi kakor sedaj, temveč z milijonom ljudi.
Po nekaj pripombah glede zadržanja republik latinske Amerike, ki predstavlja po njegovem mnenju zanikanje njihovih lastnih idealov, se je Serrano Suner dotaknil vprašanja špansko-francoskih odnosov m pripomnil:
Ti odnosi so bili dolgo časa zek> slabi. Francija je izkoristila našo slabost brez obzira. V začetku teera stoletja je falz'fi-cirala in kršila dogovore ter poteptala naše naravne in zgodovinske pravice v Maroku. Med državljansko vojno je postopala z nami slabše kakor s katero koli drugo državo. Po francoskem porazu pa so se naši odnosi zboljšali. Francija je izgubila vso preteklo zimo, ko je pričakovala dan na dan, da bodo Rusi uničili nemiko vojska Ne morem razumeti, kako more
država, ki je navajena misliti, zaradi f-lo-boljševiške zaslepljenosti pripisovali vrednost lokalnim in sporadičnim uspehom, ki so brez vsake važnosti.
Glede na nedavne razgovore v Sevilli je španski zunanji minsiter o 1 ločno odgovoril: Sestanek v Sevilli je bil zelo ploden. Razgovori generala Franca in moj s Sala-zarjem so že rodili nekatere uspehe. Naši odnošaji s Portugalsko so povsem prisrčni in takšni bodo ostali tudi v bodoče, c Stampa Sera.)
Boji iranskih čet
z upornimi Kiirdi
Ankara, 23. apr. d. Po došlih vesteh se nadaljujejo borbe med iranskimi vladnimi četami in kurdskimi vstaši v Kurdistanu. Poročila z vojnega področja pravijo, da se najbolj ogorčene borbe bijejo v severnem delu Kurdistan a. kjer se vstaši bore pod poveljstvom Mohameda Rašida. Iranska vlada je Mohameda Rašida najprej pozvala k predaji, ki pa jo je odklonil. Iranska vlada, ki nastopa docela pod pritiskom Moskve in Londona, je nato poslala v Kurdistan 5 polkov iranskih vladnih čet, ki naj bi upor zatrle.
Zmotni računi v Washingtonn in Londonu
Prerokovanja In ugibanja angleškega tiska o bližnjih
dogodkih
Bern, 23. aprila. Idejna zmeda v anglosaškem taboru ne bi mogla biti večja, kakor je sedaj. Anglosaški svet preživlja trenutke, v katerih sicer vsi upajo, a nihče ne ve, zakaj. Samo glede ene stvari so si v Washlngtonu in v Londonu na jasnem: Domneva, da bo čas delal za demokracije, je bila zmotna.
Navzlic vsemu pa so vzeli kot utemeljeno na znanje rusko opozorilo, da bo vojna v tem letu neizogibno zaključena. Zato še vedno govore o bližnjih velikih dejanjih. Tako je n. pr. londonski list »Daily Herald« objavil tale značilni bojni poziv Mau-rica Webba: Bodite vsi pripravljeni na akcijo! Ni več mogoče dolgo čakati. Odločitve so sprejete. Smo tik pred pokreti, Ki bodo zahtevali vso borbeno silo združenih narodov. Ti pokreti bodo obstojali predvsem v tem, da bo podvzet prvi veliki poizkus, da se ta naš otok spremeni iz trdnjave v prednjo postojanko za ofenzivne akcije. Načrt te bližnje faze vojne je bil v 12 dneh izdelan na Downing streetu. General Marshall in Harry Hopkins sta se vrnila v Washington s sklepi v žepu. Ti sklepi bodo zgodovinskega pomena. Oba moža sta prišla v London s to lepo mislijo: Nemčijo je treba poraziti sedaj. S seboj sta pa prinesla več kot to zamisel, kajti imela sta pri sebi tudi seznam vojnih potrebščin, ki so na razpolago, in vse načrte, ki naj se takoj izvedejo. Prav gotovo je, da nista nosila s seboj koledarja za I. 1943, temveč samo koledar bližnjih treh ali štirih mesecev.
Prav na tem mestu pa je pisec preskr-bel čitateljem svoje značilno razočaranje: Kaj je bilo prav za prav sklenjenega v teh zgodovinskih razgovorih? Kako naj se porazi Nemčija? O vsem tem ne morem reči, da kaj vem.
Tudi iz tega citata je razvidno, da v anglosaškem svetu sicer vsi upajo, vendar pa ostaja pri tem vsak s svojo posebno idejo o tem, kako naj 3e zmaga v tej vojni. Vsekakor so tri glavne ofenzivne metode, ki jih v Londonu napovedujejo:
1.	Invazija Evrope. Znano je, da so že vsi strokovnjaki označili ta načrt lz tisoč in več razlogov kot neizvedljiv in sicer predvsem zaradi pomanjkanja potrebnega brodovja. Navzlic temu je v Angliji še vedno manjšina, ki v to veruje, a v Ameriki bržkone večina. Seveda pa so Američani previdni in mislijo, da bi čast tega podjetja morala biti prihranjena Angležem, med tem ko naj bi ameriške čete med tem samo stražile britansko ozemlje. Nasprotno bi Angleži, ki še čutijo bolečine zaradi dobljenih udarcev ob priliki prejšnjih izkrcanj, prepustili to čast svojim zaveznikom.
2.	Posamezni udari na evropske obale. Angleži zatrjujejo, da imajo v ta namen pripravljene posebne oddelke v Angliji, med tem ko se nadaljnji sistematsko pripravljajo, toda že prve izkušnje so pokazale dovolj jasno, da od takšnih vbodov z iglo demokracije ne morejo pričakovati, da bt mogle zmagati v tej vojni. Take nade morejo iz tega nastati samo za nesprejemljive optimizme.
3.	Letalska ofenziva. Tako piše n. pr. list »Daily Telegraph« dobesedno: Anglija mora postati najmočnejše letalsko oporišče na
svetu. Američani so zgradili letala, ki m nam primanjkovala.
4. Londonski dopisnik švicarskega lista »Neue Zürcher Zeitung« pa zagotavlja na drugi strani, da je general Marshall, preden je zapustil britansko prestolnico, izjavil, da bodo ameriška letala startala z au-gleških letališč. Angleži govore že o »bitki za Nemčijo«, ki naj bi predstavljala nekak odgovor na »bitko za Anglijo« v 1. 1940, s tudi v tem pogledu pripominjajo strokovnjaki, da se res ne ve, zakaj bi se morala Nemčija pred takšno letalsko ofenzivo ukloniti, če tudi nemška letalska ofenziva nI uklonila Anglije. Tako tudi nade v uspeh take metode vojevanja niso posebno velike.
Povprečni angleSki smrtnik pa ne vidi drugih možnosti ofenzive. Seveda je mogoče, da Američani niso običajni smrtniki, in zato napoveduje londonski dopisnik lista »La Suisse« novo presenečenje, ameriško fazo vojne. Dopisnik piše med drugim: Amerika smatra, da mora sedaj preizkusiti svoje posebne metode. Teh metod ni mogoče točno označiti, vendar se zdi, da imajo v vidu neposredno akcijo proti Nemčiji na povsem originalni zasnovi, ki bržkone ne bi pomenila po Rusih priporočene akcije. Uradno se omejujejo samo na pripombo, da bodo Američani sodelovali skupno z Britanci pri tako zvanih »commandos«, namreč pri onih napadalnih oddelkih, kakršni so že propadli ob priliki udara na Saint Nazaire.
Tako vidimo, da si Angleži lahko zaman belijo glavo, kakšen je prav za prav ta najnovejši ameriSki recept za novo vodstvo operacij. (Stampa Sera.)
Potopljena ameriška
trgovska ladja
Lizbona, 23. apr. d. Iz Washingtona javljajo, da je bila v včerajšnjem poročilu ameriškega mornariškega ministrstva objavljena izguba nadaljnje ameriške trgovske ladje. Washingtonsko poročilo pravi, da je bila potopljena na Karaibskem morju in da je bila manjše tonaže. Preživeli člani posadke so se izkrcali v neki ameriški luki na vzhodni obali Mehiškega zaliva.
Kuba
v Washingtonslüh vodah
Buenos Aire*. 23. aprila. Iz Havane na Kubi se je v srredo zvečer zvedelo, da je poslanec Emilio Nuez Portuanod predlagal kubanski vladi, ki je docela pod washing-tonsikiim vplivom, naj bi Kuba prekinila diplomatske odnose s Francijo. Obenem vsebuje ta predlog zahtevo, da naj bi Kuba priznala de GauMeov nokret svobodne Francije.
Pomanjkanje delovnih moči v ameriškem kmetijstvu
Buenos Aires, 23. aprila s. Predsednik severnoameriškega odbora za delovne moči je izjavil, da bo izdan bržkone ukrep spričo katerega bodo lahko študentje za časa počitnic u poklicani v delovno službo ter porazdeljeni v skupine, angažirane za poljska dela. Na ta način bo mogoče odpraviti pomanjkanje delovnih moči v kmetijstvu ter porabiti strokovno izvežbane poljske delavce v vojni industriji.
Proslava rojstva Rima v Novem mestu
Za obletnico ustanovitve Rima ia proslavo praznika dela se je Novo mesto odelo v praznično obleko ln z vseh javnih poslopij so vihrale državne zastave. Lepo je bil okrašen Prosvetni dom, ki je bil odet v državne in fašistične zastave. Svečanost je bila v Prosvetnem domu in so se je udeležili najvidnejši predstavniki novomeškega javnega življenja z županom dr. Polenškom, državnim policijskim komisarjem Cav. Chiuzzelinom, ravnateljema Dolencem in ing. Absecem, šefom katastra Kavškom, šefom cestnega odbora inž. Pra-protnikom in drugimi na čelu. Ob 18. uri je prišel pomočnik poveljniha divizije Isonzo general Cerruti v spremstvu novomeškega okrajnega komisarja konzula Manu-Riccia, inšpektorja pokrajinskega Do-polavora Gino Pescia, poveljnika novomeške posadke polkovnika Arpaie, načelnika štaba divizije in političnega tajnika g. Va-rinija.
Po odigranju kraljevske in fašistične himne je general Cerruti nazdravil Kralju, podinšpektor Gilla Villani pa Duceju, nakar je spregovoril inšpektor pokrajinskega Do-polavora g. Pesci iz Ljubljane V daljšem govoru je podal zgodovino večnega Rima. Tudi zgodovinski pohod na Rim, brez katerega po Ducejevih besedah ne bi bilo pohoda na boljševizem, pomeni zgodovinsko izredno važno etapo v izpolnjevanju tisočletnega poslanstva Rima. V nadaljevanju govora je izčrpno obrazložil sedanji svetovni politični položaj in poudaril bistvene točke, ki so privedle fašistično Italijo do sedanje borbe, borbe krvi proti zlatu in borbe civilizacije proti barbarstvu. Svoj govor je končal s pozivom na borbo do skrajnosti, ki se lahko in mora končati edino s popolno zmago.
Po govoru so se predvajali dokumentarni Lucejevi žurnali in sodobni italijanski družabni film, s čimer je bila proslava zaključena.
Iz delovanja GILL-a
Ljubljana, 23. aprila
Po nalogu zveznega poveljnika so bili prvaki GILL v šolskih centrih v Rudniku, na Turjaku, v Velikih Laščah in Ribnici ter so pregledali tamkajšnje šolske kuhinje. Pri teh inšpekcijah so ugotoviH, da opravljajo šolske kuhinje v omenjenih občinah v hvalevrednem redu.
Po nalogu zveznega poveljnika je zvezni podpoveljnik pregledal gospodinjski tečaj. Prisostvoval je tudi nekaterim vajam. Nadzornica GILL je pojasnila, kako se tečaj razvija, kako se udeleženke tečaja učijo vezenja. pletenja, šivanja in prikrojevanja, hlgijene, vedenja in risanja. Zvezni podpoveljnik je dobil ob priliki svojega obiska najboljši vtis in je pohvalil učiteljice ter vzpodbudil udeleženke tečaja k nadaljnjemu delu.
Prvaki GILL so pregledali še naslednje šolske centre, kjer so urejene tudi šolske kuhinje: Grosuplje, Višnja gora. St. Vid pri Stični Veliki Gaber, Novo mesto, Šmihel pri Novem mestu, Sela pri Jogurju, Metlika, Podzemelj, Gradec, Črnomelj, Semič, Mozelj. Livold, Stara Cerkev in Dolenja vas. Povsod so ugotovili, da si nameščenci šolskih kuhinj mnogo prizadevajo, da bi kuhinje poslovale v čim lepšem redu.
