Naši dopisi. Iz Vrem. (Šolske novioe, nadaljevanje). Prav potrebno bi bilo tudi pri nas zgraditi novo šolsko poslopje, kajti sedanje je gotovo najslabše ua Kranjskem. No, vsaj ni bilo to v šolske namene sezidano, temveč od sezid.nja t. j. od leta 1710. služilo je za shrambo rudokopskega orodja. Leta 1846. kupila pa ga je šolska občina in odločila za šolo. Učni sobi sta majhni, posebno onaII. razreda (20 mr) in nikakor ne zadostujeta številn šolskih otrok. Stanovanje nadučiteljevo, obstoječe iz dveh sobic (16 m2 in 12 m\) — ali boljše rečeno nkatakombic", ker je vse v zenilji — je zelo tesno in vlažiio. Vlago to pa pospešuje od pretekle spom- ladi šoli že od nekdaj ne prav naklonjeni sosed s tem, da noče iztrebiti vodnjaka v njegov vrt napeIjanega. Voda tedaj ob deževji ne more, kakor bi morala po vrtu, kateri je okrog šolskega poslopja, odtekati., marveč gre naravnost skozi severno steno v šolske prostore. Ob naglih in dolgo trajajočih nalivih pride v nadučiteljevo stanovanje posebno v kuhinjo in vežico toliko vode, da jo je treba bresti m s škafom ven nositi. To pomilovanja vredno stvar je tukajšnji krajni šolski svet že 7. rožnika p. 1. sl. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Postojini, in potem še večkrat naznanil in prosil, žalostno raz- mero to po sl. c. kr. okrajnem glavarstvu nujno pa ugodno rešiti; a dosedaj je še vse nerešeno! — In, če se še dostavi, da stanovanje niti svojega stranišf-a nima, in ga tudi imeti ne more, ker nima to- liko svojega pripravnega prostora, da bi se isto napravilo, je dovolj dokazana potreba zgradbe novega šolskega poslopja Sl. c. kr. okrajni šolski svet naj bi blagoizvolil potrebo to pripoznati ter stvar še to leto toliko v kolovoz spraviti, da bi se prihodnje leto že mali odstotki v ta namen pri davkih pobirali ; kajti laglje je davkoplačevalcu 30°/o ali 6O°/o doklado v treh letih plačevati, kakor pa toliko na naenkrat ob jednem letu. Krajni šolski svet, kateri je učiteljstvu zelo naklonjen, in kateri ve, da je šola zelo koristna, bode si gotovo potem prizadeval, čeravno so slabi časi in slabe letine, da bode novo šolsko poslopje v malih letih sezidano. Učiteljstvo tukajšnje bode pa svoj težavni posel potem toliko skrbneje in vtseleje opravljalo, ko bode imelo up, da bode kmalu rešeno vic: tesnih, zaduhlih in vlažnih prostorov starega nskladišča" ter da mu bode prebivati v zračnih in suhih prostorih novega šolskega poslopja. Anton Skal-a — Vreme. Z goriškega Krasa. (Stara BSoča" in učiteljstvo). V ^Nove Soče" četrti številki beremo v dopisu ,,iz učiteljskih krogov" : nSloga med duhovščino iu učiteljstvomje velike važnosti, in ni ga menda učitelja, ki bi si j e ne želel". Smflo trdimo, da vse slovensko učiteljstvo na Goriškem in zunaj Goriškega s preprieanjem pritrdi tu izraženemu načelu. Učiteljstvo je prepričano, da je le po vzajemnem delovanji učitelja in duhovnika mogoče doseči vzgojni smoter Ijudske šole v dosego dušne in teleime blaginje našega uaroda. Kot zvestim sinovom svojega naroda je našim učiteljera prva in najsvetejša dolžnost, da v svojem delokrogu s srcera in umom delujejo za dušno in telesno blaginjo svojega naroda in svoje ožje in širše domovine in ker je v tem delovanji potrebno vzajemno postopanje dvch glavnih vzgojnih činiteljev, učitelja in duhovnika, zategadelj se za to vzajemnost tudi resno potezamo. Priznati