NAŠ ČASOPIS Naslednja, 378., številka bo izšla v ponedeljek, 20. decembra 2010 Prispevke sprejemamo do srede, 8. decembra. Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVII, 377 številka 29. november 2010 350 ton soli za pol zime Novogradnja na Vrhniki TIC Vrhnika Zmorejo in znajo stran 2 do 14 Borovnica v slikah Optimisti ne dajo pokala Borovniški most Novoletni koncert Prva redna seja Zakonci stavkajo Svetniki prejeli prenosne računalnike Zimska služba Dež ni odvrnil teka Korak naprej do priključka Ličkanje na Logu Mulčki na obisku stran 15 do 20 stran 20 do 27 stran 26 do 30 stran 31 do 36 Občinski svet občine Vrhnika z županom Stojanom Jakinom pred spo- Borovniški občinski svet je prvič zasedal v dvorani nad vrtcem, kjer je menikom Ivana Cankarja. nastala tudi ta fotografija. Zu ses pani so prisegli, iiali pa so se tudi občinski sveti V log-dragomerški občini, ki je dobila župana že v prvem krogu volitev, se je sestal novi občinski svet najprej, v naslednjih tednih pa so mu sledili še v preostalih štirih občinah. Letošnja novost ustanovnih sej občinskih svetov je bila ta, da so nekateri imeli tudi prisego župana. Ta sicer ni nujna, je pa primerna gesta, saj gre za odgovorno mesto. Na ta način sta prisegla log-dragomerški in vrhniški župan, prisego slednjega na vrhniških straneh celo objavljamo. Sicer pa je večina občinskih svetov na prvi seji preveval optimizem in zanos, vsi po vrsti zagotavljali, da ne bodo prenašali spore iz aktualne dnevne politike na občinske seje. Zgodovinske trenutke ustanovnih sej so na fotografsko kartico zabeležili tudi naši novinarji in dopisniki, zato vam spodaj posredujemo fotografije aktualnih občinskih svetov občin Vrhnika, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer, Borovnica in Horjul. Več o dogodku si lahko preberete na straneh omenjenih občin.(gt) Občinski svet občine Horjul z županom Janšem Jazbecem. Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec. Ker so imeli v log-dragomerški občini le en krog volitev, se je novi občinski svet sestal že 27. oktobra. ■jck ' dkacidmefi World Cup Boulil arlnu še 161 dni Obvestilo Zadnja številka Našega časopisa v letošnjem letu bo izšla že 20. decembra 2010. Zato naprošamo vse, ki žel^o objave božično novoletnih čestitk in programe novoletnih srečanj, da nam to pošljete do 8. decembra 2010, ko se zaključuje redakc^a. V želji, da bomo lahko vse objavili, se držite navedenega roka oddaje materialov. To velja tudi za vse ostale prispevke, ki jih želite objaviti ob iztekajočem se letu 2010. za Uredništvo Simon Seljak Dvajset let Z letošnjimi volitvami županov in občinskih svetnikov, se je nekako izteklo tudi moje dvajsetletno aktivno delo pri Našem časopisu. S 1. oktobrom sem uradno odšel, vsaj upam zasluženo v pokoj. Kot edinega zaposlenega me je s 1. novembrom zamenjal Gašper Tominc, kot sodelavec in novinar Našega časopisa. Sam pa bom ostal še nekaj številk v. d. odgovorni urednik. Naj kar takoj povem, da se je na razpis tega delovnega mesta prgavih skoraj petdeset kandidatov. Tri članska komisija je po analizi in oceni prispelih pr^av osem kandidatov povabila na razgovor. Izmed njih je Gašper Tominc imel najboljše pogoje in napravil tudi najboljši vtis. Glede na dolgoletno dobro sodelovanje z Gašperjem, vem da je to dobra odločitev. Mojih dvajset let pri glasilu pa je minilo kot bi trenil. Prevetril sem res različna politična obdobja od leta 1990 pa do današnjih dni. Največ sem se novinarskega dela naučil od pokojnega urednika Toneta Janežiča. Bil je moj učitelj in mentor. Upam in vem, da me je dosti naučil in mi vnesel neko mirnost in odgovornost do bralcev glasila. Obdržal sem moto, da se glasilo piše tudi samo, to je s številnimi prispevki krajanov, občanov, predvsem bralcev Našega časopisa. Kolikor je bilo v moji moči, sem se konfliktov izogibal, saj so rumene strani pri drugih časopisnih hišah. Skratka poizkušal sem ustreči vsem slojem bralcev, od najmlajših do najstarejših, od neizobraženih do visoko izobraženih. Ob koncu pa le moram povzeti izrečene besede novega vrhniškega župana Stojana Jakina, ki je na konstitutivni seji vrhniškega občinskega sveta dejal: »Hvala Simon, dobrodošel Gašper!