Te čini so bile instalirane nove kinematografske naprave, in sicer na Rakeku, v Trebnjem in v Semiču.
Boj proti četnikom
tn komunistom v Bosni
Zagreb, 23. aprila 8. Poglavnikov glavni stan je objavil nov komunike o borbi hrvatskih oboroženih sil proti oddelkom komunističnih četnikov in »partizanov«. Te skupine so gospodarile po vzhodni Bcwni icn so se slepo ravnale po boljševiških navodilih ter ustanavljale celo svoje sovjete v pokrajini med Zvornikom. Višegradom. Sokolovcem in Rogatico. Navodila in raz-no drugo pomoč so prejemale iz Londona in Moskve. Komunistični četniki so izvajali najhujši teror posebno med muslimanskim prebivalstvom in so poz i ga li njihove domove, odvedli njihovo živino ter pobijali žene in otroke. Da bi enkrat za vselej napravili konec temu divjemu početju, je prišlo v zadnjih mesecih do hudih spopadov iin borb v okolici Scko'lovca in Ro gatice ter na bližnjih hribih. Nemške oborožene sile so skupaj s hrvatskimi izvedle te operacije z največjim uspehom. V zadnjem tednu je bila izvedena nova zelo energična kampanja, v kateri so hrvatske oborožene sile s pomočjo nemških, popolnoma uničile te komunistične četnfcke skupine ter očistile pokrajino. Tako je vse okrožje okrog Sokolovca sedaj v rokah hrvatskih oblasti, ki že redno poslujejo.^ V prizadetih krajih se razvija normalno življenje. ljudstvo se je poprijelo dè'a pod zaščito Ustave v in vojsike kakor tudi zavezniških oboroženih sil.
Aretacija madžarskega grofa zaradi tihotapstva
Budimpešta. 23. aprila d. Budimpeštanski list »Magyar Orszag« poroča, da so madžarske oblasti aretirale enega največjih madžarskih posestnikov grofa Wenckeima-De-nesa. ki je obtočen, da je na ponovnih potovanjih v Švico tihcitapil rz Madžarske vsakovrstne vrednote in tuje valute.
Proces o eksplozijah v carigrajskem hotelu
Berlin, 23. aprila d. Iz Carigrada javljajo«, da je trgovinski tribunal razglasi sodbo v zvezi z eksplozijo peklenskih strojev v palači »Pera« lani v mesecu maju. Kakor znano, so tedaj v hotelu ob prihodu »voječasnega britanskega poslanika v Sofiji nastale eksplozije, ki so hotel hudo poškodovale. Razsodba pravi, da se je sodišče prepričalo, da so bila razstreliva med prtljago nekega angleškega poslaniškega uradnika. Zaradi tega so bili svoječasni britanski poslanik v Sofiji Rendali, britanski generalni konzul Brenan m razni britanski uradniki obsojeni na plačilo odškodnine v višini 442.000 turških funtov, vštev-ši obresti.
Voda porušila tovarno
Barcelona, 23. aprila, s. Pred dnevi se je zrušila tekstilna tovarna v Cornelia Pri rsžkopavanju ruševin so našli včeraj pod njimi nadaljnjih 9 trupel in 10 ranjenih delavcev. Pri preiskavi so ugotovili, da je tovarno spodnesla vod. ki je omajala njene temelje.
Iz bolgarskega gospodarstva
Te dni je imela v Sofiji svoj re ini letni občni zbor sofijska Kreditna banka. Občni zbor je med drugim sklenil spremeniti ime zavoda v Nemško-bolgarska kreditna banka, s čimer hoče zavol tudi v besedilu firme označiti pomen zavoda v gospodarskih in kreditnih odnosa j ih med Bolgarijo in Nemčijo. Pri banki, ki ima glavnico 50 milijonov levov in rezerve v višini 43 milijonov levov, je udeležena nemška vele-banka Deutsche Bank. Nemško-bolgarska kreditna banka je lani ustanovila dve podružnici v priključenem ozemlju, in sicer v Kavali v Trakiji in v Skoplju.
Letno poročilo banke navaja naslednje zanimive podatke o bolgarskem gospodarstvu v lanskem letu. Vojnopolitični dogodki lanskega leta, ki so uvedli novo ureaitev Evrope, so tudi Bolgariji stavili velike zahteve v gospodarskem pogledu. Zgodovinski dogodki, ki so se o 1 igral i spomladi lanskega leta, so dovedli do priključitve Makedonije in Trakije. Ce upoštevamo še priključitev Dobrudže, se je staro področje Bolgarije povečalo za preko 50«'», prebivalstvo pa je naraslo za preko 30%.
Vojni dogodki so imeli za posledico povečanje težkoč pri oskrbi industrije s surovinami, ki so dovedle do zmanjšanja proizvolnje v nekaterih panogah, zato pa se je povečala proizvodnja v drugih strokah, zlasti v papirni industriji in industriji za predelavo kmetijskih proizvodov, pa tudi v rudarstvu. Letina je izpadla manj ugodno, zlasti v pogledu pridelka žita in krmil ter tobaka. V zunanji trgovini je spričo prevoznih težkoč, ki so vladale zlasti v dobi vojnih dogolkov, prišlo do znatnejših sprememb. Izvoz se je po količini zmanjšal na 460.000 ton (prejšnje" leto 996.000), po vrednosti pa je narasel na 9215 milijonov levov (7019). Povečana vrednost izvoza je posledica višjih cen, v znatnem zmanjšanju količine izvoženega blaga pa se zrcalijo strukturne spremembe v izvozu. Lani je bilo izvoženo manj blaga, ki pri nizki vrednosti predstavlja velike količine, in več visokovrednega blaga. Uvoz pa se je po količini in vrednosti dvignil, in sicer po količini na 559.000 ton (383.000), po vrednosti pa 10.239 milijonov levov (7028). Predvsem se je dvignil uvoz investicijskih dobrin. Lani je bila trgovinska bilanca pasivna za 1024 milij. levov. Vendar je pri tem upoštevati, da izvozni podatki ne vsebujejo znatnih količin tobaka, ki je bil v teku lanskega leta prodan v inozemstvo in tudi plačan, ki pa zaradi prevoznih težkoč ni bil še odpremljen.
Večje denarne potrebe države so v zvezi z zamenjavo valute v priključenih pokrajinah povzročile povečanje obtoka bankovcev od 6.52 milijarde levov ob koncu leta 1940 na 13.47 milijarde levov ob koncu lanskega leta. Istočasno pa so se povečale devizne rezerve Bolgarske narodne banke, med katerimi zavzemajo najvažnejšo postavko dobroimetja v Nemčiji, in sicer od 2.34 na 10.45 milijarde levov.
Bolgarske državne finance so se lani zadovoljivo razvijale. Za kritje stroškov, ki so v zvezi z obnovo priključenih pokrajin, kakor tudi izrednih stroškov, je Bolgarija v maju razpisala 5% notranje posojilo v višini 2 milijard levov. Znesek posojila je bil pozneje povišan na 3.5 milijarde in ko so vpisi prekoračili tudi to vsoto, je bila omejitev zneska posojila razveljavljena in rok vpisa podaljšan. Vpisovanje se še nadaljuje.
Nemško-bolgarska kreditna banka je lani pri kosmatih dohodkih v višini 34.9 milijona levov (28.9) zabeležila čisti dobiček v višini 7.6 milijona levov (7.3).
Gospodarske vesti
= Hrvatske delniške družbe. V trgovinski register v Dubrovniku je bila vpisana italijansko-hrvatska trgovinska družba »Soica« z glavnico 250.000 kun. Družba se bo bavila z izvozom in uvozom v prometu z Italijo. — Hrvatska banka d. d. v Zagrebu, ki kakor znano, pripada koncernu milanskega zavoda Banca Commerciale Italiana, je lani zabeležila pri glavnici 20 milijonov kun čisti dobiček v višini 414.000 kun. — Dosedanja češkosiovaška banka v Zagrebu je svoje ime spremenila v čeho-banka.
= Uvedba metričnega sistema pri nu-meriranju preje in sukanca v Nemčiji. Doslej so nemške tvornice označevale ja-kost preje in sukanca v angleških merah, in sicer tako, da je številka preje označevala razmerje med dolžino niti v jardih, ki odpade na 1 funt teže. številke najfinejše preje so imele označbo 240, najde-belejše pa 6 ali 8. Kakor poročajo iz Berlina, je sedaj nemški državni gospodarski minister odredil obvezno uvedbo metričnega sistema pri označevanju jakosti preje m sukanca. Do konca letošnjega leta je še dovoljena poleg metrične označbe stara označba v oklepaju.
= Uteži iz cinka. S posebno odredbo so v Nemčiji dovoljene za žigosanje pri mero-prelzkusnlh uradih uteži, izdelane pretežno iz cinka, ki bodo nadomestile dosedanje uteži iz m edovine.
= Poljski delavci v Nemčiji. Nemški listi poročajo, da je doslej odšlo iz Poljske generalne gubernije v Nemčijo 655.000 delavcev, ln sicer 517.000 kmetijskih delavcev in 138.000 Industrijskih delavcev ne rudarjev. V celoti je sedaj v Nemčiji zaposlenih nad 1 milijon Poljakov med katerimi so všteti tudi Poljaki iz onega dela bivše Poljske, ki ni vključen v Poljsko generalno gubernijo. V letošnjem letu računajo, da bo šlo iz Poljske generalne gubernije v Nemčijo nadaljnjih 150.000 delavcev. Iz Galicije, ki je bila šele lani jeseni priključena Poljski generalni guberniji, je do začetka aprila odpotovalo točao 100.000 delavcev, in sicer v 117 posebnih vlakih. Prvi posebni vlak z delavci za Nemčijo je odpotoval iz Lvova v septembru 1941.
= Javna dela v Srb»ji. Iz Beograda poročajo, da je bila aedavno objavljena uredba o javnih delih v Srbiji, ki obsega dela v skupni vrednosti 2.2 milijardi din. Za kritje stroškov je predviden izreden kredit. Okrog 63«/« celotne vsote odpade na gradnjo cest, železnic, plovnih in luških naprav, 350 milijonov je predvidenih za melioracije in ureditev vodnih tokov v svrho melioracij, 200 milijonov za elektrifikacijo, 270 milijonov za pričeta dela pri gradnji kmetijskih naprav in šol ter naselbin. Končno je predvidenih 50 milijonov din za gradnjo vodovodov in kanalizacij.
= Nova rečna plovna družba v SrbijL
V Beogradu je bila z glavnico 2 milijona din ustanovljena rečna plovna družba »La-bud d. d.«. V upravnem svetu te družbe je med drugim nemški generalni konzul Robert Kronholz, šef spedicijske družbe Schenker & Comp., predsednik družbe pa je Ivan Bakarič.
= Zopetna otvoritev ladijskega prometa na Dnjepru. Nemški vojaški upravi v Sovjetski Rusiji je uspelo v razmeroma kratkem času dvigniti iz Dnjepra 22 rečnih ladij, ki so tudi že popravljene, da zopet lahko vozijo. Zato se bo v kratkem obnovil ladijski promet na Dnjepru.
= Ustanovitev novčanične banke na Irskem. Iz Dublina poročajo, da je irska vlada sklenila ustanoviti lastno novčanično banko, ki bo prevzela vse bistvene funkcije novčaničnih bank. Doslej je na Irskem iz lajala bankovce in kovance takozvana valutna komisija. Pravico izdajanja bankovcev pa so imele tudi nekatere zasebne banke, na katere odpade hI obtoka. V tao-doče bo vse bankovce izdajala nova nov-čanična banka. Zasebne banke pa bodo morale izdane bankovce vzeti lz prometa v 12 letih.
= štednja z nafto t Rumunlji. Da se prištedi nafta za druge važnejše potrebe, zlasti za vojne potrebe Evrope, je rumunski gospodarski minister izdal naredbo o preureditvi industrijskih podjetij, ki uporabljajo za pogon nafto, na pogon s premogom. Pospešeno bodo izgradili plinski cevovod, ki bo iz Sedmograške do Bukar-rešte, kar bo omogočilo, da bo imela Bukarešta na razpolago znatne količine plina. že sedaj morajo lastniki hiš v Bukarešti izvršiti priprave za takojšnjo preureditev centralnih kurjav na nafto, ki bodo odtlej smele kuriti le s plinom. Sedanja potrošnja nafte v Bukarešti znaša na daa 1000 ton, v bodoče pa se bo bistveno zmanjšala.