moramo, da nas ogromna večina naših duhovnih sotrudnikov na šolskeni polji, liodisi učiteljev ali katehetov v našem težavnem poslu podpira in vzajemno z nami deluje. S tem kažejo. da jim vroče bije srce za rod in domovino. Nirod in domovina jim bode hvaležna za to. Ako se pa v uašem stanu s tega stališča kje nahdja kaka izjema, nikomur ne moremo priznavati piavice, da radi tega napada vesstaninvse šolstvo. Izjeme so v vsakem stanu, ci'lo v vsaki dmžini. pa so vender le — izjeme in tudi te s časom izgiuojo. V zavesti torej, da s temi načeli in s takim delovanjem nzvesto služimo'' domovini svoji in narodu svojemu, je vsnkdo izmed nas z radostjo in navdušenji;!-, da s požrtvovalnostjo izvrševal svoje dolžnosti, toda v jilačilo za naše mnogoletno nesebično, trudapolno in najristejšim načelom namenjeno delovanje nam pokloni naša stara nSoča" v svojem dvajsetem letnikn v četrti številki z naslovom: ,,Kam prid.mo!" članek, kakoršnega ilo sedaj v slovenskem časopisji še nismo čitali. Nameravali smo ta flanek v našem -Tovariši" doslovno priobtiti, toda opustili smo to namero, ter s tem dokažemo, da imamo več — kršč-anske ljnbezni do svojega bližnjega sotruduika, nego je razvija neki kmet (?) v imenovanem člankn. }'ač pa smo si dobro zapamtili neosnovane trditve in zlobno natolcevanje, katero dotični gospod nk m et" razvija v tem člankn. Orožje, katero nam je stisnil v roke, dobro smo shranili. Čez sedem let vse prav pride. —e— S Krasa. (Anton Šuc f). Dne 21. grudna t. 1. je po kratki bolezni nmrl Anton Šuc, posestnik v Pliskoviti, podpredsediiik c. kr. okrajuega šolskega sveta sežanskega, župan pliskoviški, načelnik cestnega odbora itd. Pokojnik ni bil učitelj, a učiteljstvo mu je dolžno, da se ga spominja tudi v učiteljskem listu. Njpgovega blagega msebičnega delovanja v vseh strokah socijalnega življenja ne moiemo tu nadrobno omenjati, ker bi predaleč prišli. Hvaležno pa se moramo spominjiti njegovega delovanja glede šolstva. Odkar obstoji novi šolski zakun, ves čas je bil jako dilaven ud c kr. okr. šolskega sveta in njega podpredsednik. Zlasti mnogo je delal pri šolskih stavbab, kot samouk sam načrte izdeloval, stavbe nadzoioval itd. Bil je iskren prijatelj učiteljstva iu šole. Povzdiga šolstva v prid svojega naroda mu je bila tosno pri srci in ob vsaki pri- liki je ljudstvo vnemal za šolo. On liam je bil živ dokaz, da tudi priprosti narod, da tudi kmet uvideva korist in potrebo dobro urejene šole Ž njim sta izgubila občina in narod, šola in učiteljstvo moža, ki nam je nenadomestcn. Cast njegovemu neutnid- npmu delovan.ju! Blag mu spomiu! .1. L. Iz Ribnice na Dolenjskem, mcseca svečana t. 1. (Izv. dop.) (Redka slavnost). Pretckli mesec dne 29. prosinca t. 1. smo imeli v Ribnici redko slavnost, katera bode zlasti čitatelje ,,Učite]jskega Tovariša" torej kolege-učiteijo zanimala, dasi ni veljala ravno kateremu sodrtigu iiašemu, pač pa je veljala možu, ki je bil vse svoje življenje v vedni, ozki dotiki z ljudskim šolstvom. Dovoljujem si torej to slavnost v nekolikih potezah naslikati. V našem šolskem okraji deluje v raznih častnih službah kot zastopnik krajnega šolskega sveta, bodisi kot krajni šolski nudzornik in kot prvoseduik kraj- nega šolskega sveta v Ribnici, bodisi kot zastopnik cerkve, tedaj kot ud c. kr. okrajnega šolskega sveta kočevskega prečastiti gospod Martin Skubic, dekan