« To pa mi res veliko pomeni. Simon Seljak NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvič se je sestal vrhniški občinski svet Po novem 24 svetnikov in svetnic ter nov župan Vrhnika, 11. november - Občinski svet je po zadnjih lokalnih volitvah glede na povečanje števila prebivalcev številčnejši za štiri člane občinskega sveta. Tako bo po novem imelo škarje in platno v rokah 24 svetnikov in svetnic, nadaljnja štiri leta pa bo usodo lokalne skupnosti med drugim krojil tudi novi župan Stojan Jakin. Ustanovna seja občinskega seja sveta, na kateri so potrdili mandate svetnikov in svetnic ter izvoljenega župana je minila v rekordnem času - v pičle pol ure. Mar^a Miklič Ogrin, predsednica občinske volilne komisme, je podala poročila nedavnih lokalnih volitev in Ne želi koalic^e - opozic^e Jakin je z večino predstavnikov strank in list opravil razgovore še pred prvo občinsko sejo. »Vsem sem dejal, da ne želim delitev občinskega sveta na koalic^o in opozic^o. Tukaj smo za to, da naredimo vsi skupaj nekaj dobrega za celo Vrhniko. Zato sem pozval stranke, naj prepirov iz parlamentarnih dvoran ne prenašajo v lokalno okolje.« Podžupan naj bi bil Janko Skodlar Župan Stojan Jakin pravi, da bo na podžupansko mesto predlaga Janka Skodlarja, sicer tudi občinskega svetnika LDS. Kot pravi, ceni Skodlarjevo znanje na področju vodenja investic^, svetovanja in inženiringa nepremičnin, s katerim naj bi se že večkrat dokazal tudi pri občinskih projektih. Delo podžupana naj bi opravljal profesionalno, kar v praksi pomeni, da bo zaposlen na občini. Sicer pa Jakin še razmišlja, da bi uvedel tudi tako imenovane projektne podžupane, ki bi jih odlikovalo strokovno znanje obravnavanega področja. dejala, da je bila podan le en ugovor, ki so ga z vso resnostjo tudi obravnavali. »Sicer pa so volitve minile povsem mirno in brez zapletov.« Tričlanska komis^a v sestavi Richard Be-uermann, Alojz Kos in Vlado Petek je nato pregledala volilne rezultate oziroma poročilo volilne komisme in ugotovila, da nima nobenih pripomb na rezultate izvoljenih članov občinskega sveta in župana. Zato je Vlado Petek kot predsednik omenjene komisme predlagal potrditev vseh mandatov, kar so navzoči tudi soglasno storili. Odhajajoči župan dr. Marjan Rihar, ki je do tega trenutka vodil sejo, je zaželel občinskemu svetu, naj deluje v dobro občanov in naj svetniki znajo v svoji sredini prisluhniti tudi drug drugemu, ne glede na politično usmeritev. Novi žu- pan Stojan Jakin, se je svojemu predhodniku zahvalil, ker naj bi bila vrhniška občina ena redkih v Slovenci, ki je imela urejeno razmerje med občino in javnimi gospodarskimi službami. »Zasluga pri tem gre zagotovo tudi sedaj že bivšemu županu dr. Marjanu Riharju.« Sicer pa je bil Jakin prvi župan, ki je tudi svečano prisegel pred navzočim občinskim svetom. Slovesna prisega novega župana Stojana Jakina »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal v skladu s pravnim redom Republike Slovence in Občine Vrhnika. Pri izvrševanju svojih nalog in funkc^e bom ravnal vestno, odgovorno in pošteno v korist in za blaginjo vseh občanov in občank Občine Vrhnika.