= Naval na trgovine v Ameriki. Omejitve, ki jih prinaša s seboj vojna niso morda nikjer tako hudo prizadele modne potrebe ženskega sveta kakor ravno v Zedinjenih državah, že preden je izbruhnila vojna med Zedinjenimi državami in Japonsko, se je docela ustavil japonski izvoz svile v Ameriko. Ker Zedinjene države same ne proizvajajo naravne svile ln je država vrhu tega zaplenila vse zaloge surove svile, je ameriška industrija svile morala preko noči preiti na predelavo umetne svile, kar je povzročilo, da so žene v kratkem času pokupile vse zaloge svilenih tkanin in svilenih izdelkov v nadrobni trgovini. Zlasti hud naval je bil na trgovine z nogavicami, kajti v Zedinjenih državah se v mnogo večji meri kakor drugje trosijo nogavice iz čiste svile. Komaj se je naval na trgovino s svilo polegel, je vlada Zedinejnih držav prepovedala izdelovanje določenih potrošnih predmetov iz gumija, da prištedi gumi, ki ga ne mora več uvažati iz Vzhodne Azije. In znova je prišlo do navala v trgovinah, kjer so bili v kratkem času razprodani vsi izdelki, ki kakor koli vsebujejo gumi. Pred tedni pa je prišlo do navala na parfumerije in drogerije. Odbor za vojno produkcijo je namreč s 15. aprilom izredno občutno omejil proizvodnjo kozmetičnih predmetov, da prištedi na leto 20 milijonov litrov alkohola in glicerina za vojne potrebe. Vrhu tega je sedaj onemogočen izvoz važnih surovin za kozmetično industrijo iz Vzhodne Azije. Kakor poročajo iz New Yorka, je prišlo pred parfumerijami in drogerijami do takega navala, da je morala intervenirati policija. V zadnjem času je zaradi omejitev proizvodnje biciklov, radijskih aparatov, gramofonov in raznih električnih aparatov, prišlo tudi do navala v trgovine, ki prodajajo te predmete.
Tatekava v avdienci
Tokio, 23. aprila s. Bivši japonski posln_ nik v Moskvi Tatekava je bil včerai v audienci pri vladariu in mu je poročal o misiji, ki jo je opravil v Sovjetski zvezi.
Neprijetni doživljaji
nemškega diplomata
Madrid, 23. apr. španski listi poročajo iz Lizbone, kakor doznava agencija DNB. o čudnem angleškem postopanju z nemškim poslanikom Therm anom na njegovem potovanju iz Argentine v Portugalsko. Angleške pomožne križarke so ustavile špansko laijo, na kateri je potoval poslanik, in jo prisilile, da se je zadržala v luki Bat-hurst. Tam so Angleži nemškega poslanika in njegovo ženo preiskali in okradli, čeprav je ustno in pismeno proti temu protestiral in opozoril na mednarodno veljavne dogovore med Nemčijo in Anglijo. Med preiskavo so Angleži izmaknili nemškemu poslaniku 2000 dolarjev. Ni mu namreč bilo dovoljeno, da bi smel prisostvovati pregledu njegove prtljage, iz katere so mu Angleži pokradli tudi razne druge predmete, zlasti perilo, obleko, čevlje in druge vrednosti v skupni veljavi nad 10.000 mark. (Frankfurter Zeitung.)
Zamorova odisejada
Buenos Aires, 23. apr. Argentinski listi opisujejo odisejado bivšega predsednika španske republike Alcala Zamore na njegovi poti iz Francije v Argentino. Potovanje je trajalo točno 441 dni. Francoski par-nik »Allesina«, na katerega se je vkrcal Alcala Z amora, se je zaradi francosko-nemške vojne dolgo časa zadrževal v lu-kah Dakar, Casablanca, Mogador in Rufi-sque. Nič manj kakor štirikrat je parnik preplul ekvator. Med svojim bivanjem v luki Rufisque v Senegaliji se je Zamora nastanil v hotelu »Central«, kjer je bil popolnoma okraden. S pomočjo prijateljev se je lahko kmalu nato kot potnik 3. razreda vkrcal na portugalsk: parnik »Quansa«, ki je bil namenjen na Kubo. Po celomesečnem zdržanju v Havani je bilo Zamori končno dovoljeno, da se vkrca na neko švedsko tovorno ladjo, kjer je živel skupno življenje s posadko in se z njo udeležil zelo avanturistične in težke plovbe. Ko se je Zamora s te švedske ladje izkrcal v Buenos Airesu, ga ni bilo mogoče prepoznati. Novinarjem se navzlic temu ni mogel izogniti. vendar jim ni hotel dati nikake izjave. Omejil se je samo na te-le pripombe: Prihajam sem, da bi imel mir in da bi mogel delati. Posvetil se bom novinarstvu in bom predaval, da si bom tako zaslužil kruh,- (Piccolo.)
Naraščanje protivojnega razpoloženja v Zedinjenih državah
Rim, 23. aprila s. Razvoj vojne, ki ni dovedel niti do najmanjšega uspeha severnoameriških oboroženih sil, dočim so te same doživele ceio vrsto vojaških neuspehov, je ojačil izolacijske tendence v Zedinjenih državah, ki so bile že pred vojno med ljudmi zelo močne in tudi trdne po svojih argumentih, čeprav oblasti niso dopustile, da bi se ta naraščajoči pykret v notranjosti Zedinjenih držav kakor koli tudi na zunaj razvil, kakor to pričajo najnovejši ostri ukrepi glede kritik o delu Roosevelta, je vendar ta pokret tako narasel, da je smatral Wendell Willkie, bivši kandidat za predsedstvo Zedinjeih držav, za potrebno, da se je dvignil preti izolacijski politiki republikanske stranke in predložil nacionalnemu svetu stranke, ki se je sestal v Chicagu, resolucijo, v kateri zagovarja potrebo, da se vojna nadaljuje, dokler ne bo dosežena zmaga.
Odbor je odobril predlog Willk'.eja in je hotel omejiti izolacijsko gibanje tuii z izjavo, da po vojni odgovornost naroda ne bo omejena zgolj na teritorialne meje Zedinjenih držav. Willkie je v tem pogledu izjavil, da se mora republikanska stranka popolno in absolutno odreči izolacijski doktrini in pogumno priznati, da bo moralo biti prijateljstvo po vojni odločilno za vodstvo sveta in za sodelovanje narodov na poti miru in demokracije, <"e hoče ostati koristen instrument vlade. Ciani nacionalnega sveta republikanske stranke med tem izjavljajo, da se bo morala ^ojna nadaljevati brez presledka in broz omejitev, naj stane kar hoče, ne glede na dobrine, energije in človeške žrtve, dokler Zedinjene države in njihovi zavezniki ne bodo dosegli absolutne zmage. Resoliurja nadalje zahteva, da zastopniki dela zavzamejo svoje mesto v vladi in prevzamejo svoj del odgovornosti v pripravi vojnega načrta. Končno zahteva, naj vlada uvede politiko »poštenega in pametnega« dela.
Ameriška policijska konferenca v Buenos Airesu
Buenos Aires, 23. apr. d. S pristojne strani se je zvedelo, da se bo 27. maja sestal v Buenos Airesu tako zvani med-ameriški politični obrambni odbor. Na tem sestanku bodo razpravljali, kakor pravi argentinsko poročilo, o raznih policijskih ukrepih, ki naj bi jih na enotni osnovi pod-vzele vse ameriške države za obrambo proti nezaželenim političnim vplivom. Argentinsko poročilo pravi, da je argentinski zunanji minister zainteresiranim državam razposlal vabila na konferenco.
Prepoved objavljanja
panamske statistike
Buenos Aires, 23. apr. d. Panamska vlada je prepovedala vsako nadaljnje objavljanje statističnih podatkov o Industrijski Jn poljedelski proizvodnji panamske re-
publike. Obenem je panamska vlada sklenila povišati stopnjo minimalnih mezi za svoje delavstvo in uradništvo. Na ta način so bile mezde in plače v Panami v teku zadnjih 5 mesecev že dvakrat povišane.
Odhod ameriškega poslanika iz Vichyja
Lizbona, 23. apr. d. Po semkaj dospelih informacijah je ameriški poslanik admiral Leohy pri francoski vladi v Vichyju napovedal, da se namerava 1. maja vrniti iz Vichyja preko Lizbone v Zedinjene države. Pripomnil je, da se je njegov odhod nekoliko zakasnil zaradi smrti njegove soproge.
Boljševizacija Anglije
Berlin, 23. aprila. Nemäka politično-diplomatstka korespondenca je v zvezi z vedno bolj naraščajočo boljšev-izacijo Anglije napisala tudi med drugim:
V angleškem prosvetnem ministrstvu niso mogli verjeti lastnim očem, da bi mogli nuditi ztxyu londonskih učiteljev in profesorjev predavanje sovjetskega veleposlanika v Londonu, Majskega, ki naj bi pomagalo k večjemu razumevanju bolj Sevi-škega sistema tudi v londonskih kulturnih krogih. Zelo verjetno je, da so argumenti poslanika Majskega vplivali na miselnost angleških učiteljev, nemški vojaki pa bi jih vprav gotovo zavrnili z zaničevanjem, saj so imeli ob priliki svojih prodorov na globoko rusko ozemlje na tisoče prilik videti žalostne sadove 25 let boljševiške vlade na ruskem ozemlju.
Spričo tega se zde tem bolj smešne in polne zaničevanja fraze poslanika Majskega, po katerih naj bi bil doslej »sovjetski paradiž« prikazan v svetu popolnoma napačno, češ, da ga je ločil doslej od ostalega sveta prevelik zid. Diplomatsko-politična korespondenca vprašuje: Kdo pa je zgradil ta zid, ako ne sam Stalin, da bi kolikor mogoče zakril zmote, napake in surovosti svojega režima, ki Se je skril v to zidovje Izza tega zidu se je že leta sem pripravljal tudi oborožen napad proti Evropi z edinim ciljem: boljševizacija Evrope. Prav zaradi tega so bili v Moskvi sami ukiinjeni nešteti inozemski konzulati, med tem ko so se smeli inozemski diplomati, kolikor jih je Rusija še tolerirala, sprehajati največ do razdalje 60 km izven Moskve.
Res je, zaključuje politično-diplomatska korespondenca, svoj komentar, zidovje Je padlo in milijoni nemških in zavezniških vojakov, ki so videli na lastne oči, kaj se je za tem zidov jem skrivalo, lahko s*daj dokumentarično presodijo bistvo boljševiške doktrine, čeprav so njeni zagovorniki ljudje tipa Majskega. (Ultime notizie.)
INSEMRAJTE V „JUTRU"
»JUTRO« St 93
Petek ii. iv. 1942-xx:
Prizadevanje Ljubljane
za preskrbo prebivalstva
Ljubljana, 2-, aprila.
Kakor so nam sporočili z magistrata, je Imela uprava mestnega preskrbovalnega odbora po daljšem odmoru sejo, ki so se j« udeležili z malimi izjemami vsi člani, dokaz, da se tako konsumenti kot dobavitelji resino trudijo za čim boljšo in zanesljivejšo preskrbo Ljubljančanov z živili in drugimi potrebščinami za gospodinjstvo. Župan dr. Juro Adlešič je kot predsednik pozdravil predvsem predstavnika Prevoda g. majorja ing. cav. uff. Antonija de Riva, odposlanca urada za kontrolo cen svetnika g. Poklukarja ter nova člana gg. Dominika čebina in Antona Bartola kot zastopnika trgovcev s kurivom, seveda je pa pozdravil vse člane kot vnete sodelavce pri delu za vse mesto. Seja je bila sklicana po daljšem odmoru, ker doslej ni bila potrebna, saj je preskrbovalni odbor s preskrbo-valnim uradom in drugimi oblastmi lani o pravem času vse zagotovil za čim najboljšo preskrbo prebivalstva čez zimo, obenem so bila za živila in druge gospodinjske, potrebščine racionirane. Zlasti je pa važno, da je Prevod dobavljal vsa racionirana živila v takih množinah, da je vsakdo dobil na živilske nakaznice vsa določena živila. Razdelitev je prav dobro funkcionirala ter želimo in upamo samo to, da bi bilo tako tudi v bodoče.