in častni kanonik, že od. 1868. leta, torej dva in dvajset lct. V tej dolgi dobi se je vednu kazal kot iskren podpiratelj Ijudske šole, kot zaščitnik ljudskih učiteljev kot veren sin našega naroda. Njegovnnu neupognenemu de- lovanju in prizadevanju se je imel v prt-tekVh letih miirsikateri naših kolegov iz tega šolskega okraja zahvaliti, da ga ni kaka pretirana zlovoljnost pre- hudo udarila in tudi danes iniamo narodni učitelji v njem najzaneslivejšega podpornika in vedno pra- vičnega, dasi strogega zagovornika.  Razveselila nas je zatorej vse novica, da je N. V. naš presvetli cesar g. dekana in častnega ka- nonika dne 25. grudna I. 1. odlikoval s podeljenjem viteškega križca Fran-Josipovega reda, ka- terpga je dne 29. prosinca t. 1. preblagorodni gospod okrajni glaviir dr. L. Thomatin pl. Montalmar odli- kovancu v navzočno<ti mnogo odlične gnspode slo- vesno na pr^i pripel. Tudi mi uarodni učitelji se veselimo tega od- likovanja, ne zabeč, da je g. dekan za naše kolegf in nas mnogokrat na tihem storil mnogo dobrega iu mu priporočamo naš mlajši učiteljski narastaj, da ga blagoizvoli jednako podpirati, kakor dosedaj. Atiton LupuJM — Itibnira. Iz Ljubljane. (Belinu pogin!) Še je vsakemu v spomiim, kako so se učenci po vzbuji učiteljev prizadevali glogovega belina pokončfvati. Uspehi so bili tu in tam izredno ngodni, kajti na tisoče se je tega škodljivega mrtesa uničilo. Žalibog pa ne ruoremo reči: -Izuebili smo se te pošasti!" Ako pogledanio sedaj sadna drevtsa in grmc, vidinm, da zalega zavita v listji že čaka po- mladi, da se razvije v gosenice in iiam ves sadni plod pogoltne. Politična oblastva in županstva zdaj kličejo ua delo in žugajo tistim nemarnežem s kaznijo, kateri bi zamudili pokončevanje te golazni. Tudi sedaj je šolski mladini mogoče, v tej prevažni stvari kaj storiti. Tedaj na delo! Pri pokončevanji na.j si vsak niisli: ,,Ne ti, mrfps, ampak jaz bom užival plod tega drevesa!" — Skrajni čas je, da se belinu z vseh stranij napove vojska! L. fieltu: Iz Kostanjevice. (Naše šol ske lazmere.) Lansko !eto l>i bila kostanjeviška šola morala obhajati stoletDico svojega obstanka kot javna šola. Pa ker so bile razmere take, da ni biloupati, da bi se praznovanje vršilo dostojno, smo rajši mirovali. Kakor pričajo stare listiue, odprla se je leta 1789. javna šola v Kostaujevici. Ali ker je bila navadno javni šoli prednica zasebua, verjetno je, da je tudi Kostunjevica imela že poprej zasebno šolo. V tej misli me potrjuje tudi to, ker se v šolskih zapisib od leta 1787. in 1788. bivše šole v tukajšnjem samostanu ne nahajajo imtua otrok iz Kostanjevice, ampak izkazani so le otroci iz vasij, ki spadajo tudi sedaj k tukajšnji šolski občini. Ba bi bili pa kmetje svoje otroke pošiljali v šolo, meščani pa ne, ne morcmo verjeti. Prvi učitelj v javni kostanjeviški šoli je bil P i b e r n i k, plafe je imel za šolo in orglanje 180 gld. Kakor kaže klasifikacijn v šolskem zapisu, bila jc šola nemška. Nemška je tndi ostala do uovejših časov. Počasi se je prelevila v dvojezično, da sd se otroci vsaj brati in pisati tudi slovtnsko učili in od leta 1877. je šola slovenska. Naši starejši meščanje se še sedaj radi pobabajo s svojo nemščino, dasi nihče, ki ni drugod hodil v šolo, ne napravi v tem jeziku niti najmanjšega pisma. Ker se sloven- ščine niso učili, in so, kar jih je bolj zavednih v