« Prva konstitutivna seja vrhniškega občinskega sveta Na koncu seje je občinski svet izvolil še petčlansko komis^o v sestavi Richard Beuermann, Alojz Kos, Matevž Caserman, Vinko Tomšič in Jur^ Zrimšek, ki bo imela v prihodnjih tednih zelo zahtevno nalogo. V morju interesov in lobiranj bo morala Novi župan Stojan Jakin in direktorica občinske uprave Vesna Kranjc sestaviti poimensko članstvo občinskih odborov in komis^, ki bodo v naslednjih štirih letih delovali kot pomožno delovno telo občinskega sveta. Gašper Tominc Novi občinski svet s starim županom in direktorico občinske uprave in novinarjema Našega časopisa (foto: Mojca Trček) Jakin se bo dokončno preselil v župansko pisarno decembra. Delo direktorja vrhniške komunale naj bi opravljal predvidoma še do prvega decembra. »V vmesnem času bom deloval kot neprofesionalni župan, kar pomeni, da bom predvidoma polovico časa na komunali, polovico pa na za imenovanje v. d. direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika. Za to mesto bom predlagal Brigito Sen Kreže, trenutno vodjo komerciale.« Občinski sveti naj bi jo potrdili še pred iztekom tega meseca, takoj za tem pa bo Jakin lahko pobral še zadnji fikus iz svoje pisarne na komunali in se dokončno preselil v župansko pisarno na Tržaško 1. V. d. direktorja komunale bo svoje delo opravljala šest mesecev, nato pa bodo iskali direktorja prek javnega razpisa. Pripravljeni na zimo 350 ton soli za pol zime Vrhnika - Koledarska zima se bo začela šele čez tri tedne, a vreme ne pozna koledarja. Zimska služba vrhniške komunale je tako v pripravljenosti že od 15. novembra. »Pod šotorom imamo na voljo 350 ton soli in okoli 300 kubičnih metrov peska, kar naj bi zadostovalo za polovico normalne zimske sezone. S pomočjo kooperantov bomo skrbeli za vse občinske ceste, pri čemer navadno za okoliške ceste skrbjo kooperanti, za mestne pa mi,« je pojasnil vodja zimske službe na komunali Jože Turk in dodal, da so ob cestah že zabili vse snežne kole. Lanska zima je bila zelo draga, kajti padavine in stalne nizke temperature so od kooperantov in komunale terjale veliko naporov, od občine pa veliko denarja. »Lani smo porabili okoli tisoč tristo ton soli in še približno enkrat toliko peska. Je pa to bila rekordna sezona, za katero upam, da se ne bo ponovila.« Komunala kupuje sol po okoli 64 ev-rov za tono, gre pa za večinoma sol iz arabskih dežel. »Lani je na evropskem trgu zaradi obsežnih snežnih padavin začelo primanjkovati soli, zato je dosegala tudi Vodja zimske službe Jože Turk pred šotorom s soljo do sto evrov cene. Mi smo imeli srečo, da smo z dobaviteljem že predhodno sklenili pogodbo s fiksno ceno soli, razliko pa je moral kriti dobavitelj. Verjetno se mu je vsa dotedanja leta izšlo, lani pa zagotovo ne, kajti kolikor vem, dobavitelja letos ni več na trgu,« je pojasnil Turk. Pluženje bo tako kot vsa dosedanja leta potekalo po že ustaljenem prednostnem vrstnem redu. Verjetno ne bo vedno tako hitro, kot si to marsikdo želi, še posebno ne v primeru močnih padavin. V takem primeru pa moramo svoj delež odgovornosti prevzeti tudi vozniki s primerno zimsko opremo ali pa da se sploh ne podamo na pot. Sicer pa na komunali upajo, da se bo vremenska zima začela čim pozneje, kajti v vrhniški občini imajo odprtih še kar nekaj delovišč. (gt) Komunalna infrastruktura v občini Gradec nove metre cest in pločnikov Vrhnika - Občina Vrhnika je v drugi polovici leta končala ali pa odprla kar nekaj novih komunalnih gradbišč. Večinoma gre za rekonstrukcyo cestišč, gradnjo pločnikov, obnovo komunalnih vodov in položitev plinovoda. Konec oktobra je bila končno deležna asfaltne prevleke okoli tristometrska makadamska zaplata med Šentjoštom in Smrečjem. Odsek je bil dolga leta zadnji makadam na tamkajšnji relac^i, nad katerim niso nergali le