Mestni preskrbovalni urad
je sicer prebivalstvu dobavil 124 vagonov krompirja, zaman se je pa doslej trudil za večje množine tega važnega živila. Mnogo več ko druga leta smo pa krompirja lani pridelali Ljubljančani sami ter smo tudi letos dobavo semenskega krompirja poskrbeli za čim večji pridelek. Visoki Ko-misarijat s Prevodom je pokazal največjo skrb zìi krompir in se še zdaj trudi, da bi Ljubljana dobila uvoženi krompir.
Enako skrb smo pa posvetili tudi nabavi Fižola in kuriva, dvema glavnima točkama dnevnega reda seje. Čeprav je bila zima izredno dolga in huda, so jo Ljubljančani prebili brez posebnih težav, ki so se pa pojavile v zadnjem času posebno pri dobavi drv. Zato pa moramo že sedaj skrbeti za kurivo za prihodnjo zimo, zlasti pa moramo delati na to, da se bo prebivalstvo posluževalo čim bolj premoga.
V glavnem naj pa na seji pridejo do izraza težave posameznikov in stanov, da jih bomo poskusili razložiti na primernem mestu ter da slišimo iniciativne predloge ki nasvete, ki naj pripomorejo k lažji prebroditvi težkih časov.
Po teh izvajanjih je župan poročal o ogromem delu, ki ga preskrbovalni urad zmaguje od meseca do meseca tako, da bi občinstvo zadovoljil. Samo februarja je iz svojih skladišč oddal trgovcem 688.728 kg deset vrst živil in mila! še posebej Gospodarska zveza oskrbuje zadruge. Prevod pa peke. Poleg tega je pa razdelil meseca januarja nad 122.000 živilskih, med temi Je pa raznih dodatnih kart skoraj 23.000, pri tem je pa opazil, da se to visoko število stalno znižuje, število krušnih kart sicer presega pri zadnjem popisu prebivalstva ugotovljeno število ter po tem lahko raču-najrv). da je prebivalstvo lani naraslo s priseljevanjem za kakih 6000 prebivalcev, pozneje je število prebivalstva spet padlo zaradi izselitve.
To delo opravlja 35 stalno nameščenih uslužbencev in 53 nestalno nameščenih, med njimi je 40 zaposlenih samo s pisanjem živilskih nakaznic, 14 je pa delavcev. Poleg tega pa zaposluje mestni preskrbovalni urad vsak mesec po 10 dni do 50 oseb z dostavljanjem živilskih nakaznic. S tako veliko zaposlitvijo pa občina tako pomaga lajšati tudi nezaposlenost med umskim delavstvom.
Po županovem poročilu so posebno zastopnice potrošnikov izražale priznanje preskrbovalnemu uradu, župan je pa pripomnil, naj prebivalstvo takoj naznani kakršno koli pomanjkljivost, vendar naj vsakdo v svoji pritožbi navede samo konkretne primere z natančnim opisom.
Po poročilu načelnika dr. Freliha o preskrbi s fižolom se je pri razpravi uveljavilo mnenje trgovcev, naj bi razen zadrug tudi trgovci dobivali fižol, saj so prav med njihovimi odjemalci najpotrebnejši sloji. V splošnem je pa prevladalo prepričanje, da je treba fižol rabiti s skrajno previdnostjo in ga hraniti za morebitno poslabšanje razmer. Vsak dan namreč že prihaja več povrtnine na trg ter bo tako skrb za prehrano od tedna do tedna lažja. Kadar bd pa ta nujnost vendar le nastopila, naj bi dobile fižol predvsem najpotrebnejše družine z mnogimi otroki in nižje usluž-benstvo. Sklepanje o tem je bilo odloženo na prihodnjo sejo, med tem se bo pa mestna občina še nadalje prizadevala za čim boljšo ureditev tega vprašanja.
Preskrba s kurivom.
Veliko zanimanje je zbudilo poročilo načelnika preskrbovalnega urada o preskrbi s kurivom. Minulo zimo smo prestali v
tem pogledu brez posebnih motenj, vendar pa statistika dokazuje zmanjšanje uvoza drv. V prvem tromesečju lanskega leta smo dobili v Ljubljano januarja 5203 m3 drv, v marcu pa 4899 m», a letos meseca januarja že samo 3950 m3, in v marcu samo 2924 m». Očitno so se zadnji mesec pokazale omejitve prometa, predvsem pri uvozu drv iz okolice v mesto. Poleg tega se je pa pokazala tudi večja potreba po jamskem lesu zaradi povečane produkcije premoga, kar prav znatno vpliva na pripravljanje drv, ker ima jamski les visoko ceno.
Mestni preskrbovalni urad si je lani nabavil večjo zalogo drv in jih je začel prodajati že marca letos na mesarske knjižice največ po 1000 kg za družino. Letos je šla preskrbovalnemu uradu posebno na roko Gozdna milica, ki mu je dobavila že znatno količno drv, poleg teh mu je pa zagotovila še večjo množino drv. Sam poveljnik Gozdne milice pozna vse težave pri preskrbi z drvmi ter je obljubil mestnemu preskrbovalnemu uradu vsa drva, kar jih bo imel za prebivalstvo na razpolago. Dobljena drva naj bi bila razdeljena po pravičnem ključu trgovcem s kurivom.
Porabi ja jmo več premoga!
Razveseljiva je statistika uvoza premoga. ki nasproti lanskemu -letu kaže v letošnjih prvih treh mesecih porast za 5000 ton. Seveda iz tega ne smemo delati optimističnih zaključkov, ker je ta premog zaradi dolge in ostre zime najbrž že porabljen in je tudi poraba premoga zaradi slabše kakovosti večja. Predvsem naj pa prebivalstvo čim najbolj mogoče varčuje z
drvmi ter kolikor največ mogoče rabi premog.
V imenu trgovcev s kurivom je član mestnega sveta g. Cebin podal daljše poročilo ter opozarjal, da so letos zadnji čas kmetje pripeljali samo še 20% tiste količine drv kakor so jo pripeljali druga leta v tem času. Prilružil se je predlogu, naj bi zaradi evidence, da ne bi nekateri kupi-čili drv in da bi bila drva pravično razdeljena med potrošnike, tako kakor sedaj mestni preskrbovalni urad odslej tudi trgovci s kurivom oddajali drva na mesarske knjižice. Pri tem naj bi pa služile mesarske knjižice samo za kontrolo, vendar pa majhne količine za najpotrebnejše odjemalce ne bi bile vpisane v mesarske knjižice.
župan je tudi pri tem vprašanju spet poudarjal, da bo mestna uprava vse storila po željah in sklepih zborovalcev ter se z vso skrbjo zavzela pri oblastvih za preskrbo Ljubljane s kurivom. Posebno je pa priporočal, naj si prebivalstvo o pravem času priskrbi kurivo in naj kuri zlasti premog.
Mleko in maščobe.
Pri slučajnostih so zastopnice potrošni-
kov izrazile marsikaj želja glede mleka.
Po poročilu mestnega veterinarja dr. Kunca dobiva zdaj Ljubljana okrog 17.000 litrov mleka na dan, vendar pa zelo pada kakovost mleka. Zastopnice potrošnikov so se zlasti zavzele, naj bi spet mlekarice iz vse okolice neovirano prinašale mleko v mesto, ter so za to predlagale marsikaj upoštevanja vrednih predlogov. Splošno je obveljalo mnenje, naj se za Ljubljano zbira mleko v oddaljenih krajih, iz okolice naj bo pa olajšano prinašanje mleka v mesto.
Zaradi bolj naglega razdeljevanja blaga v mestnih skladiščih je načelnik preskrbovalnega urada naznanil, da bo preskrbovalni urad odslej razdeljeval trgovcem blago v dveh skladiščih po pripravljenem vrstnem redu, da ne bo več čakanja. Kar se maščob za ta mesec tiče, j:h bodo stranke dobile takoj za ves mesec.
Zastopnik trgovcev a kurivom, član mestnega sveta čebin, je opozarjal tudi na težave pri prehrani vprežne živine za raz-važanje kuriva, zastopnik veletrgovcev g. Knez je pa utemeljeval svoj nasvet, naj bi koruzo mieli šele v pokrajini, ker se koruzna moka naglo pokvari. Naposled so zastopnice potrošnikov spet izjavile svojo zadovoljnost s poslovanjem mestnega preskrbovalnega urala, saj nikjer ni več čakanja in tudi zaradi kakega nereda ni pritožb.
Kronika
*	Zeleni Jurij se letos ne ponaša z obilnim zelenjem. Dolenjci pravijo: Ce je Jur zelen, po zimi bo užitek klen; in če Jur zeleno maha, rodi jesenska praha; (praha = njiva, ki jo kmet v jeseni preorje in pognoji ter jo spomladi obse je); če pa se Jur zelenja izogiba, njivam poje huda šiba. Zelen Jur je sit dihur! Sv. Jurij na konju zelen, ob žetvi na njivi je dren. če pa na sv. Jurja dan le smreka zeleni, za-gvišno letina »sfalle. To so pregovori, s katerimi dolenjski kmet ob dnevih okoli sv. Jurja po svoje napoveduje dobro ali slabo letino. Letos sv. Jurij, značilni kmet-ski napovedovalec letin ni tak, kakršnega si kmet želi. Dolgotrajna zima, ki je segala še v pomlad, je povzročila precejšnjo zamudo v rasti. Zato bo tudi Jurjevo zelenje letos vzbrstelo šele po godu slovečega svetnika. Ker pa »Florijan (4. maja) popravlja, če Jurij burke zganja«, kmetu bojazni ni mar in so te dni Dolenjci sredi največjih opravil, še nikoli niso na Dolenjskem posadili toliko krompirja kakor letos. Skrbijo pa seveda tudi za vso drugo obdelavo polja in tudi iz vinskih goric pridno odmevata kramp in motika.
*	Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine poziva vse trgovce, ki prodajajo klobuke, kravate in rokavice, da v pisarni Združenja takoj dvignejo odnosno naroče inventarje ter jih izpolnjene v treh izvodih predložijo Trgovsko industrijski zbornici. Ravno tako naj vsi trgovci, ki vodijo prodajno knjigo, dvignejo potrebne tiskovine za vpisovanje nakupov, trgovci obutve pa potrebne tiskovine o določitvi novih točk. V prihodnjih dneh bodo na razpolago tudi nove tiskovine »Spisek oddanih točk« in »Prošnja za nabavnice«, predpisane po Visokem komisarijatu.
*	Beg iz Eritreje. Listi poročajo, da se Je italijanskemu mornarju Ntnu Baldlniu posrečilo uiti iz angleškega ujetniškega taborišča v Eritreji in se vrniti po razburljivi vožnji v domovino. Najprej je Baldini zbežal proti MaSaui, od koder je na neki ladji dospel do Haife. Tu se je izdajal za Francoza in prispel v spremstvu oddelka De Gaulleovih vojakov do Homga v Siriji, kjer se je srečal z nekim italijanskim častnikom, ki je istočasno pobegnil iz Eritreje. Preoblečenima v arabske obleke se je beguncema posrečilo priti v Turčijo in dalje v domovino.
*	Zanimivo odkritje v Trstu. Pred dnevi se je po messtu Trstu razširila vest, da so odkrili pri nekem krojaču prave Stradiva-rijeve gosli. Krojač Miha Lupoli je pred 40 leti kupil pri nekem starinarju v starem mestu polomljene gosli z namenom, da jih da popraviti. Izkazalo pa se je takrat, da so nekateri deli glasbila močno poškodovani, zato je gosli odložil na podstrešje kot nerabne. Po krojače vi smrti je instrument kot dediščina prešel na brata Dominika, ki je brivec im ki se tudi ni mnogo zanimal za stare gosli. Pred dnevi pa je brivec slučajno vzel v roke te stare polomljene gosli ter je na dnu odkril latinski napis: »Antonius Stradivarius Cremonae fecit anno 1726« ter značilno znamko slavnega izdelovalca gosli. Lupoli je gosli takoj pokazal veščakom, ki zdaj preiskujejo, v kolikor so gosli res Stradivari j ev izdelek.
