GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 26 — Leto II. Murska Sobota, 29. junija 1950 Cena 2 din Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ulica. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev. 641_906_030 — Naročnina: Celoletna din 100.— . polletna din 50.—. četrtletna din 25.—. Ljudsko posojilo je dokaz socialistične zavesti delovnih ljudi! Gigantski uspehi, ki so jih dosegli naši narodi v prvi polovici Titove petletke so dokaz, da naši delovni ljudje z zavestjo gradijo socializem. Kakor delavec v tovarni, tako tudi kmet vlaga ves svoj trud, da si z lastnimi silami zgradi takšno domovino, kakršno hoče imeti naše delovno ljudstvo. V tej veličastni triletni borbi niso klonili naši delovni ljudje, kot so si to želeli naši sovražniki, marveč so nasprotno podvojili svoje napore -za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Da bi to čimprej dosegli, je naša zvezna vlada že leta 1948. razpisala prvo ljudsko posojilo. Takrat so naši delovni ljudje dokazali, da trdno stojijo za našim vodstvom in so vpisali 500 milijonov dinarjev več, kot je bilo prvotno predvideno Sedaj je razpisano novo ljudsko posojilo. Kakor v prvem, tako bo tudi v drugem prišla do izraza zavest naših delavcev in kmetov. Naloga naših aktivistov je, da se slehernemu državljanu prikaže pomen in namen posojila. • Naši delavci po podjetjih že razpravljajo o ljudskem posojilu.: Delovni kolektivi se obvezujejo za vpis velik h zneskov, čeprav še zvezna vlada ni izdala podrobnih navodil m roka. Kakor pri delu, tako prednjačijo tudi pri obvezah za vpis naši udarniki. V tem, da hočejo pri vsaki dolžnosti stati v prvih vrstah, se jasno zrcali njihova visoka državljanska zavest. Vedo samo eno, da njihovi napori ne bodo zaman. J. P. Vrnili se bomo na sečnjo lesa ! Pred kratkim se je vrnila II. Radgonska brigada »Rodi Bela« s sečnje lesa z Urške gore Ker brigada tu v celoti izpolnila plana, je mnogim zavednim brigadirjem bilo težko in so svojemu bivšemu komandantu tov Mahnetu iz Apač napisali pismo sledeče vsebine: »Tovariš Mahne, gremo ponovno na sečnjo lesa! Tovariš Mahne naj te ne začudi pismo, ki je napisano na predlog brigadirjev, da se ponovno vrnemo na Urško goro in dokažemo z novim delom, da plan sečnje lesa ni ostal neizpolnjen po naši volji. Prosimo, da se povežete z OOOF in s tov Žalcem iz OLO-ja, kot tudi s LlP-om iz Dravograda V frontno brigado se nas je prijavilo dvaindvajset tovarišev in tovarišic katerih želja je da se že 1 julija vrnemo na sečnjo lesa Dokazati hočemo, da hočemo tudi v Grabonošu prispevati za skupnost in doseči plan sečnje za okraj Radgona Prosimo za takojšnji odgovor na naslov Anton Bambešek, Gor. Radgona Vas pozdravljajo brigadirji.« To pismo naj bo vzgled ostalim frontovcem. Tudi v ostalih vaseh je opaziti, da frontovci žele vnovič nazaj v brigado To veselo pozdravljamo in zato naj bo skrb OOOF ter ostalih množičnih organizacij, da se organizirajo druge frontne brigade s pravilnimi organizacijskimi prijemi V. T Naš uspeh v predčasni izvršitvi plana, je odgovor obrekovalcem Kljub težavam in pomanjkanju materiala so delavci lesno industrijskega obrata v Ljutomeru 10 dni pred rokom, 21. t. m izvršili polletni plan proizvodnje V zadnjem času so delali nepretrgoma noč in dan, samo da bi svojo obveznost pravočasno izvršili. Uspeh kolektiva je velik, posebno ker je tri tedne primanjkovalo surovin. Toda delavstvo je s pojačanim delom to nadoknadilo in svojo dolžnost do domovine in Partije izvršilo V borbi za izvršitev planskih nalog se odlikuje ves delovni kolektiv. Delo je urejeno po tekočem traku in razdeljeno po skupinah. Najbolj se je v delu izkazal udarnik Janko Kodelič iz oddelka za limanje. Skozi njegove pridne roke gredo vsi Izdelki Tudi tovariša Matija Kolbl in Jože Lipovec iz čistinega oddelka sta vzorna delavca. V tromesečnem tekmovanju je obrat prejel prehodno zastavico podjetja, v prvomajskem tekmovanju pa si jo je priboril v trajno last. Obrat je razglasil več udarnikov, ki so bili nagrajeni z delovnimi čevlji. 90 odstotna udeležba pri pregledu krompirišč Pregledi krompirišč v ljutomerskem okraju so pokazali, da se nekateri krajevni ljudski odbori in posamezniki še danes držijo ob strani, kljub temu, da je ogromna večina ljudstva spoznala važnost odkrivanja in uničevanja krompirjevega škodljivca. Pri nekaterih KLO vodijo zelo slabo evidenco nad udeležbo prebivalstva, nekateri pa sploh ne poročajo kmetijskemu poverjeništvu, kako pregledi potekajo. KLO v Bančanih, na Cvenu, v Žerovincih, Križevcih in drugi, ne pošiljajo poročil o pregledih, medtem ko KLO Ključarovci pri Ormožu, Kog. Stročja vas itd., pošiljajo zelo slaba poročilla. Iz poročila KLO Stročja vas je razvidno, da je bilo 11. t. m. pri pregledu 14 ljudi neopravičeno odsotnih, niso pa navedli imena onih, ki so neopravičeno izostali, kar je okrajnemu štabu za izvedbo akcije nujno potrebno zaradi ostrejših ukrepov. Pri pregledih je vse premalo resnosti. Vodje skupin se ne brigajo, da bi bile parcele res pregledane in do. puščajo, da pregledovalci samo gredo preko polja in s tem ugodijo for- malnostim pregleda. Tako je bilo 11. t. m. v Stročji vasi Pregledovalci krompirišč so se