slovenščini le samouki, gre jim posebno s pisanjem tudi v slovenščini prav težko. Človek bi rnislil, da taki Ijudje morajo sami na sebi spozDati, kako nc- dostateu je bil nekdanji pouk; pa motil bi se siluo. Vsi šolski nauki, naj so še tako praktični in potrebni, nič niso proti nemščini. Veduo je slišati: Nekdaj so bile šole vse bolje, kot sedaj; vsak je znal nemško. Če jo bil kdo k vojakom vzet, gotovo je postal Mkoprol" itd. S takimi in jednakirai fenčarai se izpodbija narodni šoli veljava. I)a je tudi sedaj vsakemu otroku prilika, učiti se uemščinp, ne da bi zato drugi pouk trpel škodo, takim modrijanom ne zadostuje; imajo namreč svoje prepričanje, da modrosti ia učenosti se more človek le v nemščini nasrkati. Sto let je tedaj minnlo, kar ima Kostanjevica svoje učitelje, a svoje šole, namreč šolskega poalopja pa še seda.j nima. Dva razreda sta v župnijskem poslopji, jedeu pa v zasebni hiši. Ker je pa upati, da se trirazrednica še to leto razširi v štirirazredno šolo, če tudi so se nekateri šolski prijatelji (?) očito, še bolj pa skrivaj, siliio upirali razširjanju, imeli bomo dva razreda v zasobnih hišab potaknjena. To je že dokaza dovolj, da je Kostanjevici svojega šolskega poslopja silno treba. Če pa še pomislimo, da ima tukajšnja šola že sedaj 291 šolo obiskujočih oirok tcr da jili bo po novem všolanji prišlo še uad 100 iz vasij tukajšnje občine, ki so bile do sedaj popolnoma brez šole, ni se moči načuditi tistim modrijanom, ki zahtevajo, da so šola ne zida poprej, dokler se z 10°/ono uaklado ne nabere dovnlj denarja za zidanje. Ker te naklade letos še nimamo, inorali bi čakati nove šolc najmanj še 34 let! Med tem časom bi i>a občina izdala za nadučiteljevo stauovanje in za dva razreda, če bi še zadostovala in bi se najemščina ne vzvišala — celili 10540 gld.! Sedaj pa kdo reci, da niso to prijatelji naroda , da ne skrbč za korist občine, posebno pa, da ne umejo izvrstno računjati in še bolje gospodariti z občinskini premoženjem. Oponmiti pa morani, da to niso mladeniči, ampak stari izkušeni možje; in nekateri izmed njih so celo nštudirali". Upati pa je. da se bo zgodilo drugače, in to kmalu. 1j. Abram - Kostanjevivu. Vestnik ,,Pedagogiškega društva" v Krškem. Z a 1 e t o 18 9 0. s o n a d a 1 j e p 1 a č a 1 i gg.: Levec Frančišek, c. k. okr. šol. nadzornik, prof. itd. v Ljubljani; Kočevar Anka, ufiiteljica v Bcgunjah; okrajna učiteljska knjižnica v Litiji; Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani; Kosi Anton, učitelj v Središči; Wessner Marija, učitcljica v Ljubljani; Strle Rezika, učiteljica v Gorjab; Tomšič Ivan, c. kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani; Slovensko učiteljsko drnštvo v Ljubljani; Žumer Andrej, c. k. okr. š. nadz. v Ljubljani; Kokalj František, učitelj v Ljubljani. Za leto 1889. so uadalje plačali gg.: Ravnikar Jernej, nadučitelj v Litiji; Povše Fran- čišek, umir. ravnatelj, posostnik itd. v Ljubljani; Zadnikar Kristina, učiteljica v Šiški; Gusl Emilija, učiteljica v Ljubljani; mestna dekliška šola v Ljub- ljani; Schwinger Albin, dekan pri Sv. Miklavži; dr. Mai-inko Jožef, c. kr. prof. v Novem Mestu; Zupan Nežika, učitcljica v Ljubljani; Steska Jeanetta, ufii- teljica v Trbovljah; Mlatko Josip, kaplan pri Sv. Miklavži; Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah. Društvu je blagoizvolila darovati slavna posojilnica