*	Žalostne posledice brezumne ljubosumnosti. Primož Albertini, 431etni kmet, ki je živel ločen od svoje žene, 171etne žene Jole Ferrarijeve, je postal naenkrat ljubosumen nanjo ter zlasti dolžill svojo taščo, da daje potuho in zavaja hčer na nedovoljena pota. V navalu ljubosumnosti je pritekel v hišo ter dvakrat ustrelil iz revolverja proti obema ženskama. Taščo je ranil na rami, ženi pa je strel prebil prsna koš in ji poškodoval pljuča. Naslednjo noč je žena umrla in ljubosumni kmet se bo moral zagovarjati zaradi premišljenega umora. Pri zaslišanju je v svojem besu mirno izjavil, da ni imel drugega namena, kakor da ubije obe ženski.
*	Promotern) sleparstvo. Na stanovanju Neže Milanijeve v Gallarateju se je javil neznanec in pripovedoval, da je italijanski delavec v Nemčiji ter je zahteval od žene, naj dà za svojega moža, ki je tudi na delu v Nemčiji, večjo vsoto denarja, cigaret in še raznih potrebščin, žena je takoj ustregla in je neznanca iskreno zahvalila za ljubeznivost. Naročila je tudi uslužnemu prijatelju svojega moža, naj mu izroči iskrene pozdrave. Isti dan pa je Milanijeva prejela pismo od moža, ki ji sporoča, da mu gre dobro in da ne potrebuje ničesar. Ker mož v svojem pismu ni niti z besedo omenil, da bi bil poslal koga k svoji ženi, je Milanijeva zasumila sleparstvo ter naznanila dogodek Karabinjerjem, ki so takoj izsledili samozvanega odposlanca ter spoznali v njem znanega sleparja Petra Ghislandija iz Pertuselle. Mož bo za svoje dejanje eksemplarično kaznovan.
*	živilske nakaznice bodo uvedli tudi v Turčiji. Trgovinsko ministrstvo pripravlja načrt o ustanovitvi ln sodelovanju zveze trgovskih združenj z namenom, da bo tur-
ško prebivalstvo bolje in ceneje preskrbljeno z živili. Načrt predvideva tudi uvedbo živilskih nakaznic za najvažnejše živila.
*	Najdba iz ledene dobe. Pri drenažnih delih v bližini danskega mesta Svendborg so našli 112 cm dolge jelenje rogove iz ledne dobe. Doslej imajo na Danskem samo en tak primerek, ki pa meri v dolžino le 84 cm. Najdba je stara 10.000 let in spada med največje dragocenosti zoološkega muzeja v Kopenhagenu.
•	50 ljudskih kuhinj v Atenah. V zadnj'h dneh je atenski župan izročil v uporabo petdeseto ljudsko kuhinjo za otroke. Nič manj kakor 24.000 otrok se zdaj dnevno brezplačno hrani v Atenah.
IZ LJUBLJANE
u— Ne odlašajte z oddajo radijskega sprejemnika, ker rok za oddajo Čez 30. april nikakor ne bo podaljšan. Ne zanašajte se torej na podaljšanje roka, ker bi morali nositi vse težke posledice stroge odredbe, če ne bi oddali svojega radijskega aparata že ta mesec mestni občini v shrambo. K oddaji prinesite aparat v ne-zabitem zabojčku, da z odbijanjem ln zabijanjem ne bo nepotrebnih zamud. Kdor še nima ugodne rešitve svoje prošnje za dovoljenje, da sme obdržati aparat, naj aparat kljub temu prinese, saj ga bo dobil takoj nazaj, kadar bo predložil dovoljenje Kr. Kvesture in potrdilo, ki ga dobi za aparat pri oddaji od mestne občine. Tiskovine dobite pri vratarju leve hiše magistrata, aparate pa vsak dan sprejemajo komisije brez odmora od 8. zjutraj do 20. zvečer v n. nadstropju stare cukrame na Poljanskem nasipu št. 40.
u— Uprava Narodnega gledališča obvešča občinstvo: predprodaja vstopnic za nedeljske dramske predstave se bo vršila odslej v Drami, in sicer vsak petek, soboto in nedeljo od pol 11. do pol 13. ter od 17. do 19. ure; za vse dramske predstave, ki se vršijo med tednom, bo predprodaja kakor doslej pri dnevni operni blagajni; te-lefonična naročila za nedeljske predstave sprejema blagajna samo ob petkih in sobotah, naročene vstopnice pa morajo dvignit! reflektantje do sobote ob 19. uri, v nasprotnem primeru bodo na razpolago drugim interesentom.
o— Popravi! V včerajšnjem poročilu »Ver saerum« je ostala v zadnjem odstavku nerodna tiskarska pomota. Citaj pravilno: Predavanju so prisostvovali poleg nemških pred sta vitel j e v (ne predavateljev) tudfii zastopniki Oblasti itd.
u— V naši reportaži o javni produkciji Glasbene akademije (»Jutro«, 22. t. m.) nI bilo pomotoma omenjeno, da Je gdč. Ksenija Ogrinova, ki je dosegla s svojim nastopom lep uspeh, slušateljica Glasbene akademije iz šole g. prof. Janka Ravni-k a. Strokovno oceno posameznih nastopov bomo še priobčili.
u— Brezplačni tečaj italijanskega jezika, katerega priredi Pokrajinski Dopolavoro, se bo pričel v nedeljo 26. t. m. Vsi. ki so se prijavili k tečaju, naj pridejo v nedeljo ob 10.15 v pisarno Pokrajinskega Dopolavoro, Tabor 13. Oni, ki se žele udeležiti tečaja, pa se še niso prijavili, lahko to store do sobote, ta dan bo pa vpisovanje zaključeno.
u— Stavbno delavstvo iz Dobrunj in okolice vljudno vabimo na skupen sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila ob 10. v gostilni Marinko v Dobrunjah. Delegat Sindikata gradbenih delojemalcev pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani bo poročal o kolektivni pogodbi za stavblnsko delavstvo in o zaščiti delavcev pri javnih delih. Radi važnosti razgovora vsi vljudno vabljen' '
n— Stavbno delavstvo iz Device Marije v Polja in okolice vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila ob 3. popoldne v gostilni Vončina v Devici Mariji v Polju. Zastopnik Sindikata gradbenih delojemalcev pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani bo poročal o kolektivni pogodbi za stavbinsko delavstvo in o zaščiti delavcev pri javnih delih. Radi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni!
u— Napredni tisk, zadruga z o. j. v Ljubljani sklicuje redno letno skupščino za torek dne 12. maja t. 1. ob 16.30 v zadružni poslovalnici v Ljubljani, Puccinijeva ulica 5-II (Narodna tiskarna).
u— Nesreče. V desno koleno se je vsekala 32-letna služkinja Ivanka šušteršiče-va iz Ljubljane. — Nenavadna nezgoda je doletela 58-letno posestnlco Ano Venturi-nijevo iz Velikih Lašč. Hotela je stopiti na avtobus in se prijela za držaj ob vratih. Tedaj pa je nekdo zaloputnil vrata, ki so ji odtrgala palec na desnici. — Po stopnicah je padla ln si zlomila levico ter se tudi hudo potolkla po nogah 29-letna žena krojaškega mojstra Antonija Kušarjeva iz Ljubljane. Ponesrečenke so dobile zdravniško pomoč na kirurškem oddelku splošne bolnišnice.
u— Razdeljevanje nakazil in živil trgovcem. Zaradi hitrejšega poslovanja v skladišču mestnega preskrbovalnega urada bo-
do trgovci dobivali nakazila aa moko, riž
in testenine od ponedeljka 27. aprila dalje po sledečem vrstnem redu: ob ponedeljkih trgovci z začetno črko A do F, ob torkih od G do J, ob sredah K do L, ob četrtkih od M do O, ob petkih P do S in'ob sobotah trgovci z začetnicami š do ž. Po nakaznice lahko trgovci pridejo od 8. do 10. ure dopoldne v sobo št. 5 II. nadstropja Mestnega doma pri vhodu s Streliške ulice. Na ta način bo vsak trgovec prišel na vrsto za nakazilo prej navedenega blaga po enkrat na teden. V Vidmarjevem skladišču v Gradišču pa bo urad oddajal blago po naslednjem razporedu. Ob torkih bode prišli na vrsto trgovci z začetnimi črkami A do F. ob sredah G do J, ob četrtkih K do L, ob petkih M do O. ob sobotah P do S in ob ponedeljkih bodo prišli na vrsto trgovci z začetnicami š do ž. Blago bodo dobili trgovci v skladišču od 8. do 12. ure. Maščobe, sladkor in milo pa bo razdeljeval urad v posebnem skladišču v Mandeljčevi ulici št. 2 ob Trnovskem pristanu. Vrstni red na to skladišče bo posebej objavljen. Preskrbovalni urad prosi trgovce, naj natanko upoštevajo določene ure, ker imajo uslužbenci nalog, da smejo poslovati le po tem razporedu. Vrstni red za vračanje vreč pa ostane nespremenjen.
u— Živilski trg dobiva prijazno lice. Skoraj mesec dni je od tega, ko prodajajo naši mesarji v novih tržnicah, že prej so bile odstranjene njihove stare prodajne lope; zdaj pa so tudi čevljarji odstranili svoje stojnice. Razen prodajne lope ob bivši Mahrovi hiši in velikega pokritegi prostora na Pogačarjevcm trgu stoje ob šolskem drevoredu še 4 barake in Feran-tov cvetlični paviljon, ki pa bodo takoj odstranjeni, ko bodo dovršena dela na podaljšku mesarskih tržnic, ki ga zaključuje novi cvetlični paviljon ob trimostju. Pretekle dni so začeli utrjevati nasip ob mesarskih tržnicah, ki so jih opremili s številkami in enotnimi napisnimi tablami mesarskih mojstrov.
u— Glede osebnih izkaznic opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo vse, ki jih imajo, naj zabeležijo številko svoje izkaznice za primer, da bi jim nakaznica na ta ali oni način zmanjkala ali bi jo izgubili ali bi bila pa tako ali tako uničena. V prošnji za duplikat naj vsakdo navede vedno tudi številko pogrešane izkaznice, kar bo postopek za novo izkaznico pospešilo.
u— Prizanašajte nasadom na Žalah! Ljudje, ki hodijo na Žale, prav nič ne pazijo na prelepo preprogo zelene travice ter jo zlasti okoli kapelic pri pogrebih tako pohodijo, da so lani dvakrat morali vrtnarji travo nasejati in zato tudi pripraviti zemljo. Trava je neprestano poteptana, da taka nepazljivost in neobzirnost res ne dela časti ljubljanskemu prebivalstvu, ki bi se moralo na Žalah pietetno zavedati, da so na Vseh svetih vrtu, ne pa gmajni. Zato Mestni pogrebni zavod prav lepo prosi vse obiskovalce žal, naj hodijo samo po belih stezicah, naj ne teptajo trave in ne uničujejo nasadov.
u— Interesenti za semenski krompir, ki so oddali prošnje zanj kmetijskemu referatu mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, II. nadstroje, soba št. 35, naj pridejo po nakaznice zanj z začetnimi črkami priimkov P, R in S v soboto 25. t. m. in sicer od 8. do "9. ure oni z začetno črko P, od 9. do 10. ure z začetnico R in od 10. do 11. ure z začetnico S spet v prej navedeno sobo.
Z Gorenjskega
Velik pogreb na Jesenicah. V nedeljo sta
bila ob veliki udeležbi prebivalstva pokopana jeseniški župan Karel Luckmann in blokovni vodja koroškega Volksbunda Andrej Jakelj. K pogrebu je prispel tudi gau-1 eiter dr. Rainer z večjim spremstvom. V spomin pokojnima je izpregovoril dr. Rainer daljšo posmrtnico, v kateri je poveličeval vrline Karla Luckmanna kot pravega nemškega župana in politično delo Andreja Jaklja, ki se je na Jesenicah močno trudil za razvoj koroškega Volksbunda in na rodno-socialistične stranke.
Prvi posvetovalni daa pri gauleiterju v Celovcu je bil včeraj, v četrtek. Gauleiter je od 9. ure dalje sprejemal posamezne prošnjike. Vsakdo je moral prinesti s 9eboj napisano prošnjo s kratko navedbo svoje zadeve in osebno izkaznico.
2aloigra ljubosumnosti. V nedeljo se je v Beljaku odigrala velika žaloigra. 501etna gospa Ana Leitnerjeva je napadla spečega soproga Tomaža s sekiro in mu presekala glavo. Nato je pobegnila iz stanovanja in se vrgla iz II. nadstropja na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Vzrok žaloigre, v kateri sta bili žrtvovani dve življenji, je ljubosumnost.