razporedili po njivah, potem pa so hiteli preko polj, samo, da so bili preje gotovi in pri tem sploh niso pregledali krompirjevih nasadov Tak način pregledov je seveda brez vsakega praktičnega pomena. So pa tudi dobri KLO, ki so se resno zavzeli za množične preglede. To so KLO v Kuršincih, Logarovcih, Razkrižju in drugod. V teh KLO je bil množičen pregled temeljit. Medtem, ko se 90% prebivalstva v okraju redno udeležuje množičnih pregledov, se pa najdejo ljudje, ki nočejo sodelovati v tej akciji. Ščavničar Franc iz Globoke se zadnjega pregleda kot vodja skupine ni udeležil in je kriv, da je njegov teren ostal nepregledan. Kljub večkratnemu prepričevanju se nočejo pregledov udeleževati Gašperič Marija iz Presike, Čirič Marija iz Koračič in Vučko Franc iz sv. Tomaža. Proti takim in podobnim ljudem je potrebno uvesti strožjo mero. ker jim lepo pojasnjevanje prav nič ne pomaga. Ks Sami si ustvarjamo bodočnost! V ljutomerskem okraju so se v tem letu resno lotili gradnje zadružnih zgradb v kmečkih delovnih zadrugah. Gradijo zadružne domove, hleve, vodnjake in druge zadružno stavbe. Letos do dosegli že prav lepe uspehe. Dela na 279 stavbah, ki so predvidene za preureditev, so 60% že izvršena. V teku je gradnja 147 zadružnih poslopij. Preuredili bodo 66 konjskih hlevov, 47 svinjakov, 18 kokošnjakov itd. in na novo zgradili 1 konjski hlev, 6 govejih hlevov, 10 svinjakov, 21 kokošnjakov, 1 racarnik, 55 vodnjakov in mnogo drugih manjših objektov. Vrednost izvršenih del na preureditvah bo znašala okoli 9 milijonov, pri novogradnjah pa 19 milijonov dinarjev. V surovem stanju so letos dogradili 8 zadružnih domov, a dela na dveh so v teku. Za gradnjo zadružnih domov bodo iz lokalnih virov pridobili gradbeni material v vrednosti 2 milijona dinarjev, a za preureditev in novogradnjo drugih stavb pa bo znašala vrednost materiala, pridobljenega iz lokalnih virov, okrog 20 milijonov dinarjev. Mnogo pomagajo pri izdelavi opeke poljske opekarna, ki dnevno izdelajo od 2000 do 3000 komadov zidakov. Opekama v Ključarovcih prt Ljutomeru je doslej izdelala 120.000 komadov opeke. Pred nedavnim ustanovljena opekama v Miklavžu pa je dvignila proizvodnjo na 8000 komadov opeke na dan. Zadružna domova v Žerovincih in pri Miklavžu sta zgrajena samo iz materiala, ki je bil pridobljen iz lokalnih virov. Tudi zadružniki pri sv. Tomažu, v Grlavi, Veržeju in v Križevcih so iznajdljivi pri odkrivanju krajevnih sredstev za gradnjo zadružnih objektov. Od množičnih organizacij pa naj služita za vzgled organizacija AFŽ in mladina iz Logarovcev, katere so res pridno sodelovale pri gradnji zadružnega doma in drugih zadružnih poslopij. Za dosežene uspehe pri gradnji zadružnih domov in drugih zadružnih poslopij je sprejel odsek za kapitalno zgradnjo pri OZKZ prehodno zastavico od IOOF Slovenije kot priznanje za plodno delo pri gospodarskem utrjevanju številnih zadrug v okraju. Ks. S tekmovanjem za večjo obremenitev lokomotiv prihrani železniška služba v Zrenjaninu mesečno preko pol milijona dinarjev. Ta veliki prihranek dosega na ta način, da vlakovodje obremenijo vlake povprečno za 31% več kot so jih obremenili prej. Do konca letošnjega leta bo v Sarajevu zgrajena nova moderna mlekarna, ki bo dnevno predelala petdeset tisoč litrov mleka. Stroje za novo mlekarno bo dodelil Mednarodni dečji fond. Kmet Ivan Turšič iz Nove Gorice, je izdelal tekoči trak, ki s pomočjo malega elektro-motorja prenese tisoč kg sena z vozov v magazin v pičlih 15. minutah. Slične tekoče trake si bodo naredili tudi ostali kmetje in kmečke delovne zadruge, ki imajo svoje elektro- motorje. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 29. junija 1950 Tudi to je naloga ljudske inšpekcije! Potrebe potrošnikov so zaradi porasta kupne moči in socialističnega, dviga življenjske ravni, vse večje. Mesečno se vključujejo v delovni proces deset in deset tisoči novih potrošnikov in zato stalno narašča število zajamčenih oskrbovancev. Naša Industrija pa kljub vsem naporom še ni v stanju izdelati toliko predmetov, kolikršne so potrebe in želje potrošnikov. To prehodno stanje povzroča večje povpraševanje po blagu. Industrijski izdelki prihajajo v maloprodajno mrežo enakomerno po mesecih preko vsega leta, a kritični predmeti se razprodajajo v enem ali dveh dnevih. Zanimivo je ugotoviti, kateri so tisti potrošniki, ki vedno pokupijo v trgovinah, najbolj iskane predmete. To so tisti, ki nimajo zveze s trgovskimi nameščenci v trgovinah, zlasti njihovi sorodniki, prijatelji, stari in novi poslovni znanci. Ta obveščevalna služba je tako dobro organizirana, da vsi zgoraj našteti takoj, čim pride blago, že vedo za količino, kvaliteto in sortiment prispelega blaga, kakor tudi dan in uro prodaje. Najboljši dokaz taki ugotovitvi so vrste pred prodajalnami, ki se formirajo že v zgodnjih urah. Trgovinske inšpekcije prav posebno pa še ljudska inšpekcija imajo na tem področju ogromno dela, posebej pa zato odrejeni kontrolni organi okrajnih (mestnih) magazinov in OZKZ so dolžni, da ugotavljajo in odpravljajo vse napake ter s svojim vestnim delom pripomorejo, da bodo lahko kupili potrebne predmete tudi tisti potrošniki, ki žrtvujejo največ za izvedbo petletnega plana. Vzgledno