fl_a.olišl.o časopisfc - naia dolfitps-. V mestu Washingtonu v Zedinjenih državah Amerike se je vršil nedavno letni sestanek katoliških škofov, ki se ga je udeležilo 58 Skofov, 7 nadškofov in 2 ikardinala. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje, kaj je ukreniti proti slabim knjigam in časnikom, ki je z njimi preplavljena Amerika. Poleg odkrito slabili in ničvrednih knjig je tudi dosti takšnih, ki jih iknjiževna itritika proglaša za uraetniška dela, v resnici pa so površna in brezvrednostna dela. V resoluciji, ki je bila sprejeta, izjavljajo škofje: »Mi zahtevamo od ikatoličanov, da sodelujejo v križarski vojski za Katoliško akcijo, ki o njej govori sv. Oče. Katoliške organizacije bi morale javno izraziti svoj protest proti nemoralni (nepošteni) iknjiževnosti in proti grdim podobam. Tu bi bilo potrebno sodelovanje med katoliškimi občinami in javnimi knjižnicami. Ljudstvo se ne bi smelo zapeljati v zmoto o knjigah, ki so napisane pod Ikrinko zdravniških hasvetov, iki pa so mnogokrat skozinskoz nedostojne. Pokvarjenost zasebne morale (poštenosti) ruši bolj ikot kakšno drugo sredst,vo temelj, ki je na njem zgrajen ikak narod in njegova bodočnost. Izdajanje in svobodno razširjevanje slabih kujig in nemoralnih časopisov je danes največja nevarnost za narod in njegovo srečo. Nekateri škofje, med njimi ikardinal Hayes, so izdali seznam dobrih (knjig, časnikov in listov, iki se morejo ljudstvu priporočiti. Vprašanje katoliških časnikov je sedaj stopilo v ospredje tudi v Italiji, kjer obvladuje javnost fašistično časopisje. Meseca decembra je priredila nadškofija v Genovi »Dan dobrega tiska«. Na zborovanju je govoril genovslii kardinal Minoretti, iki je pozival množico, naj podpira katoliški ti&k. Biti katoličan in celo član katoliških društev, pa se ne zmeniti za ikatoliško časopisje, marveč podpirati nasprotne liste, to je protislovno. Zadcva Boga samega, zadeva Cerkve, ikrščanske družine, krščanske vzgoje mladine in narodovega blagra je, da se katoličani zganejo ter zgrnejo ofcoli katoliškib listov. Kako je to nujno potrebno, se vidi iz tega, ker je danes v celi Italiji le samo 5 izrazito ikatoliških listov, ki pa vsi skupaj nimajo toliko naročnikov, kakor en sam velik liberalni dnevnik v Milanu. Navidezno ne igra časopis za mnoge katoličane nikake uloge za praktično versko življenje. V resnici pa katoliški list brani in širi ikatoliški nauk ter s tem dopolnjuje službo duhovnikov. O tej važni zadevi je pretekli mesec udi spregovoril sam papež Pij XI. pri ;prejemu katoliških diJAkov in dijakinj, ki so včlanjeni v Katoliški akciji. V nagovoru je poudaril t(jj.-le: »Ko sem bil mlad, mi je nekdo sv#oval, naj berem čim manj časnikov,'ker je to izguba časa. Danes fia sp drugi časi! Danes je časnikarSka izobrazba potrebna. Za katoliške kroge nastaja potreba, da se zanlmajo za katoliški tisk, ga s sodelovanjem podpirajo in z denarnimi srodstvi pospešujejo. Po drugih deželah dokazujejo katoličani gorečo vnemo za svoje časopisje, ikakor v Holandiji, kjer imajo katoličani, čeprav so v manjšini, prvovrsten dnevnik, v Franciji, Belgiji, Nemčiji in celo v obubožani Avstriji. Drugače pa je v Italiji, kjer je ikatoliški tisk zelo neznaten ter ima le malo naročnikov. Dostikrat se opaža v rokah katoličanov vse mogoče liste, samo katoliških ne, ikaterim bi vendar morali dajati prednost. Veliko torišče za svetno apostolstvo je v čitanju in širjenju katoliškega tiska.« Besede sv. Očeta so naslovljene v prvi vrsti na italijanske katoličane, veljajo pa tudi za nas. Ali dokazujemo gorečo vnemo za ikatoliško časopisje? Stavimo si to vprašanje ob novem letu, ko je treba obnoviti naročnino, odnosno naročiti nanovo list! Ali smo naročniki in čitatelji katoliškega časopisa? Ne gre tu samo za zasebno zadevo. Naj nikdo ne reče: Kaj to komu mar, (kakšen časnik čitam jaz! Ni to zasebna zadeva, to je zadeva Boga, zadeva Cerkve, zadeva tvoje družine in ;_adeva tvojih otrok. Ako imaš nekr-j ščanski časnik v hiši, ga ne čitaš sam, bere ga tudi žena, berejo ga otroci ter se navzamejo nekrščanskega duha. Ti pa boš za to odgovoren pri Bogu. Tudi v naši domovini se žalibog nahaja v rokah katoličanov dosti nekrščanskib listox. Nekateri se katoliškim čitate^ ljem hinavsko približujejo, .kakor volkovi v ovčji obleki. Ti so še bolj nevarni ikot tisti, iki so odkrito protiverski in protikrščanski. Vsem tem volkovom, naj si pridejo v svoji pravi obliki ali pa v ovčji ob-i leki, naj ikrščanske hiše skrbno zaprejo vrata. Na stežaj pa naj jih odprejo katoliškim listcm. »Slovenski Gospodar« zahaja v slovenske katoliške hiše že 66 let. Nikdar se ni prelevil ali preoblekel v tujo obleko, nikdar ni zatajil svojega katolištva in svojega slovcnstva ter tudi nikdar ne bo. Po ravni poti je hodil in po ravni poti je vodil slovensko Ijudstvo. Prijatelj je vedno bil ter tudi ostane zlasti malemu slovenskemu človeku iz kmetskih, obrtnih in delavskih vrst. Prijateljska vez pa mora biti obojestranska. Naročniki, ostanite zvesti! Pridobivajte novih naročnikov in čitateljev. »Slov. GospocJar« v vsako hišo!