vozniki, marveč tudi kolesarji, ki so redni gostje v sosednjem Šentjoštu. Po novem asfaltu je zadišalo na Verdu, kjer je občina v smeri proti Bistri in gasilskemu domu položila kanalizac^o in obnovila obstoječe komunalne vode v cestnem telesu. Zgradila je tudi pločnik ob republiški cesti v smeri proti Bistri, ki pa je na dveh mestih prekinjen, ker občina ni dobila soglasja od lastnikov zemljišč. V začetku jeseni so se delavci mudili tudi v Bevkah, kjer so nadaljevali z razširitv^o in asfaltiranjem okoli štiristo metrov ceste na relac^i Bevke-Log. V sklopu projekta so obnovili še tamkajšnji most, ob cesti pa je po novem tudi makadamski pas za kolesarje ali sprehajalce. V cestno telo so vgradili celo pre- V drugi polovici novembra bo tehničnega pregleda deležna nova cesta na Košace, ki je s prebojem prek hriba kar dodobra spremenila videz tistega dela Vrhnike. Prvenstveno je bila zgrajena za nov dostop do vrtca Barjanček, sicer pa tudi kot razbremenilna cesta za pot čez Košace in kot navezovalna pot za novo sosesko, ki jo gradio ob cesti. Cesta je zaradi strmega klanca kategorizirana kot gorska, zato bo pozimi deležna večje oziroma drugačne pozornosti kot druge. Jeseni se je občina lotila tudi gradnje pločnika ob Idr^ski (od Žita do križišča z Notranjsko), spomladi pa naj bi obnovila še tamkajšnje cestišče oziroma vgradila plinovod. Pozneje je predviden tudi pločnik naprej od križišča z Notranjsko proti Betajnovi. Še letos pa bodo delavci položili plinovod na delu Lošce, obenem pa obnovili kanalizac^o in vodovod. Letos naj bi gradili tudi kanalizac^o na območju Dobovičnikova - Vas, je pa termin izvedbe zelo odvisen od vremenskih razmer. Torej Nova cesta čez Košace, ki je bila prvenstveno zgrajena za novi vrtec, obenem pa služi tudi za razbremenitev prometa čez Košace in kot navezovalna cesta za tamkaj novo nastajajočo sosesko. hodne kanale za dvoživke. Kot pravdo na občini, je od interesa Občine Log - Dragomer odvisno nadaljevanje širitve ceste, ker ta od tam naprej poteka po njihovem ozemlju. Na delu Lošce bodo še letos dobili nov plinovod, vzporedno pa naj bi obnovili tudi druge komunalne vode. se lahko zgodi, da bodo delovni stroji zarohneli šele prihodnje leto. Prav tako naj bi nove metre asfalta dobili tudi v dveh krajevnih skupnostih (projekt večinsko financirajo krajevne skupnosti), to je na Zaplani in v Ligojni. Gašper Tominc 2 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Novogradnje sosesk na Vrhniki Bloki na Kralovšah šele prihodnje leto Vrhnika - Na Vrhniki naj bi v prihodnjih letih zrasli dve večji soseski, gradnja katerih pa ima že dolgo brado. Prvo je blokovsko naselje na Kralovšah zraven stanovanjske soseske Zlatica, drugo pa je naselje Gabrče 3 med Staro Vrhniko in staro cesto proti Logatcu. Vrhnika NAŠ ČASOPIS Investitor blokovskega naselja na Kralovšah je podjetje Real Invest s sedežem v Ajdovščini. Predobremenilni nasip so delavci že pred meseci oc -stranili, zato so okoličani pri- da gradnja nekoliko kasni zaradi nepredvidene potrebe po izdelavi protipoplavne štud^e. Ta naj bi bila menda končana še letos, nato pa bi občina morala sprejeti še potrebno pros- Na Kralovšah naj bi se gradnja začela šele v drugi polovici prihodnjega leta. Gradnja soseske na Gabrčah čakovali, da se bo začela tudi načrtovana gradnja blokov. Vendar pa se to ni zgodilo. Za pojasnilo smo se obrnili k investitorju, kjer so nam pojasnili, torsko dokumentac^o, v kateri bo tudi natančneje opredeljeno, kaj naj bi pravzaprav gradili na omenjeni lokac^i. Kot so nam še pojasnili v Real Investu, na- črtujejo, da bi po pridobitvi omenjene dokumentac^e in gradbenega dovoljenja lahko postavili temeljni kamen za novo sosesko v drugi polovici