delo agronoma Šiftarja Velike važnosti v današnji rekonstrukciji kmetijstva, polaga naša oblast na kmetijske strokovnjake. Kmetijski strokovnjak lahko s svojim vnanjem stori več, kakor marsikateri aktivist. Vzgleden primer borca za dvig kmetijske proizvodnje najdemo v osebi agronoma Šiftarja, ki že nekaj let uspešno dela na okrajnem poverjeništvu za kmetijstvo v Murski Soboti. V pisarni tov. Šiftarja je vedno živahno. Zadružniki iz zadrug in ljudje iz ekonomij prihajajo s svojimi problemi in težavami, katere jih tov. Šiftar rešuje na podlagi svojih bogatih izkušenj. Največ prostega časa pa porabi v ekonomijah in zadrugah, Kramarovski zadružniki se ga posebno dobro spominjajo, ki je e nasveti in osebnim vodstvom v mnogočem izboljšal kramarovsko zadrugo. Kadar se je šlo za dvig proizvodnje, se ni ustrašil naporov oddaljenosti. Teden za teden je prihajal k zadružnikom, kateri so ga spočetka nezaupljivo sprejemali. Njego- va beseda pa je obrodila bogate sadove. Iz zanemarjene zadruge je postala kramarovska zadruga najboljša v okraja. S svojimi nasveti pa je dvignil tudi vrtnarstvo v Bakovcih, Letos pa prihaja najpogosteje med puconske zadružnike. Agronom Šiftar izreče včasih tudi ostro besedo nad poedince, če je to potrebno. Vendar ga zadružniki rade volje poslušajo, saj so njegovi dosedanji nasveti obrodili bogate sadove. Prvi maturantje v Križevcih Na sedemletki v Križevcih pri Ljutomeru so prvič polagali nižje tečajne izpite. Od 27 učencev je bilo 22 učencev pripuščenih k maturi in dve učenki sta bili zaradi odličnega uspeha oproščeni zavržnega nižje tečajnega izpita. Izpit je položilo 20, učencev, 2 učenki pa imata iz enega predmeta popravni izpit. Od učencev, ki so uspešno položili nižji tečajni izpit se jih je vpisalo 6 na učiteljišče, eden bo nadaljeval gimnazijo, a ostali gredo v razne strokovne šole. Pri maturi je predsedoval profesor Žužek Alojz iz Maribora. Po izpitih so se učenci zahvalili upraviteljstva sedemletke in učiteljskemu zboru za vloženi trud in požrtvovalnost. R. M. Kdo je kriv godrnjanja Delitev mesa je v soboto dne 10. junija v Ljutomeru povzročila mnogo nezadovoljstva. Ljudje so dolgo in nestrpno čakali, kdaj se bo delitev mesa začela Ko so vprašali mesarja Senčarja, zakaj ni tako dolgo mesa, se je ta izgovarjal, da ni' ime! prevoznega sredstva, da bi pripeljal meso iz klavnice v Lukavcih. Vendar ta njegov izgovor ni utemeljen, ker je njegova dolžnost, da si pravočasno priskrbi prevozno sredstvo. M. M. Lisice In gradnja zadružnega doma V Šafarskem je skrivališče lisic. Od tu hajkajo na kokosi in piščance in delajo velike preglavice okoliškim vaščanom. Razkrižančani so sami krivi, da lisice neovirano lazijo po njihovih vaseh. V kupih zložene surove opeke, ki je namenjena za gradnjo zadružnega doma, so si te zvitorepke napravile varen bunker. Sedaj pa ta opeka razpada. Nihče se ni V dveh letih spomnil, da bi se opeka žgala in koristno uporabila pri gradnji zadružnega doma, ki stoji v Šafarskem nedograjen. Gradnja po polževo napreduje, čeprav so na Razkrižju pogoji, da hi bili to delo že lahko zdavnaj opravili. V podjetjih za predelavo lesa v Sloveniji je bilo v majskem tekmovanju razglašenih 595 udarnikov in racionalizatorjev. Tekmovanje se nadaljuje tudi ta mesec, ko v izvrševanju plana gozdarstva sodeluje tudi nekoliko tisoč članov osvobodilne fronte. V dosedanjem tekmovanju ima največ uspehov podjetje v Ajdovščini. OBVESTILO Obveščamo vse sindikalne podružnice, katerim je dodeljen kontinent ležišč za letni oddih, da dvignejo napotnice za mesec avgust najpozneje do 5. julija. Po tem etrminu bomo ležišča oddali vsem ostalim interesentom. Potnik Maribor. Dvignili bomo kulturno raven ljudstva 20. junija se je v Ljutomeru vršilo posvetovanje tajnikov in predsednikov sindikalnih podružnic, kjer so obravnavali različna vprašanja, med drugim tudi poživitev kulturnoprosvetnega dela po podružnicah in širjenje ljudskega tiska. Sprejeli so sklep, da bodo podprli SKUD »Janeza Kavčiča« v Ljutomeru in vaška izobraževalna umetniška društva. Pripravili bodo svoje člane, da se bodo vključili v društva in v njih aktivno sodelovali. Razširili bodo tudi ljudski tisk med delovne ljudi, posebno pa bodo skrbeli za pridobivanje naročnikov za lokalna časopisa »Ljudski glas« in »Vestnik«. Prav tako bodo v svojih podružnicah pridobivali člane za dopisovanje v časopise, da bodo ti postali resnični glasniki obmurskega prebivalstva. Podprli bodo akcijo za tisk v »Tednu tiska«, ki ga namerava organizirati okrajni odbor Osvobodilne fronte. Ks. Tudi pionirji iz Prosenjakovec... Pionirski odred v Prosenjakovcih, v katerem so otroci madžarske manjšine, je med najboljšimi v okraju. Že dve leti skrbno čuva prehodno zastavico, ki si jo je odred priboril s svojim vztrajnim delom. Svoj praznik »Pionirski dan« so pionirji v Prosenjakovcih prav svečano proslavili. Že dopoldne so s pestrimi točkami sodelovali pri otvoritvi gasilskega doma, popoldne pa so imeli svojo prireditev. Pionirski pevski zbor, ki je med najboljšimi v. okraju, je zapel nekaj mažarskih in slovenskih narodnih pesmi Pionirji so izvajali tudi telovadne točke in recitirali nekaj pesmi. Po prireditvi so žene pogostile