v Krškem znesek pet gld., za kar se ji najprisrčneje zahvaljuje otlbor. Ve s t n i k. Osobne vesti. V petmesečni učni tečaj na državni obrtni šoli v Gradci za učitelje. katerira se je usposobiti za risanje na obrtnih nadaljpvalnib šolah, vzprejeti so s Kranjskega gg.: Papa Frančišek, nadučitelj v Škofji Loki; Šest Andrej, nadučitelj v Metliki; Josin Teodor, učilelj v Postojini; Podkrajšek Hiuko, nfiitelj v Radovljici in Mally Konrad, ucitplj v Tržiči. Ker se tetaj prične z denašnjmi dnevom. dobili so z rinem 25. svečana dopust. Vsak izmed imenovanih udeležencev dobiva v tcm času svoje navadne dohodke, primerno mespčno doklarto in potnino v Gradec. Namestne učne roofi plaoa dpželni šolski zaklad, oziroma v to svrho namenjeni zalog. — Obrtne nadaljevalne šole so v našeui doniačem šolstvu velik napredek in sl deželnenm šolskemu svetu, cziroma deželnemu odboru se niora pripoznati, da je spoznal važnost teh šol in s svojo izdatno podl>oro imeuovanim gospodom omogočil udeležbo tega lečaja v prid domačemu šolstvu. Gospodom udeležencem želimo najboljšcga uspeha. — G. Cepuder Jožef je službo učitelja na drugi mestni deški ijudski šoli nastopil dne 15. svefana; g. Rupnik Ivan, ueitplj v Črnomlji, dobil je stalno nadučiteljsko službo na trirazrodniei v Leskovciv krskem okraji; g. Ravnikar Jornej, učitel.j v Krškem, dobil je stalno nadučiteljsko službo na dvorazrednid v Litiji; g. Rus Frančišck, nčilelj v Ribnem, dobil je stalno naduoiteljsko slnžbo na Bledu v radovIjiškem okraji , g. Ribtoršič Ivan, ufitelj vDoberničah pa stalno nadnčitpljsko službn na dvorazredniti v Srednji Vasi v Boliinji; g. Rozman Florijan, uč.itelj v Veliki Dolini, pride za ufitclja na štirirazrcdno dcško šolo v Krškem; g. Hiti Matija pa iz Slavine v Dobrniče v novomeškom okra.ji; gospodičini pl. Fodransberg Izabeli, učiteljici v Vipavi, podelila se je stalno trotja učiteljska služba v Gorrnjem Logatci. Stalnimi ufitelji na svojih službah so imenovani gg: Konjar Urh v Motniku v kamniškem okraji, Kozjak Franoišek v Borovnici v okraji ljubljanske okolice in Rojina Frančišek v Kolovratu v litijskem nkraji. (V teh imenovanjih nič manj nego 6 R-ov! V tem šolskem letu srečna črka, pndvizajte se, kar Vas j« R-ov! — Ured.) Iz našega društva. Od zadnjega izkaza so društvenino plačali gg.: Armič Leopold, ufitelj v Ljubljani za 1890. 1.; Bpnpdik Dragotin, nadueitelj v Smledniku za 18i)0. 1.; Bregar Jožef, ufcitelj v Kranjski Gori za 1890. 1.; Oelestina Jožef, prof. ua c. kr. učiteljištM v Ljubljani za 1890. 1.: Furlan Jakop, učitelj v Ljubljani za 1890. 1.; Gabršek Frančišek, naduč. in c. kr. okr. šol. nadz. v Krškem za 1889. 1.; Kos Mihael, učitelj v Velosalu za 1890. 1.; Krulec Ivan , učitelj v Ljubljani za 1890.1.; Levičnik Jožef, učitelj v Železnikih za 1890.1.; Močnik Matej, iič. v pok. v Ljubl.iani za 1890. 1.; Muhič Frautišek, učitolj v Šent-Jerueji za 1889.1,; Pezdič Ivan . učitelj v Kratiji za 1890. 1.; Punčub Šimen, učitelj v Rudniku za 1889. 1.; Rant Matija. nadiiL'. na Dobrovi za 1890.1.; Žirovnik Jožef. uaduč. v Begunjah pri Cerknici za 1890. 1.; Kragl Jožef nadiič. v Tržiči za 1890. 1.; Kmet Andrej, učitelj v Tržiti za 1890.1.; Klančar Avgusta, učiteljica v Kamniku za 1890. 