S Spodnje Štajerske
Rešitev dveh otrok. V prvem nadstropju
županstva v Št. Jur ju ob južni železnici je zavoljo pokvarjenega štedilnika nastal požar. V kuhinji sta bila ta čas zaklenjena dva otroka postrežnice Emilije Javornikove v starosti 1 do 2 let Javornikova je bila ta čas pri neki gospodinji na delu. Ker se je razvijal močan dim. Je v sobo vdrl župan Albin Gilma. Našel je oba otroka ▼ postelji sredi dima in ognja. Jadrno ju je ponesel na prosto. Bila sta nezavestna, vendar so ju obudili k življenju. Takoj nato se je tudi posrečilo zadušiti požar.
Kokošja kuga se je pojavila na področju Maribora. Policijski ravnatelj dr. Wallner je zato objavil, da morajo vsi rejci perutnine takoj prijaviti pri zivinozdravniškem uradu sleherno obolenje živali ali njih pogin.
Dva poškodovanca. V nedeljo zvečer se je v Magdalenskem predmestju v Mariboru zgrudil 361etni Franc Borovnik in je obležal nezavesten. Napadla ga Je bečjast. — Na Počkari je v nedeljo zvečer neki gost v gostilni napadel s steklenico 43 letnega delovodjo Rudolfa Zuna. Steklenica se je razbila in na Zunovi glavi je zazevala precejšnja rana. Oba poškodovanca ležita v mariborski bolnišnici.
Preizkušanje sirene. V sredo dopoldne ob 10. so v Mariboru prvtč preizkušali sirene zoper letalski napad. Preizkušnja je trajala eno minuto. Prebivalstvu ni bilo zapovedano, da bi se zadržalo kakor v primeru resničnega letalskega napada.
Koncert. Maribersko glasbeno društvo priredi danes klavirski koacert, na katerem nastopita znana klavirista brata dr. Elfe in dr. Roman Klasinc.
Generalni vodja nemškega Rdečega križa dr. Oto Berger se je mudil zadnje dai v Mariboru. Po daljših posvetovanjih Je
dal navodila za izgraditev organizacije
nemškega Rdečega križa na Spodnjem Štajerskem. Patém je nadaljeval pot na Gorenjsko.
Nemške pravljice pripoveduje po Spodnjem Štajerskem pripovedovalka Marija Fischerjeva. Nastopila je najprej v Mariboru, zdaj bo pa na povabilo Hecimatbunda pripovedovala nemške pravljice še v raznih krajih celjskega, trboveljskega, brežiškega in ljutomerskega okrožja
Zaprisega samarijanov. Celjski okrožni vodja je v nedeljo dopoldne zaprisegel 100 novih samarijanov in samarijank nemškega Rdečega križa. Svečanost je bila v celjskem Nemškem domu. Znake Rdečega kn-ža je samari i ankam izroòla ga. Rakuscheva.
Nova rajfajznovka. Za občine Gornja Kungota Svečina in St. Jurij je bOa ustanovljena' nova rajfajznovka m je belo prebivalstvo povabljeno* naj začne vlagati svoje prihranke.
S P O R T
Lepe besede o športu
Od pradavnega pregovora >Mens sana 1« corpore sano«, ki kratko in jedrnato označuje vsestranski pomen človekove skrbi za telo v športu in telesni vzgoji, smo slišali in čitali o pomeru sporta za vzgojo mladine med narodi mnogo globoko resničnih misli, mnoge izmed njih i* ust najvidnejših predstavnikov največjih narodov na svetu. Vsi ti »zagovorniki« sporta — če jih hočemo označiti tako po miselnosti ljudi iz »starih časov« — so edini v tem, da je dandanes sport vzgojni činitelj ogromne moralne vrednosti. Sport je največja šola za disciplino, za žrtve, za boroo, disciplina za vsebino življenja, žrtvovanje za vse, kar odvrača človeka od zastavljenega cilja, dosledna in neizprosna borba z vsakim nasprotnikom. moralnim ali materialnim, živim ali mehaničnim.
Ko tako včasih listamo po športnih kronikah iz dvajsetletne dobe med prvo in drugo svetovno vojno, nam nehote obstane pogled na marsikaterem pomembnem izreku, ki je bil o športu in za sport zapisan v onih letih, ko smo vsaka štiri leta pričakali novo olimpiado, na kateri se je v znamenju petih olimpijskih krogov zbirala mladina vsega sveta, da je v viteških borbah na športnih tleh med seboj pomerila svoje sile in v plemenitem tekmovanju telesa in duha čim častneje zastopala vsaška svojo domovino. Evo nekaj lepih besed, ki imajo nespremenjeno veljavo, čeprav bo v kratkem minilo šesto leto, odkar je ugasnil zadnji olimpijski plamen in je (ine 16. avgusta 1936 v Berlinu padel zastor nad zadnjo olimpijsko pozornico.
Ustanovitelj modernih olimpiad pokojni Pierre de Coubertin je v navdušenju nsd pripravami za zadnjo olimpiado v Berlinu zapisal nekje takole:
—	Olimpijske igre so vsaka štiri leta slava ljudskega poletja... kakor pravi — ver saerum!
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, sedaj tudi že umrli grof Baillet-Latour, je v nizu številnih izjav o veličini svetovnih športnih prireditev podal nekatere najbolj značilne, kakor:
—	Sport, v znaku olimpizma, vrši in bo še dalje imel vlogo, ki mu je odrejena na svetu.
—	Moja želja je predvsem, da bi ta miroljubna tekmovanja obrodila mnoga trajna prijateljstva, ki bodo koristila miru.
—	Veličino in koristi športnih ciljev je treba na olimpiadi raztolmačiti športni mladini vsega sveta, da si bo ona potem prizadevala odstraniti vse nesporazume in pomagala obenem z ljudmi dobre volje ustvariti slogo med narodi.
Predsednik ameriškega olimpijskega odbora Avery Brundage iz Chicaga je v onih dnevih, ko je bilo navdušenje za to zadnje športno slavje v takem obsegu na višku, zapisal med drugim:
—	Zdaj dorašča generacija, ki vsa prežeta visokih idealov olimpizma ne pozna nikjer v življenju — prav tako kakor v stadionu — nobenih drugih potov kakor samo pota pravičnosti in pravice. Fizično krepak, duševno živahen in moralno zdrav ustvarja ta mladi rod jedro moških in žensk, ki so zmerom pripravljeni pomagati nasprotniku, ki je izgubil borbo v poštenem boju in postaviti se neustrašno zoper krivico in vsakogar, ki bi užival nezaslu-žene prednosti.
Nekdanji norveški minister za socialno politiko Trygve Utheim je pri neki svečani priliki spregovoril tele pomembne besede:
—	Prepričan sem, da se bo sport s svojim lastnim vzgonom in po lastni vrednosti bližal vedno višjim ciljem v korist biagi-nje človeštva, da, trdim celo, da bo postal ona velika gonilna sila, najprej v vsakem narodu posebej in pozneje pri vseh narodih sveta, in ne samo v narodnem, temveč tudi v mednarodnem pogledu.
Državni športni vodja Nemčije in takratni predsednik nemškega olimpijskega odbora von Tschammer und Osten je nekoč naglasil naslednje:
—	Olimpijska misel, ki spaja vso športno mladino sveta, pomaga razumeti večne in nespremenljive zakone življenja. Ta misel govori jezik mladine vseh narodov. Ta misel je glas viteštva in značajev v stoletju hladnih računarjev. Ta misel gradi neporušljive spomenike idealov nad idoli čisto materialistične ideologije.
Tako in podobno se vrstijo pred našimi očmi mnoge lepe besede o športu in mi jih prebiramo tem rajši, ker so nespremenjeno resnične tudi dandanes, ko je olimpijska zastava skoraj pozabljena.
Dunajski nogometaši. V nogometnem prvenstvu Donau-Alpenlanda so bile v nedeljo odigrane precej zadnje partije. Vienna je končala svoj del tekmovanja s srečno zmago nad Wackrom z 2:1 in tako dokončno zasedla s precej velikim naskokom prvo mesto med desetimi klubi tega okrožja. Austria in FC Wien sta se ločila z re-miaom 1:1, medtem ko je Favoritner aC premagal enajstorico Post SG z 2:0. V prijateljski tekmi je isti dan slavil Wiener SC najbolj tesno, toda obenem tudi najbolj nepričakovano zmago nad Rapidom z 10.
Štajerski kolesarji. Zadnjo nedeljo so štajerski kolesarji otvorili svojo sezono na cestah na 34 km dolgi progi iz Maribora v špilje in nazaj. Ob lepi udeležbi in ugodnem vremenu je prišel prvi na cilj Windisch, vozač mariborskega društva Edelweiss v času 1:06.16, naslednja mesta pa so zasedli Maschera z 1:03.18, Horwaih z 1:03:20, Losinschek z 1:08.18 in Kollar X 1:08:22.
»JUTRO« St. 03
4
Petek 24. IV. 1942-XX
E. I. A. R. - Radio LJubljana
Parliamo l'Italiano
Schema della XXXI. lezione che verrà tenuta dal prof. dott. Stanko Leben venerdì, 24 aprile 1942-XX, ore 19.00.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. zvečer.
LEZIONE TRENTESIMA PRIMA Alessandro Lamberti con nuovo artifizio fa cavare un dente a un suo amico dal Ciarpa, fabbro in Pian di Mugnone
Viveva in Firenze nel secolo decimo quarto un celebre sonatore di strumenti, chiamato Alessandro Lamberti. Egli conosceva molta gente nella città e nei dintorni ed era molto amato per la sua piacevolezza.
Un giorno venne a trovarlo un suo amico, cui doleva forte un dente.
s Perchè non te lo fai cavare?« gli disse Alessandro. E quello rispose:
slo me lo farei cavare volentieri, ma ho troppa paura delle tanaglie.« Disse Alessandro:
Ebbene, io ti condurrò da un mio amico, che te lo caverà senza toccartelo nè con ferri nè con mano.« Disse il cantante:
»O Alessandro mi~ ■"'-> te ne piego; se mi fai qucoL„ piacere, io te "e sarò grato tutta la mia vita.« Alessandro disse:
»Vieni domani a casa mia e ce n'andremo insieme da lui; egli è un fabbro in Pian di Mugnone.«
Il cantante se n'andò a casa sua e Alessandro si recò dal fabbro di Pian di Mugnone a dargli le sue istruzioni.
Il giorno dopo, il cantr venne da Alessandro e se n'andarono insieme dal fabbro. Lo trovarono alla fucina, che faceva un vomere. Alessandro gli parlò dei fortissimi dolori che il dente causava al suo compagno e lo pregò di cavarglielo, senza fargli male.
»Lasciatemelo vedere,« disse il fabbro al cantante.
Il cantante aprì la bocca e mostrò il dente che gli doleva.
»Lasciate fare a me,« disse allora il fabbro, »io ve lo caverò, senca toccarvelo nè con ferro nè con mano.«
Il fabbro tirò fuori uno spaghetto incerato e disse al cantante:
»Prendete questo spaghetto, fate ad un dei capi urf nodo scorsoio, mettetevi dentro il dente e stringete il nodo.*
Il cantante obbedì. Allora il fabbro disse:
»Datemi l'altro capo in mano!«
Il cantante glielo diede. Il fabbro legò fortemente lo spago a un chiodo che era piantato nel legno dell'incudine. Poi disse:
»Ora state tranquillo, che io dirò alcune : parole incantate e subito il dente uscirà i fuori da se.« E moveva la bocca come per i dire le parole incantate e intanto teneva il vomere nel fuoco. Quando il vomere era ben rovente, il fabbro lo cavò dal fuoco e si slanciò verso il cantante con un \ iao di Satanassa gridando:
»Che dente e che non dente! Aprite la
bocca!«
E cosi dicendo, faceva l'atto di ficcargli il vomere in bocca.
L'altro, che aveva il drnte nel nodo, tutto spaventato saltò indietro per l'uggire, in modo che il dente restò attaccato all'incu-dine_
Quando si riebbe dalla paura, cercava come smemorato il dente nella bocca e, poiché non se lo trovò, esclamò:
»Io avevo paura delle tenaglie e delle mani e costui me l'ha cavato con un vomere: quest'è veramente un nuovo metodo per cavare i denti. Ad ogni modo me l'ha cavato senza alcun dolore ed io non ho avuto altro che una gran paura del vomere.«
E per ricompensare il fabbro, gli diede la domenica seguente un buon desinare e invitò anche l'amico Alessandro.