pionirje s čajem in pecivom. Zelo pestra je bila pionirska razstava v Prosenjakovcih, kjer so otroci pokazali delo v preteklem šolskem letu: vzorne šolske naloge, ročna dela, kladiva, žage in sekire, ki so jih sami izdelali in celo pravi električni zvonec. Slovesno so proslavili svoj praznik tudi pionirji v Fokovcih. Fokovske pionirje so obiskali pionirji iz Vučje gomile in so skupno zapeli pionirsko himno, nato pa so sledile pesmi, deklamacije in telovadne točke. Sodelovali so tudi cicibani. Tudi fokovske žene so pionirje pogostile s pecivom in malinovcem. Č- Iz soboškega okraja Na državni kmetijsko poljedelski šoli v Rakičanu je bil 16. junija zaključek prvega letnika. Upravnik šole je v svojem nagovoru prikazal uspehe ter razdelil spričevala. Od 39 učencev so trije naredili razred z odliko, 17 s prav dobrim, ostali pa, z zadostnim uspehom. Za uspešno delo v mladinski in fizkulturni organizaciji ter zla dvig učnega uspeha in za požrtvovalnost pri udarniškem delu je uprava šole nagradila 23 učencev. Pregled mladinskega dela je podal učenec tov. Zrinski. Mladinci so v preteklem letu izvršili 8938 prostovoljnih delovnih ur na državnem posestvu, na zadružnem domu, pri tednu cest pa so dosegli celo prvo nagrado. V predvojaški vzgoji so dosegli prehodno zastavico Vojnega odseka Murska Sobota v stalno last in več denarnih nagrad. Član okrajnega komiteja mladine je mladincem ob tej priliki čestital na uspehih ter razdelil učencem mladinske izkaznice. Poleg tega so mladinci državnega posestva prejeli pohvalo za sklep, da gredo med počitnicami v Kočevje, pomagat opravljati kmečka dela ogroženih površin. Kako poteka akcija za nabiranje zelišč? Nabiranje zelišč v soboškem okraju je kljub začetnim napakam in pomanjkljivostim zadnje čase dobro napredovalo. Za nabiranje se je predvsem zainteresirala šolska mladina, ki je v nekaterih vaseh nabrala že lepe količine zdravilnih zelišč. Važno je, kako pojmujejo nabiranje zelišč učitelji, ki morajo biti strokovni vodje mladih nabiralcev. Najboljše so akcijo za nabiranje zelišč razumeli v obmurskih zadrugah Melinci, Bakovci, Ižakovci in v Dokležovju. Največ, so nabiali v Melincih, kar je v glavnem zasluga učiteljice Gjura Jožice in poslovodje zadruge Oba sta bila v tesni povezavi z okrajnim referentom, ki jima je dajal strokovna navodila. Tudi v ostalih krajih napreduje nabiranje zdravilnih zelišč. Vendar je ponekod opaziti malomarnost odgovornih činiteljev, ki se ne. trudijo v dovoljni meri, da bi dnevno odkupovali zdravilna zelišča. Tako je okrajni referent ugotovil v lipovski šoli večje količine zelišč, ne da bi jih predali KZ-ju. Potem pa se čudijo, zakaj je prenehala nabiralna akcija? Saj je vendar jasno, da dobe otroci šele tedaj veselje do nabiranja, kadar prodajo prvi trud. Lipovski šolarčki se pa vprašujejo: »Kedaj bomo dobili denar za nabrana zelišča?« Takšne in podobne napake se sicer ob kontroli popravljajo, vendar ponekod občutno zavirajo akcijo za nabiranje. Kako pojmujejo nekateri poslovodje KZ-jev, nam daje lep primer KZ Tišina, ki do 17. maja ni imela nakupljenih niti kilogram zelišč, kljub dejstvu, da je v KLO-ju bila nabrana večja količina zelišč. Najbrž se je poslovodja KZ-ja ustrašil morebitnih reklamacij ali pa, da je hotel počakati, kako bodo ostale zadruge nabavljale zdravilna zelišča. Da bi se popravile dosedanje napake in pospešilo nabiranje zelišč, je potrebno, da se vsak organizator, predvsem na terenu, prej seznani z nabiranjem zelišč. Tam, kjer akcija ne gre, naj skliče učiteljstvo masovne sestanke, na katere bo prišel okrajni strokovnjak in jim dal strokovna navodila. Prekmurje nudi v svojem naravnem bogastvu velike možnosti zaslužka domačemu prebivalstvu. Zato je velike važnosti, kako imamo razporejeno organizacijo na terenu. Treba pa je razumeti tudi potrebe države, ki dobiva z zdravilnimi zelišči, razen domačih zdravil, še njihovim izvozom dragocene devize, ki so tako potrebne našemu gospodarstvu. F. M. Mi se borimo za ,,nafto"! V času, ko se naš delovni človek bori za večjo storilnost pri delu, se najdejo v Ljutomeru brezvestni šoferji, ki se vozarijo po terenu brez službenih potreb in izkoriščajo državna vozila in pogonska sredstva, takrat, kadar so njihove vožnje nepotrebne, Tak primer je pri vozaču Trstenjaku Janku, uslužbencu pri reševalni postaji RK, ki se večkrat dnevno vozi na svoj dom v Stročjo vas z reševalnim vozom. Prejšnjo nedeljo je nekajkrati prevozil pot domov in nazaj v Ljutomer. Mar je to varčevanje z dragocenimi pogonskimi sredstvi, za katere se bori naš delovni človek z žuljavimi rokami? V interesu skupnosti je, da se takšno brezvestno izkoriščanje benzina prepreči, ker je škodljivo pravilnemu in načrtnemu izkoriščanju goriva. Murska Sobota, 29. junija 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele Enajsta ura v soboški mlekarni Na cerkvenem stolpu je počasi in veličastno udarila ura..., prodajalki v soboški mlekarni sta nehote napeli ušesa... enaaa, dvaaa, triii, štiriiii... in enjst udarcev sta našteli. Žene-gospodinje so z vso naglico s kanglico v roki hitele pa trgu. »Tovarišiča, mi čakamo,« so se oglašale žene, ki so prihitele s svojimi kanglami pred mlekarno. »Saj, saj.. doma nas čakajo otroci in ti ne razumejo, da ob udarcu enajste ure — se ne dobi več mleka.