1. Prihodnji društveni večer bodc v sredo dne 5. t. m. Mihael Žolgar f. V Celji je dne 21. sve- čana nagloma nmrl g Mibacl Žo!gar, c. kr. proiVsor na tamosnji gimnaziji. Pokojnik je bil porojen leta 1833. v Št Petru pri Celji, služboval je nckdaj na gimnaziji v Kranji, zdaj pa dolgo vrsto let v Celji, kjer je poleg klasičuih jpzikov učil zlasti slovenščino. Pred nekaj lcti je bil tudi slovenski poslanec v du- želnem zboru štajerskcm. Po preosnovi ljudskega šolstva je tnl nekaj časa tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik za Radovljico. fred desetimi leti je osnoval in urcdoval tudi ,,Popotnika". V m. p.! Starosta koroških učiteljev. V Šcnt-Lipši v podjunski dolini na Koroškem je dne 31. prosin<-a t. 1 umrl apokojcni učitelj g. Janez Terčik. Rojen je bil 1. 1805. pri Sv. tivh Kraljih nad Idrijo. Leta 1829. je postal učitelj na pripravnici v Celji. V Boji Vesi je sezidal prelcpo cerkev Matere Božje. Blag mu spomin! Potrjen zakon. Načrt zakona, s katerim si: urejujejo nagraihi katehetorn na javnih Ijudskih šolali na Koroškem, dobil je uajvišje potr.jenje. V Celovci nameravajo ustanoviti zavetišče za dekliee (za defke je že imajo). Iz nabranega kapitala 20.000 gld. so kupili v ta namen ueki grad blizu Celovca. Vodstvo zavoda se bode izročilo sestram redovuicam Bdu Sacre-coeur". Podjetju na čelu jo baronicn Ruyer. Ker nabrane vgjjte še ne zadostujejo, nabira se še dalje. — Ali dnbimo tudi v Iijubljani skoraj tak zavod? Jako potrebcn in koristcn bi bil! Skoro vsa večja mesta jih že imajo. Z Dunaja. Župan dunajski je kot prpdsednik mtstuega šolskega sveta razglasil vsem dunajskim Ijudskim in mešfianskim šolam , da je nižeavstrijski dpžplni šolski svet z ozirom na to, da se v letnih poroiilib skoro pri vseh mestnih šolah konstatuje napredfk v metodiini obravnavi učnih predmetov in v doseženih uspehih, ta poročila zadovoljno na znanje vzel. Ob tej priliki se je šolskim vodstvnm naročilo, da se morajo določila gledo snažcnja šolskih sob, posebno po zimi strogo izvrševati in da se bodo šolskim slugara lc take pobotnicp izplafevale, na katerili šolpko vodstvo potrdi, da so sluge skrbeli za snažnost šolskcga poslopja. Glede pisalnega pouka pa se želi, da bi se latinica v višjih razredih bolje gojila, kar jp važno zaradi francoščine v mpščanskili šolali in zaradi Brednjih šol. Šolske kopeli. 0 zdravstvpni \ažnosti šolskih kopelij ,jc predaval pred kratkim dr. Fodor vhigijpničnera društvu jjOsKu-reich1- na DuiiMJi in pri tein pnvpdal marsikaj uovpga in zanimivega. Predavatelj je primerjal kopeli starih kulturuib držav z denašDJimi ter onienil, da je bilo v Rimu za Koustancija 856 ljudskih kopplij, ki so vsak dau porabilp 750 milijonov litrov vode. Šele v novejšem času se s tcm npkoliki) napreduje v gojitvi javuega zdravstva, da se ustaunvl.jnjo ljiul-ke kopeli. Kar se tice šolskih otrok, malo je takih, da se doma kopljejo, ker nedostajo prostom , priprav, c'asa ali raznuia za to, in vsp nnprave v novih šolskih po^lopjih glpde svetlobe, prpzračivanja, kurjenja in snažcuja je manjše vrednosti, ako se telo ,otrokovo ne obraiii čisto in čvrsto. Prva šolska kopel se je napravila v Gottingenn na Nemškem ter sp je prav korislno skazala; vsa oprava je fctala le 700 mark. Mnoga druga mesta so stvar posnela in poročila vspIi šolskih vodslev ne morejo prehvaliti koristi šolskih kopplij. Skoro vsi otroci se prostovoljno udeležujejo kopanja, o uporabi fasa za to ni vrpdno govoriti, kajti v pol urp se 60 otrok more skopati. Po kopeli