Esercizio
Traducete: če te vpraša za svet, daj mu ga. — Rekel mu je: »Cenil ga bom (stimare) in rad ga bom imel.« — Našel je listnico (portafoglio); ko je izvedel (sapere), da je sosedova, mu jo je vrnil. — Povedal mi je (dire), pa mu nisem verjel. — Tu imaš denar; če ji ga hočeš dati, ji ga daj; če ji ga nočeš dati, ne daj jI ga. — Rekel jim bom, da si bolan in da ne boš šel z doma prej ko jutri (prima di domani). — Ne bom mu mogel pogledati v oči brez sramu. — Ali ste kupili pomaranče? Pokažite mi jih! — Ne dotikaj se (toccare) teh knjig!
Radio Ljubljana
PETEK, 24. APRILA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi — V odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Pianističn; duo Seifert-Demšar. 12.40: Trio Prek. 13" Poročila v italijanščini — napoved časa 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent D. M. šijanec — lahka glasba. 14: Poročila v italijanščini 14.15: Orkestralno glasbo vodi dirigent Gai. lino 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Orgelski koncert Pavla Rančigaja, sodelu je gdč. Nuša Kristanova; prenos iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 19: »•Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19 30 Poročila v slovenščini 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. 20.40: Prenos iz gledališča Karlo Fell ce v Genovi: Alfano: Vstajenje — opera po romanu Leva Tolstega, f odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini.
O*
n— Oproščen obtožlie tatvine kokoši in prašiča. Radi suma tatvin kokoši in prašiča je prišel na zatožno klop malega senata novomeškega okrožnega sodišča 39 letni Dalmatinec Risto Parav:'nja iz Ob-rcvca, ki pa živi že 25 let v Nemški vasi pri Trebnjem. Obtožnica mu je očitala, da je lani maja ukradel svoji sosedi Rozmanovi 5 kokoši, 11. decembra posestniku Novaku mladega prašiča in letos 8. januarja svojemu sosedu Msžanu kar 9 kokoši Obtoženec se peča s prekupčevanjem in je baje kokoši in prašiča prodal v Ljubljano. Frvih pet ukradenih kokoši je obtož?n-čeva žena plačala svoji sosedi, vendar je Paravinja danes z vso prirojeno mu dalmatinsko zgovornostjo odločno zanikal vsako krivdo in se zagovarjal, da je *fse kokoši in prašiča pošteno kupil, žena pa je plačala sosedi kokoši samo radi ljubega miru in da ne bi imeli opravka z varnostnimi organi. Zaslišane priče so obtoženca zelo obremenjevale in sledila jo prav razgibana konfrontacija prič z obtožencem. Fc. zaprisegi prič je mali ser.at oprostil obtoženca vsake krivde in l.i-zni, ker ni našel dovoljno dokazov o njegovi krivdi.
n— Važno kmetijsko predavanje. Komaj letos ustanovljeno društvo Mali gospodar prične z nizom važnih gospodarskih predavanj za male gospodarje. Tako se bo v nedeljo ob 10. vršilo v občinski posvetovalnici prvo predavanje, na katerem bo predaval znani kmetijski strokovnjak g..ing. Rihar Jože o vrtnarstvu z ozirom na rejo n.alili živali. Vabljeni vsi.
h Srbi]e
Sprejem v Hitlerjevo mladino. Kakor
dnjgocl v rajhu in pri inozemskih nemških narodnostnih skupinah, so Nemci tudi v Srbiji na predvečer Hitlerjevega rojstnega dne sprejeli lOletne otroke v organizacijo Hitlerjeve mladine. Slovesnost je bila v Beogradu z govori in igranjem fanfar.
Koncert v korist izseljenske dece sta priredila Srbski akademski oktet in moški akademski zbor Srbov-izseljencev v Beogradu. Sodelovala je med drugim tudi Slovencem dobro znana operna pevka za.. Z'a-ta Giungjenac. članica beograjske opere.
Nov,, gledališče v Beogradu. Nedavno ie bilo v Beogradu ustanovljeno novo zasebno gledališče zabavnega značaja. Osnovali s:> ga najboljši beograjski komiki v zvezi
z novinarji pod imenom »Bodljikavo pra-se«. Dajali bodo vesel repertoar. Tako imajo sedaj v Beogradu poleg Narodnega gledališča z dramo in opero se: Umetniško gledališče v Kolarčevem vseučilišču, popularno gledališče »Gane« v restavraci ii »Akvarium«, gledališče Združenja igralcev v dvorani Delavske zbornice, životičevo gledališče združenih igralcev v dvorani »Novi Beograd«, dijaško gledališče »Srbija« in gornje.
Srbski dinar edino plačilno sredstvo.
Srbska narodna banka je obvestila javnost na ozemlju vojaškega poveljstva v Srbiji, da je edino zakonito plačilno sredstvo srbski dinar. Samo začasno je še smatrati kot takšno tudi nemške bone, ki so še v prometu, se pa že od 1. julija 1941 ne puščajo več v promet.
Odsek za oskrbo vojnih ujetnikov iz Srbije v Nemčiji in Italiji je predsednik vlade ustanovil v svojem ministrstvu, šef odseka je sanit. general dr. Lukič Jakšič.
Prepovedan uvoz živil iz Banata v Srbijo. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je prepovedal izdajanje dovoljenj za prevoz ljudske in živinske hrane iz Banata v Srbijo.
Za 180 milijonov dinarjev večjo žetev pričakujejo vladni krogi za letos v Srbiji, ker nameravajo potom nacionalne službe za obnovo Srbije rešiti z meliracijskimi deli v Mačvi 36.000 hektarov zemlje iz vode in jo posejati.
Likvidacija dveh visokih šol. Z uredbo min. sveta je ukinjena Ekonomsko-komer-cialna visoka šola v Beogradu. Uredba stopi v veljavo z dnem, ko bo uveljavljena nova uredba o pravni fakulteti beograjskega vseučilišča, na kateri bo osnovan poseben ekonomski odsek. Z drugo uredbo min. sveta je ukinjena tudi Višja pedagoška šola v Beogradu v zvezi s preosnovo filozofske fakultete beograjskega vseučilišča.
Predpisane najvišje cene za čevlje. Ko-misarijat za cene in mezde je objavil v »Služb. Novinah« naredbo, ki določa najvišje cene za moške čevlje od 650 do 940 din, za ženske od 540 do 640 din, pa dečje od 250 do 790 din. V prodaji na malo ne veljajo te cene za tovarniške izdelke. Za čevlje, izdelane v delavnicah, pooblaščenih od centrale za usnje, se sme k tem cenam priračunati največ 30 odst., za po meri izdelane čevlje pa največ 50 odst.
Obnovite naročnino!
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 24. aprila: ob J5.: Boter Andraž. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol
Sobota, 25. aprila: ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol
Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Prva
letošnja uprizoritev bo danes. Golar je delo osvežil in predelal. Igra ima za snov veselo zgodbo o ženitve željni vdovi Rošlinki. Igrali bodo: Rošlinko — Polonca Juvano-va, Manico — Vida Juvanova, Tončko — Simčičeva , Janeza — Presetnik, Balanta-ča — Cesar, Jernejca — Bratina, Gašpar-ja — Kcšič, Tomažina — Plut, Blažona — Raztresen, Tinčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah. Sodeloval bo Bovški tercet.
V petek ob 15. uri bodo igrali po znižanih cenah od 12 lir navzdol Držičevo komedijo »Boter Andraž«. Dejanje se godi v Rimu v 16. stoletju. Pokaže očeta, ki je poslal sina v Rim po trgovskih poslih, a ta mu je zapravil ves denar. Veliko vlogo igra preakanost sluge Medeža, ki zaplete in razplete dejanje.
OPERA
Petek, 24. aprila: ob 15.: Indija Koroman« dija. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol
Sobota, 25. aprila: ob 15.: Don Pasquale.
Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo F. Leharjeve operete »Indija Ko-romand:ja«, ki bo ob 15. uri po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. V igri nastopajo: vila Marljivka, duh lenobe, Lenigoj, čevljarska družina, čevljarska vajenca Jaka in Miha, ki jo popihata v deželo lenuhov in požeruhov Koromandijo, kjer kraljuje kralj Smrčimir s svojo ženo in ministri. V gostilni izvesta Jaka in Miha od kočijaža Korete, kje pelje pot v čudežno deželo. Njune dogodivščine so vsebina igre.
Uprava Narodnega gledališča sporoča p u. obiskovalcem gledališča: Predprodaja vstopnic za nedeljske dramske predstave se bo vršila odslej v Drami in sicer vsak petek, soboto in nedeljo od pol 11. do pol 13. in cd 17. do 19. ure. — Za dramske predstave, ki se vršijo med tednom bo predprodaja kakor doslej pri dnevni operni blagajni od pol 11. do pol 13. in od 17. do 19. ure. — Telefonična naročila za nedeljske predstave sprejema blagajna samo ob petkih in sobotah, naročene vstopnice pa morajo dvigniti reflektanti do sobote ob 19. uri. če ne bodo dvignjene do te ure, bodo na razpolago drugim interesentom.
Vagon steklenic
à 14/10 1, čistih, v zabojih, proda najugodnejšemu ponudniku tvrdka A. JERAN-ČIČ, Ljubljana, Karlovška cesta št. 8.
I
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je danes ponoči nenadoma zapustila naša ljubljena mati, stara mati, gospa
Ana Višnjeve«
roj. Ferluga
v starosti 67 let.
Pogreb drage pokojnice bo v petek 24. t. m. ob % 15. uri popoldne z 2al — kapele sv. Marije — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 22 aprila 1942.
Žalujoči ostali
MALI OGLASI
Službo dobi
Seseda ( -.60. taksa -.60 •a datarne oasiova aU u iifro t *.—.
Auto, moto
Kupim
vse vrste avtomobilov. Ponudbe: Jakomin. Rakek.
5248-10
Les
Frizerko
stalno, dobro, sprejme salon Marica, Mestni ttg 17.
5225-1
Hišnico
starejšo, vaieno vrtnega dela, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia. 5227-1
Mladeniča
vajenega sadjarskih in vrtnarskih del, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »2100«.	5228-1
Služkinjo
tu vsa hišna dela sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.	5232-1
Službe išče
Reseda I -.»0 taksa --6C daianie oasiova tli z» «ifro l 7.—._
Natakarica
mlada, pridna, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5233-2
Beseda L —.60, taksa —.60 u daianie naslova ali za šifro l J.—.
Italijanščino
praktično, po najhitrejši in uspešni metodi poučujem. Takojšnja konverzacija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektno«. 5258-4
iT' fi
Beseda l -.60. taksa -.60. za daianie naslova ali za šifro L 5.—.
Razprodajamo
dalije nailepših vrst, begonie, gladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik! Sever & Komp., Ljubljana.	5203-6
Semenski oves
namizno koruzo, topinambur kot nadomestek krompirja, deteljno serr.e, trav ne mešanice, fižol za v stročju, grah, buče za krmo in |elo, nudi Sever & Komp., Ljubljana. 5202-6
beseda I - OU. uitu - .00 za daianie naslova ali za «ifro t .
Drva
trda, sečnie 1941 in zimske 1941-42, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trda drva«.	5193-15
beseda L -.60. taksa -.60.
daianie naslova ali za _šifro L 3.—._
Stavbno parcelo
ca. 800 m2 v Rožni dolini prodam za Lir 120.000.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5255-20
Parcelo na Mirju
prodam zelo ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5256-20
Naprodaj imam
krasno obdelano kmečko posestvo za rejo do 6 glav živine. Prosto takoj. Je v Ljubljanski pokraiini. Pojasnila : Jančar, Sv. Petra cesta 27.	5259-20
iir.-i,r,ir.»,«»
Beseda l -.60. tafcsa -.60 'a datante naslova ali ti "ifro i 3.—
Enosob. stanovanje
sončno, pritlično, oddam t 1. majem starejšim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5242-21
Sobo odda
neieda l -.60. Laksa —.60. ■* datarne aaslova ali za tifro L 3.—■
Opremljeno sobo
lepo, veliko, oddam s 1. majem. Vprašati : Kolodvorska ul. 28-11., levo. _5224-23
Opremljeno sobo
sončno, za eno ali dve osebi, oddam. Sv. Petra nasip 43 (bufet). 5257-23
Dopisi
nereda i .60. lakta -.60, za daianie oasiova ali M _šifro L }.—._
Živali-
Beseda L l.—. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Ugodno prodam
mlado kozo z mljdičem. — Marinšek, Kiadezna ul. 8.