« Toda prošnje in moledovanja so. zaman, Razočarane žene žalostno odhajajo s praznimi kangljicami izpred mlekarne na svoje domove. Z visokega cerkvenega stolpa se pa ženskam škodoželjno hahljata veliki in mali stolpni kazalec, ki stojita na enajsti in dvanajst. Tovarišicam v mlekarni bi bilo potrebno povedati, da se ne bi pregrešila čez državo, ako bi po potrebi še kakšno minuto ostale dalje v mlekarni Razgovor med dijaki Franček: »Ti Tonček, zakaj so Tineta vrgli iz soboške gimnazije?« Tonček: »Ker je vsled slabega vedenja kvarno vplival na dijake.« Franček: »To pa je slabo.« Tonček: »Ni slabo.« Franček: »Zakaj ne?« Tonček: »Zato, ker bo kljub temu dalje študiral.« Franček. Kaj? Saj ni mogoče. Katera šola bo pa vzela takega nepoštenjaka v šolo?« Tonček: »Hahaha! Ne verjameš? Teološka fakulteta v Ljubljani! Tam bo baje, študiral za duhovnika.« Franček: »Kaj pa čvekaš! Takšen človek bi naj bil za duhovnika? Kako bo tak človek in kako bo tak človek otroke vzgajal?« Tonček: »To vedo tudi gospodje v Ljubljani. Vendar so ti gospodje tudi mnenja, da je za državni denar še vedno boljše vzgojiti slabega duhovnika, kot pa nič.« Nekaj o napisnih tablah V Ljutomeru je mnogo lokalov, ki nimajo nobenega napisa, tako da se šele z vstopom v prodajalnico lahko prepričaš, kaj se prodaja ali izdeluje. Tako je s poslovalnico Okrajnega magazina, oddelek usnjenih izdelkov, ki nima napisne table nad prodajalno. Nič bolje ni pri brivskem mojstru Žižku, kjer visi nad lokalom velika, zrjavela tabla, brez vsakega napisa. Poslovodja in mojster brivnice sta pozabila, da spada h »kulturnemu poslovanju«, poleg urejene poslovalnice, tudi čitljiva napisna tabla. Ali se ne bi dalo to urediti? RADIO MARIBOR ČETRTEK, dne 29. Junija 5,00 Jutranji pozdrav. 5,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 5,30 Slovenske narodne pesmi. 5,50 Jutranja telovadba. 6,00 Napoved časa, poročila in radijski koledar. 6,10—7,00 jutranji koncert. Opoldanski spored. Večerni spored. PETEK, dne 30. Junija 5.00 Jutranji pozdrav. 5,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 5,30 Veseli zvoki. 5,50 jutranja telovadba. 6,00 Napoved časa, poročila in radijski koledar. 6,10—7,00 Jugoslovanska narodna in umetna glasba. Večerni spored. Opoldanski spored. SOBOTA, dne 1. julija 5,00 Jutranji pozdrav. 5,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 5,30 Zabavna solistična glasba. 5,50 Jutranja telovadba. 6,00 Napoved časa, poročila in radijski koledar. 6,10—7,00 Jutranji koncert. Opoldanski spored. Večerni spored. OBVESTILO Odkupno podjetje »Perutnina« v Murski Soboti odkupuje polže po din 10.— za kg. Polži morajo biti debelejši od oreha. Člani avto-moto društva na Bledu so v tekmovanju v čast prvega kongresa Ljudske tehnike Slovenije izvršili svoj letni plan v šestih mesecih. Člani društva so v zimskih mesecih iz starih delov izdelali tri avtomobile in eno motorno kolo ter tako omogočili, da se lahko izvežba veliko število novih vozačev. Bogoljub Pavlovič, kopač temeljev, zaposlen pri gradbenem podjetju »Jablanica« v Valjevu, je postavil nov svetovni rekord v hitrem kopanju temeljev. S pomočjo lastne konstrukcije je izkopal v sedmih in pol urah trideset in pol kubičnih metrov zemlje. O svojem uspehu je obvestil maršala Tita, ki mu je v znak priznanja podaril dragoceno žepno uro. Centralni komite Ljudske mladine Slovenije bo poslal v Juliju in avgustu okrog tisoč najboljših mladincev na taborenje v turistične kraje naše domovine. To taborenje je namenjeno kot odmor gimnazijskim in visokošolskim mladincem, ki so se izkazali s svojim delom v mladinski organizaciji. Jugoslavija je na izmed redkih držav, ki redno izdaja svoje tedenske filmske novice in snema dokumentarne filme o najvažnejših dogodkih iz gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Največji producent takih filmov je centralni studio »Zvezda-film«, v čigar laboratorijih se vsak teden izdela po en tedenski filmski pregled. V Prekmurju so pričeli z žetvijo Najvišji pridelek ima državno posestvo Rakičan-Beltinci V Prekmurju so pričeli z žetvijo. Na veliki njivi, kjer je včasih želo nekaj deset žanjic, enakomerno brnita dva žetvena stroja. Na državnem posestvu Rakičan—Beltinci žanjejo ječmen. Letošnja žetev v Prekmurju ni preveč vesela, kajti suša v maju in juniju je doraščajoče žito precej prizadela. Letos bi na državnem posestvu imeli preko 30 stotov ječmena na hektar, a ga je suša stisnila. Klasje je sicer polno, toda kratko. Več kot 24 do 26 stotov ga bodo težko pridelali. Letošnji povprečni hektarski donos ječmena je na privatnem sektorju mnogo nižji, kot na državnem posestim v Beltincih in Rakičanu. Prekmurci so namreč prepričani, da ječmena v Prekmurju ni mogoče pridelovati. Vendar ga na državnem posestvu pravilno negujejo in dosegajo lepe uspehe. Lani so ga pridelali na nekaterih parcelah celo po 36 stotov na hektar. Tudi letos bi bil pridelek tako visok, če mu suša ne bi škodovala. V prekmurju je važno ječmen zgodaj sejati, pa tudi pravilna nega je potrebna. Važno je apnenje zemlje, ki pomeni v Prekmurju za ječmem »pol življenja«. Na