so otroci čvrstejši in sc rajši učp. in otroci kakor rodiielji se privadijo snažnosti in rpdu. Prehladiti pa se otroci pri knpanji ne morejo , ker gredo iz kopeli naravnost v gorko šolsko aobo. Govornik izrazi nado, da se bodo oblastva tndi na Dunaji, kjpr se ustanovljajo Ijudskp kopeli, in po druzih avstrijsldh mcstih začcla zanimati za šolskp kopeli in jih ustanovljati. Telovadba na gimnazijah. Visoko naučno miiiisterstvo namerava vpeljati telovadbo kot obvezeu uini predmet na ginii azijah in v tem smislu prpdložiti drž,:\nemu zboru zakonski načrt. Dobro! Koliko je jeden bilijon? Besedo bilijon je mogoče izgovoriti v dveh sekundah, napisati v desetih sekundah, ali došteti do bilijona bi ne mogpl nikdo, kar se lahko dokaže. V minuti sp rnore štcti do 160-170, računimo do 200. Torej doštpjerao v jedui nri do 12.000, v jednera dnevi do 288.000, v jednem letn (365 dnij) do 105,120.(100. Ako bi bil Adam začel šteti s prvim trenotkom svojega življenja do jedncga bilijona. še davno ne bi bil doštpl do liilijona, ker za to bi bil potreboval uad 95M let. ..P. z B.' Naznanilo. Ako kdo želi kupiti »Učiteljskega Tovariša" Utnik 1861 — 1863 in 1870—1881, skupaj 15 knjig, med njimi 12 trdovezanih, imam jih na prodaj. Na Igu dne 17. svečana 1890. Vi: Ks. Trošt, nadučitelj. Zahvala. Visokorodni gospod Adalbert grof Kottu)insky, posestnik boštanjske grajščinp, c. k. kumornik itd., blagoizvolil je Ijudski šoli v Boštanji podariti 20 gld. v nal.upovanje tvavine za ročna dela, za kar se mu v imeni ubogih deklic toplo zahvaljujeta A/ojzij Dnnclj.Fr. Smitik, pi-eds?dnik kr. 9. sveta učiteljica. Zahvala. Slavuo društvo ^Narodna Šola" je blagoizvolilo tnkajšnji šoli za mali znesek podariti naslpdnje reči: 400 zvezkov raznih vrst, 9 snopičev svinčnikov, 4 snopiče peresnih držal, 12 tablic, 20 radirk, računski stroj, termometer, Razinger-Žumer stenske table v knjigo vezane, zliirko uteži in votlib mer, Schreiber-Nazorni uauk. Za vse te darove izreka v imeni uboge šolske mladine, kakor tudi v iraeni šole vrlemu društvu najprisrčnpjšo zahvalo Spodnja Idrija dne 20. svečana 1890. M. Kavčii,Leopold Puniu/i, načelnik k. š. svčta. šolski voditelj. Zahvala. Slavno društvo nNarodna Šola" jc blagoizvolilo za tukajšnjo ubogo solsko mladino za mali letni donespk dvoh goldinarjev obilo raznpga šolskpga blaga podariti, za kar se tem potem v imeni uboge šolske mlndinp najprišrčneje zahvaljuje V Hrušici, 22. svefiana 1890. Fr. Klinar, učitelj. Zahvala Za. malo vsoto, ki jo krajni šolski svet po proračunu vsako leto pošlje slavni »Narodni Šnli", dobimo od te prekoristne družbe blaga za uboge učencp trikrat tolike vrednosti. V imeni obdarovanih učcncev se najtopleje zahvaljuje podpisano vodstvo za to veliko podporo ubagim otročičem. V sveto dolžnost si stpjeni tudi javno hvalo izreči tukajšnjemu prpč. g. župniku Ivanu Vrbovniku, kateri jp blag dobrotnik in podponiik naši šoli. Podaril ji je žp mnogo knjižic za šolsko knjižnico. Šolsko sobo nam je olepšal s tremi podobami v lepih okvirih, pjdaril nam je dve sveti podobi in MNauke o varstvu živalij za mladino". On je spoznal, da se za ljudsko vzgojo največ more storiti v šoli in je vesten katehet. Šola in fara sme biti ponosna na tacega gospoda župnika, krajnega šolskega nadzoniika in kateheta. Šolsko vodstvo pri S v. Gotardu 12. svečana 1890. O. Koielj, šolski voditelj.