5230-27
Izgubljeno
beseda L —.60, taksa —.60 za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
Listnico
z dokumenti
sem izgubil. Najditelj naj obdrži v njej se nahajajočih 500 lir, dokumente naj vrne proti nadaljnji nagradi 1000 lir. Jošt, Kočevje.
5216-28
Pridelki
Beseda L —.60. taksa —.60 za daianie oasiova ali u šifro l i.—.
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
Agilen. Boljša liubljanslc* obitelj. Breda. Cin. Čista, obit. Dobro plačilo. Dobra eksistenca. D. Z. O. Z. Električni mlin. Fr.toatelje. Hladilnik 1010. Hišnik. Izmenjava slike. Jeseni. Jera». Izkušena moč. Krompir. Kavč. Kmalu vrnem. Liub-lianska pokrajina. Ljubljana. Mala odškodnina. Mar-liiv. Nova hiša. Na prometu. Obrt. Prometna Pošteno dekle. Perfekten. Prometna točka. Pisarnama). Polje-. Poštena. Pi» sarna. Rabim takoj. Resna. Koža. Resno. Stalna 1. Sprejmemo takoj. Stalna služba. S pritiklinarai. Sama. Strogo poštena. Solid« na. S hipoteko ali brez. Soba s hrano. Sigurna. Stalni zaslužek. Sodelovanje. Samostojna. Samo piava prilika. Sposobna. Šiška. 5072. Štedilnik. Takotšnje plačilo. Udobno. Ugodno prodam. Upokojenec ne nad 55 let. Ugodna cena. Višina 167. Valvazor. Volčjak. Vrt. Selitev takoj. Večkrat v mesecu. Za prevzem blaga 10.000.—. Zanesljiva takoj. Za maj. Značaj šivilja. Zamenjam. Cena 4">25. 95.000 lir. 3000 lir. 8*6. 320.000 lir. 4002. 370.000 lir.
Razno
rt eseda l —.60. taksa —438» «j daianie oasiova ali t* iifro L i.—.
Semenski krompir
ca. 100 kg dam onemu, ki ima njivo v Šiški, proti vrnitvi po dosovoru. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
5192-33
Tablice
»Seznam hišnih prebivalce»« po novem predpisu, se dobe v papirnici Bahovec pri Tromostovju.	5223-37,
INSERIRAJ
Nekaj pohištva
prodam. Zrintskega c. 7-II., vrata 6, Ljubljana. 5201-6
Otroški voziček
novejši model, še dobro ohranjen, prodam. Modist-ka Sever, Komenskcgj 26.
5231-6
.«ico zadnji model
III. C. 9 cm Elmar ter drugi pribor, prodam. Cankarjevo nabrežje 7-1. 5240-6
Kupim
Beseda L -.60, taksa -.60. daianie naslova ali za iifro l J.—.
Otroški voziček
in harmoniko za učenje kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
5208-7
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, po-kroman, kupim. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 5221-7
Elektromotor
iV: HP, kupim. NasloT ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
5226-7
Otroški voziček
globok, kupim. Vprašati : Stana, Slomškova 1.
5246-7
Kolesa
tteseda i I.— . taksa —.60 <* daianie oasiova tli 11 «ifro l .
Še nekaj komadov
tricikljev z balonsko pnevmatiko, nosilnost 300 kg, proda komad Lir 16^0.— Foto-Tourist • Lojze šmuc, Via Tre Maggio 8 (Aleksandrova).	5239-11
Prima dell'attacco decisivo • • •
»Qual'e attualmente la situazione delle Potenze dell'Asse? Sotto quali aspetti è particolarmente migliorata nel corso degli ultimi 12 mesi?« A queste domande, risponde ampiamente SIGNAL, la grande rivista illustrata. U lettore di SIGNAL, attraverso esatte informazioni, cartine e grafici, può formarsi un concetto adeguato degli avvenimenti decisivi che stanno per verificarsi.
U segreto del nuovo film a colori
Che cosa significa »Technicolor«? E che cosa »Agfaco-lor« ? Perchè quest'ultima invenzione tedesca è di tanto superiore al sistema americano? In numerose tavole a colori, SIGNAL spiega questo procedimento tedesco per cinematografia a colori, il più semplice del mondo.
Altri articoli :
Camerati per la vita e per la morte (30 mesi dal diario di una Compagnia di soldati tedeschi) — Come si arrivò al Tripartito — La nuova moda a Berlino e a Vienna.
40 pagine con 11 tavole a colori e 75 fotografie.
Documen fatevi
LEGGENDO
*
Pred odločilnim napadom . • •
^Kakšen je trenutni položaj sil Osi? Pod kakšnimi pogoji se je delno izboljšal v teku zadnjih 12 mesecev?« Na vsa ta vprašanja obširno odgovarja velika ilustrirana revija SIGNAL. Čitalec SIGNAL-a si more napraviti z izčrpnimi poročili, slikami in grafikoni približno sliko neizbežnih dogod-kov v bodočnosti, ki se pričenjajo uresničevati.	(
Tajna novega barvastega filma
Kaj pomeni sTehnikolor« ? !a kaj »Agfakolor« ? Zakaj je ta zadnji nemški izum toliko boljši od ameriškega? številne slike v barvah, SIGNAL razlaga ta nemški postopek za kinematografijo v barvah, najenostavnejši postopek na svetu.
Druge zanimivosti :
Tovariši v življenju in smrti (30 mesecev dnevnika nekega oddelka nemških vojakov). —» Kako je prišlo do Trojne zve« ze. — Nova moda v Berlinu in na Dunaju.
40 strani z 11 barvastimi slikami in 75 fotografijamL
Poučujte se o stvarnosti
S ČITANJEM LISTA
Gratis: chi non conosce ancora SIGNAL o non lo trova nella più vicina rivendita, può chiederne un numero di saggio all'editore, mediante cartolina postale affrancata con 30 cent, e indirizzata a SIGNAL, presso S. L S. E., Bologna.
Brezplačno: Kdor Se ne p«N
zna SIGNALA in ga ne more dobiti v najbližji prodajalni ča* sopisov, lahko zahteva eno številko na ogled pri izdajatelju potom dopisnice, opremljene z znamko za 30 cent. in naslovljene na SIGNAL pri S. L S* E., Bologna.
E. Salgari:
89
usar
Roman
Nekega dne pa mu je, Špancem malone na očeh, ob campeški obali vihar razbil ladjo. Vse njegove tovariše so poklali. On edini se ie rešil s tem, da je do vratu zagazil v močvirje in si celo obraz namazal z blatom, da ga ne bi spoznali. Ko se je rešil iz močvirja, ni pobegnil, ampak je v obleki nekega španskega vojaka predrzno krenil v mesto, kjer si je vse ogledal in poizvedel. Pridobil je nekaj sužnjev na svojo stran ter se z ukradeno majhno jadrnico vrnil na Tortugo, kjer so ga imeli že za mrtvega.
Vsak drug bi se bil premislil še kdaj izzivati srečo; ne tako Olonez. Kmalu potem ie spet odrinil na morje, to pot z dvema ladjicama, ki sta imeli vsaka le po osem in dvajset mož posadke. Odplul je v Los Cayos na Kubi, ki je bil tiste dni važno tržišče. Toda neki španski ribiči so opazili niegovo navzočnost. Neutegoma so obvestili tamkajšnjega guvernerja, ki je zdaj poslal proti gusarskima ladjicama fregato z devetdesetimi možmi, razen tega pa še štiri jadrnice s hrabrimi posadkami, med katerimi je bil črnec, posebej določen, da obesi morske razbojnike.
Olonez pa se ni zbal sovražnikove premoči. Po-
čakal je jutrnjega razsvita, napadel fregato, io za-kvačil vkljub hrabremu odporu Špancev ter pobil vso posadko. Nato se je lotil ostalih štirih ladij, jih zavzel in pometal njih moštvo v morje.
Usoda mu je bila namenila, da izvrši kasneje še vse drznejša dejanja ...
Flibustirja sta si prisrčno segla v roke.
»Nestrpno sem že čakal tvoje vrnitve!« je rekel Pierre Nau.
»Veš. da sem bil v Maracaibu?«
»Ti sam?« se je zavzel Olonez.
»Kako bi bil drugače mogel dobiti bratovo truplo?«
»Mislil sem, da si poslal kakega posredovalca. Le glej, da neki dan s svojo drznostjo ne zapraviš glave! Saj si videl, kako je bilo s tvojima bratoma. Toda maščevali iu bomo! Odprava je že nared!«
»Koliko ladij imaš?«
»Osem. vštevši tvojo .Folgore', in več ko šest sto mož, gusarjev in lovcev na goveda. Midva bova vodila flibustirje, Bask Michel pa bukanirje!«
»Tudi Bask pojde z nama?«
»Vprašal me je, ali se sme udeležiti odprave. Takoj sem mu rekel, da. Vojak je, veš, bojeval se je v evropskih vojskah in nama lahka veliko pomaga. Razen tega pa je bogat!«
»Potrebuješ denarja?«
»Vse", kar sem uplenil na zadnji ladji, ko sem se vračal iz Los Cayosa, je porabljeno!«
»Od mene dobiš deset tisoč piastrov!«
»Gromska strela! Pa ne da bi imel na svojih posestvih onkraj morja neizčrpne rudnike?«
»Lahko bi ti dal še več, da nisem moral davi plačati veliko odkupnino!«
»Odkupnino ... Ti? Za koga le?«
»Za neko damo visokega stanu, ki mi ie padla v roke. Odkupnina je pripadala mojim ljudem, torej sem jo plačal!«
»Kdo bi utegnila biti?... Španka?«
»Ne, flamska vojvodinja, ki je gotovo sorodnica guvernerja v Veracruzu.«
»Flamka?« je vzkliknil Olonez in se znova zamislil. »Tudi tvoi smrtni sovražnik je Flamec!«
»In kaj sklepaš iz tega?« je vprašal gusar ter vidno prebledel.
»Ali ne bi utegnila biti Van Gouldova sorodnica?«
»Bog ne daj!« se je skoraj neslišno oglasilo z gusarjevih ustnic. »Ne, to ie nemogoče!«
Olonez je obstal pod velikanskimi krošnjami skupine maotovcev — dreves, ki nalikujejo bombaževim grmom. Pazljivo ie gledal tovariša.
»Kaj me tako gledaš?« ie vprašal ta.
»Mislil sem "na tvojo flamsko voivodinjo in ugibal, kaj te ie mahoma tako razburilo!«
»Zaradi tvojega suma mi je vzkipela kri!«
»Zaradi kakšnega suma?«
»Da bi utegnila biti v sorodstvu z Van Goul-dom!«
»In če bi bilo tako. kaj tebi mar?«
»Prisegel sem. da iztrebim vse Van Goulde in niih sorodnike z obličia zemlje!«
»Nu dobro, potem io ubii. in vse bo v redu!«
»Njo? ... Nikdar!« ie z grozo vzkliknil gusar.
»To pomeni...« je obotavljaje se rekel Olonez.
»Kaj?«
»Da ljubiš svojo ujetnico?«
»Molči!«
»Zakaj bi molčal? Mar je za flibustirja sramota, če ljubi žensko?«
»Ne, ali slutnja mi pravi, da bo ta ženska zame usodna, Pierre!«
»Torej io prepusti usodi!«
»Prepozno ie!«
»Jo zelo ljubiš?«
»Blazno!«
»In ona ljubi tebe?«
»Mislim da!«
»Lep par bosta! Gospod Ventimiljski se more poročiti samo z nevesto visokega rodu! To ie redka sreča za morskega razbojnika! Popijva ga torej kozarec na zdravje tvoje voivodinje, prijatelj!«
17. poglavje VILA ČRNEGA GUSARJA
Olonez je stanoval v skromni leseni hišici s streho iz listja, kakršne so bile v navadi pri indijanskih prebivalcih Velikih Antilov. Urejena pa ie bila zložno in s tistim razkošjem, ki so ga ti robati možje ljubili. Lepo in mirno ie stala v senci velikih palm na robu gozda, pol milje daleč od trdnjavice.	i
tNSFRIRAJTE V »JUTRU«
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja; Fran Jeran. — Za userauu del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.