državnem posestvu Beltinci so prejšnja leta gojili »bankuti« pšenico, toda peščena zemlja ji nikakor ni prijala. Letos so jo zamenjali z »beltinško 831«, ki je lani dala 20 stotov na hektar. S skrbno nego z večkrat- nim valjanjem in brananjem, da bi zemlja obdržala vlago, pa tudi z umetnimi gnojili so na posestvu dosegli, da bo tudi letos kljub precejšnji suši dala zadovoljiv pridelek S koruzo letos na posestvu niso imeli prave sreče, ker čim so jo spravili v zemljo, so jo vrane skoraj, vso izkljuvale. Posevke napadajo v taki meri, da bo v Prekmurju treba resno misliti na njihovo zatiranje. H. P. VINOZA na Jeruzalemskem vrhu postaja vzorno socialistično gospodarstvo Vinogradniška delovna zadruga na Janževem vrhu, ki je ena največjih v radgonskem okraju, postaja vzorno socialistično gospodarstvo. Zadružni kolektiv, ki sestoji iz bivših viničarjev, bije nenehno borbo za zvišanje storilnosti dela in zboljšanje gospodarstva. Vinogradniška brigada je pravočasno in uspešno izvršila škropljenje proti peronospori. Vez v vinogradih je tudi končana. S škropivom so imeli precej težkoč, ker je zaradi suše zmanjkalo vode ter so jo morali voziti iz 3 km oddaljene doline. Mešana brigada, ki je pozimi škropila sadno drevje in opravila vsa pomladanska dela, pomaga poleg košnje, spravljanja sena, žetve in mlačve, še pri gradnji zadružnega hleva, za vprežno živino. Hlev bo zadružen 8 skladišči in shrambami za orodje in ostalim inventarjem. Zadruga bo v avgustu adaptirata večji hlev za 40 glav živine. V kratkem bo zadruga dobila elektriko, instalacije so že gotove. Vinogradniška zadruga na Janževem vrhu posveča vso skrb obnovi vinogradov. Letos so nasadili 1 ha in 40 a pritličnega breskovega nasada in na novo zasadili 45 a vinograda. V zadrugo se je vključilo večje privatno kmečko posestvo, s katerim so pridobili 2 ha vinograda Prhodnje leto bo zadruga začela gojiti vodno perutnino, ker ima za to primerno močvirje v dolinskem predelu zadružnega posestva, Delovne sile v zadrugi je dovolj in je pravilno razdeljena. Delajo po brigadnem sistemu in normah. Primanjkuje jim le vprežne živine. Tudi to bodo priskrbeli v najkrajšem času. Disciplina med članstvom je zadovoljiva ter se je v zadnjem letu zelo dvignila. V zadrugi imajo tudi svoj DID, ki ima v oskrbi 35 otrok. Ta ustanova, sproščuje, žensko delovno, silo, ki je zaposlena pri vinogradniških in poljedelskih delih. Zadruga in KLO nudita DID vso pomoč. rj. FIZKULTURA Mladinska liga Sobota: Kladivar (Celje) 4:1 V nedeljo sta se na igrišču FD Sobote srečali v prvenstveni tekmi mladinski moštvi Sobote in Kladivarja iz Celja. Vkljub precejšni vročini, je bila tekma zanimiva in moštvi sta dali vse od sebe, da si priborita zmago. V prvem polčasu je bila igra ves čas odprta, vendar je na igrišču prevladovalo domače moštvo. Svoje premoči pa domače moštvo zaradi »smole« pred vrati ni prikazalo v golih. V tem polčasu je domače moštvo doseglo samo en gol. Začetek drugega polčasa pa je pripadal enajstorici Kladivarja. Gostje so dali vse od sebe, da bi izenačili, toda obramba soboškega moštva je bila na mestu in je vse nevarnosti pravočasno odklanjala. Nenaden prodor domačih je prinesel drugi gol. Po tem golu, je moštvo Kladivarja popustilo in je do konca igre imelo podrejeno vlogo na igrišču. Žoga domačega moštva je v tem polčasu trikrat stresla mrežo nasprotnika. Tri minute pred koncem so pa gostje zabili častni gol, in sicer zaradi nesporazuma domačega branilca in Vratarja. Domače moštvo je kot celota zaigralo dobro, posebno obramba, ki je bila zelo sigurna. Enajstorica Kladivarja je kljub porazu zapustila dober vtis. Vratar je bil zelo nesiguren. Dve pomembni zmagi jugoslovanskih šahistov Jugoslovanska šahovska reprezentanca je pretekle dni odigrala dva meddržavna dvoboja. Najprej je porazila močno reprezentanco švedske z visokim rezultatom 13 in pol : 6 in pol. Švedska reprezentanca je med severnimi državami najmočnejša in je to prav lep uspeh jugoslovanskega šaha. — Drugi dvoboj je naša reprezentanca odigrala z reprezentanco Finske, ki jo je premagala z rezultatom 16:4. Naši mojstri niso izgubili v tem srečanju niti ene partije. Dvoboja sta bila dvokrožna na 10 deskah. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 29. junija 1950 Okrajna razstava učnih pripomočkov osnovnih in sedemletnih šol v M. Soboti Po naših šolah se je učiteljstvo v tem letu borilo za kvalitetno znanje naših otrok in je doprineslo dobršen del za dosego lepih učnih uspehov prav zato, ker se je posluževalo učnih pripomočkov. Učil oziroma učnih pripomočkov je po naših šolah zelo malo. Učiteljstvo je sklenilo, da si pomaga samo. Sklep je bil sprejet. Posamezni uči- telji so se temeljito vrgli na to delo ter dajali iniciativo tudi ostalim. Na razstavo učil je poslal vsak učitelj po eno ali več najboljših učil, le redki pa so, ki tega sklepa niso izvršili Razstava je bila skrbno pripravljena in je pokazala, da se naši učitelji zavedajo velikih učno-vzgojnih nalog. Nove nižje gimnazije v Murski Soboti Ministrstvo za prosveto je sedemletne šole Beltinci Cankova, Tišina, Puconci Rogaševci in Gornja Lendava preimenovalo v nižje gimnazije. To je velik napredek v razvoju našega šolstva, ki omogoča, da bo prišlo čim več naše mladine do potrebne izobrazbe. Že v letošnjem šolskem letu so nižje gimnazije Beltinci, Cankova in Tišina imele nižje tečajne izpite, kjer so pokazali kandidati prav dobre uspehe. Večina teh dijakov se bo vpisala na strokovne šole, nekaj pa jih bo nadaljevalo študij na višji gimnaziji. Doma ostaneta samo dva. Uspehi pri nižjih tečajnih izpitih na teh šolah so pokazali, da je današnja mladina kos podobnim nalogam. Pa. Tudi učenci v gospodarstvu so praznovali V petletnem planu moramo usposobiti 45.000 strokovnih moči za naše gospodarstvo. Ti ljudje bodo izšli predvsem iz vrst učencev v gospodarstvu. Zaradi tega in pa iz splošne skrbi za našega delovnega človeka skrbi naša Partija in ljudska oblast tudi na naše učence v gospodarstvu. Zato je tudi 16. junij proglašen za »Dan učencev v gospodarstvu«, ki so ga tudi letos častno proslavili. Že na predvečer »Dneva« so imeli učenci soboške strokovne šole konferenco, kjer so prejeli mladinske izkaznice. Konference so se poleg učencev, ki jih je bilo okrog 200, udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti okraja. Referat o nalogah učencev v gospodarstvu je imel član biroja OKLMS tov. Ferenc Anton. Govoril je o položaju vajencev v stari Jugoslaviji o tem kako so bili zapostavljeni in o učencu v novi Jugoslaviji. Predvsem se je dotaknil, odnosa učenca do šole in mojstra. »Učenci morajo ljubiti šolo, prav tako morajo ljubiti in spoštovati mojstra ter si prizadevati, da si pridobijo čimveč znanja, do katerega so se njihovi vrstniki v mrzlih in tujih režimih mukoma dokopavali«, je dejal tov. Ferenc. Tov. Org. sekretar OK KPS Barbarič je v svojem govoru pozval učence, da nadaljujejo delo, ki ga je začet Sirotanovič, Zagorišek, Petek in drugi. Naj si prizadevajo, da si pri svoje čim več praktičnega in teoretičnega znanja. »Vi najbolj razumete problematiko vasi in tudi problematiko našega delavstva. Izhajate iz kmečke hiše, postajate člani delavskega razreda. Pojasnjujte in razlagajte politiko naše Partije na vasi. Bodite trdna vez med kmetom in delavcem. Postanite mojstri svoje stroke.« Po konferenci so učenci skupno z mojstri odšli v gimnazijo, kjer je bila razstava učencev. Najbolj so se pri razstavi »odrezali« učenci s terena, manj pa učenci iz mesta. Tu je krivda predvsem na neresnosti, ki vlada med mestno vajeniško mladino. Največ izdelkov so napravili krojači in šivilje, dobre izdelke so razstavili tudi učenci iz Mestnega kleparstva. Po ogledu razstave, ki je bila v ozračju burne debate, je strokovna komisija ocenila predmete po kakovosti izdelka. Učenci, ki so se za razstavo najbolj potrudili, so od OK LMS sprejeli knjižne nagrade Najboljši učenci so krenili na izlet v Reko, Opatijo in v Postojno. Sedemdeset se jih je v ponedeljek vrnilo z nasmejanimi lici in slišal si lahko v pogovoru: »Naš dan je bil res praznik!« Da je Dan učencev v gospodarstvu tudi v Soboti dosegel svoj namen, gre predvsem pohvala mladinskemu in partijskemu komitetu, mojstrom in podjetjem, ki so se potrudili, da ga čim lepše pripravijo. Grajati pa je treba odsek za delo OLO, ki okoliškim, mojstrom ni razposlal okrožnic o praznovanju Dneva učencev, češ, da ni prejel obvestila iz ministrstva. Kljub vsej birokraciji odseka za delo so pa vajenci dostojno proslavili svoj praznik. T. E Miting v Ključarovcih pri Ormožu Prejšnjo nedeljo je bilo v Kjučarovcih živo. Letalski miting je bil združen z gasilsko veselico in srečolovom. Ko so pionirji iz Runča predvajali igro, so se ljudje rajši prerivali pri mizah za vino in pečenko. Po kulturnem sporedu, pa otroci niso dobili niti kruha, niti slatine, čeprav so je bili bolj potrebni kot odrasli. Odprli smo novo Gimnazijsko poslopje v Murski Soboti 18. Junij letošnjega leta pomeni velik praznik vsega prekmurskega ljudstva: naša gimnazijska mladina je dobila novo zgradbo, za katero lahko rečemo, da ji ni para daleč naokrog. Zgodovina njene gradnje sega tja v leto 1939, okupator dela ni nadaljeval. šele v svobodni domovini je bilo omogočeno, da smo delo uspešno dokončali Ogromno dragocenega materiala je vgrajenega, materiala, za katerega je danes, ko gradimo toliko objektov prve petletke, tolika stiska. Ravno pri tem se je pokazala velika skrb naše ljudske oblasti za kulturni dvig našega ljudstva. Slavnostne otvoritve so se poleg množice ljudi in gimnazijske mladine udeležili minister za prosveto tov. Regent, zastopniki JA, Oblastni kom. LMS, poverjenik za prosveto ObLO, poverjeniki in direktorji sosednjih okrajev. OK KPS Murska Sobota., IO OLO Murska Sobota, predstavniki množičnih organizacij ter podjetij in ustanov iz Murske Sobote. Slavnost je otvoril direktor gimnazije tov. Kokolj, ki je podal zgodovino borbe prekmurskega ljudstva za gimnazijo. Ta borba sega v leto 1920. Dvajset let je bila gimnazija v Murski Soboti političen drobiž za vse mogoče stranke in kapitalistične mogotce. Dosledno se je boril za popolno gimnazijo v Murski Soboti napredni klub prekmurskih akademikov. Šele tik pred okupacijo 1941. leta je imela gimnazija vseh osem razredov. Svoboda je na široko odprla vrata gimnazije, vprašanje poslopja je postalo tako pereče, da je bilo nujno potrebno najti rešitev. V surovem stanju dograjena stavba, ki je bila prvotno namenjena za osnovno šolo, se je začela dograjevati za gimnazijo in se v letu 1950 dogradila. Tov. minister Regent je predvsem poudaril skrb naše Partije in naše ljudske oblasti za kulturen dvig vseh naših narodov, poudaril je skrb za vzgojo socialističnega človeka, ki bo svoboden in ki bo za to svobodo pripravljen žrtvovati vse. Mladini je naročil, da se naj pridno in dosti uči, da bo sposobna in vredna prevzeti nase vse naloge in dolžnosti. Tov. minister je pohvalil vse delovne kolektive in posameznike, ki so se trudili pri gradnji in se jim za njihovo požrtvovalno delo zahvalil. Sekretar OK KPS Murska Sobota tov. Berglez je v svojih besedah spomnil mladino, da je njena naloga tudi izven šole, posebno sedaj, ko odhaja na svoje domove. Ta naloga je pomoč, ki jo mora nuditi ljudski oblasti, s tem, da tolmači svojim starišem naše uredbe, da tolmači vzroke vseh težav, ki danes nujno nastopajo. Na ta način bo mladina doprinesla svoj delež k čim boljšemu reševanju vse problematike na našem podeželju. Poudaril je še, da ne sme mladina nikdar pozabiti na trud in trpljenje v katerem se ji gradi lepša bodočnost. Poverjenik za prosveto pri OLO Murska Sobota je v svojih besedah pregledal vse, ki so sodelovali pri gradnji tega lepega doma naše mladine. Arhitekt tov. Novak, ki je stavbo projektiral, je bedel ob njenem oblikovanju in mu je dograjena stavba zadoščenje za njegov nesebični trud. Okrajno gradbeno podjetje je Se posebno v zadnjem času vložilo ves trud za uspešno dograditev. Celoten kolektiv pod vodstvom direktorja tov. Erija, mojstra Miholiča in delovodje Šiftarja je dostojno izpolnil svojo nalogo.. Najpožrtvovalnejši delavec je bil tov. Kofjač iz Krajne, ki je v najhujši zimi redno prihajal na delo. V njem ima OGRAD vzor prekmurskega delavca. Teracersko skupino je vodil tov. Flegar ob pomoči tov. Sabotina in skupaj z brusači Drvaričem in Erjavcem so opravili svoje delo res vzorno. Za temi najboljšimi je še cela vrsta delavcev in zidarjev tja do žagarjev in brusačev kamna, ki so se zavedali svoje dolžnosti. Delovni kolektivi Mestnega kleparstva, mizarske delavnice OGRADA, DES-a so pokazali, da jim ni vseeno kakšna bo nova stavba. Njihovo delo zasluži vso pohvalo. Najtežje probleme kritičnega materiala je uspešno reševala Okrajna planska komisija. Tovariša Perhavec in Cug sta našla tudi tisto, za kar smo mislili, da ni nikjer. Posebno zaslugo p nabavi cevi za instalacije ima tov. Hiršl od MLO. Okrajni magazin z direktorjem Tručljem ni nikdar odpovedal svoje pomoči. Svojo strokovno pomoč so so nudili tudi nekateri soboški obrtniki. Na prvem mestu je treba omeniti ključavničarska mojstra Kofjača st. in sina. Tov. Kofjač je zazidal med okupacijo dragoceno okovje in nam tako prihranil ogromno skrb. Njegovo težko delo na gimnaziji je opravil res skrbno. Kot mojster svoje stroke se je pokazal mizar tov. Cer iz Partizanske ulice. Njegovo delo je brezhibno, opravil ga je z najpravilnejšim odnosom. Vedno nam je pravil, da e mora tako delo opravljati tako, da bo v ponos še poznim rodovom. Kleparska mojstra brata Juga sta opravila na tej stavbi 200 ur udarniškega dela. Tudi tov. Gomboši se je odzval, ko smo ga prosili za pomoč. Stekloreza tov. Marič in Gjerek sta ogromno količino stekla zrezala večinoma ponoči Tudi pleskarji Mestnih podjetij so opravili svoje delo. Pomagal jim je tov. Bačič, ki se je posebno odlikoval po kvalitetnem delu. Vsaka soba v novi šoli ima svoj zvočnik. Radio-amaterji iz Maribora so dijaški mladini v enem dopoldnevu ozvočili celo gimnazijo. Tudi sindikati, partijska organizacija OLO in soboški kmetje so temu velikemu delu dodali svoj delež. Sama gimnazijska mladina je pod vodstvom profesorskega zbora in nad vse požrtvovalnega direktorja tov. Kokolja opravila ogromno delo: nad 20 000 ur si je sama prispevata za svoj dom. Izvršni odbor OLO je za požrtvovalno delo nagradil vrsto delavcev in zidarjev, kolektiv mladine in direktorja gimnazije. Svoje besede je tov. poverjenik končal s pozivom delavcem, ki jim naj bo ta delovni uspeh spodbuda za bodoče uspehe, in mladini, ki ji mora biti ta dom spodbuda v črpanju znanja, ki ga mora imeti socialističen j človek. Predstavnik mladine tov. Ferenc je nato v iskrenih besedah izrazil zahvalo mladine Partiji in ljudski oblasti za ta res lepi dom. Dal je obveznost, da se bo prekmurska mladina pokazala s svojim delom in učenjem vredno tega velikega darila. Po kratkem pevskem sporedu je tov minister slovesno otvoril novo poslopje, nakar je sledil ogled vseh prostorov. V popoldanskih urah je OLO priredil delavcem in mladini zakusko. Tol bi bilo na kratko o tem velikem dnevu za naše Prekmurje. Vsi naši ljudje morajo biti ponosni na ta velik uspeh, saj je nova gimnazija eden od objektov za katere smo zadolženi da jim izročimo v uporabo in v korist našemu delovnemu ljudstvu v prvi Titovi petletki. Nova gimnazija mora biti kovačnica naš h novih, mladih ljudi, ki se morajo vzgojiti tako, da bodo ponos svoje socialistične domovine. Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor - Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. - Tisk a Mariborska tiskarna