prihodnjega leta. Za razliko od omenjene soseske pa gradnja hiš na Gabrčah že poteka. Investitor je podjetje Electa inženiring, ki gradi 2l hiš. »Poseben poudarek smo dali kvaliteti izgradnje, ki temelji na nizkoenergetskem standardu, kar pomeni, da je hiša okolju pr^azna, kupci pa bodo letno na ogrevanju prihranili približno 2000 evrov,« so nam pojasnili na Electi, kjer so še dodali, da bodo kupci glede na karakteristike hiš upravičeni do nepovratnih subvenc^ in posojil ekosklada. Hiše bodo v prodaji v tretji gradbeni fazi, kar pomeni, da bo dokončno izdelana zunanjost objektov in vsa infrastruktura bo pripeljana do objekta. Tlorisna razporeditev bo povsem v domeni kupcev, ki bodo na odprtem prostoru, obkroženim z le nosilnimi stenami, lahko sami določali velikost in povezavo med prostori po svojih potrebah in okusu. Kvadrature objektov so od 160 m2 do 225 m2 neto stanovanjske površine na zemljiščih, površine 300 m2 do 600 m2. Povprečna prodajna cena objektov znaša 210.000,00 evrov z 8,5 % DDV-jem. Hiše bodo pripravljene za prevzem in finalizac^o v aprilu 2011. Gašper Tominc Na Drči položili venec padlim Vrhnika, 1. november - Ob dnevu mrtvih so se pri partizanski grobnici na Drči s položitvyo venca in krajšim kulturnim programom spomnili padlih partizanskih borcev in žrtev nacifašističnega režima. Slavnostni govornik je bil novoizvoljeni župan Stojan Jakin. Na partizansko grobnico so venec družno položili dosedanji župan dr. Marjan Rihar in predstavnika veteranskih združenj Sever in vojne za Slovenko. Dodatno veličino dogodku je dala tudi častna straža Slovenske vojske. Slav- nostni govornik Stojan Jakin, ki sicer še ni imel uradno potrjenega županskega mandata, za njim pa so že bile zmagovalne županske volitve, je ob tej priložnosti navzoče nagovoril z besedami: »Spomnimo se vseh tistih svojih, ki jim Polaganje venca na partizansko grobnico na Drči Slavnostni govornik je bil Stojan Jakin. je življenje ugasnilo v bojih v naših gozdovih, v taboriščih in ječah. To so bili očetje in matere, sinovi in hčere slovenskega naroda! Vedeli so, da klačeplazenje in klanjanje okupatorju slovenskega naroda ne bosta rešila, zato so se pogumno uprli.« Kot je še dejal Jakin, je bila cena svobode visoka, saj je ugasnilo marsikatero mlado življenje. »Zato ohranimo spomin na junake tistega časa, ki je našemu ljudstvu povzročil toliko gorja, a na koncu z zmago slovenskih partizanskih sil prinesel tudi olajšanje. Zavedajmo se, da brez njihovega žrtvovanja ne bi bilo ne miru ne svobode in ne samostojne in neodvisne Republike Slovenije.« Organizatorji spominske slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili recitatorji iz OŠ Antona Martina Slomška, Mešani pevski zbor Mavrica in Godba na pihala Vrhnika, so bili Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenko Vrhnika - Borovnica in Polic^skim veteranskim društvom Sever Ljubljana - Odbor Vrhnika -Logatec, Občina Vrhnika pa je prevzela pokroviteljstvo. (gt, foto: ss) NLB podarila ček Dom upokojencev Vrhnika prejel dva tisoč evrov NLB je vrhniškemu domu upokojencev podarila 4000 evrov, družbo pa jim delajo še Rdeči noski. Vrhnika, 22. november - NLB Skupina bo tudi letošnje leto zaključila s humanitarnostjo. Akc^a NLB Dobra zvezda, ki je lani podprla otroške oddelke vseh slovenskih Splošnih bolnišnic, bo letos usmerjena na starejše občane. S prvo donac^o, ki je bila predana Domu upokojencev Vrhnika, se je tako začela novoletna akc^a NLB Skupine, ki bo trajala vse do februarja 2011 in bo prispevala k izboljšanju kakovosti bivanja v dvanajstih domovih starejših oseb po vse Sloveniji. V NLB so vrhniškemu domu upokojencev podarili 4000 evrov, kar je direktor doma Štefan Kociper pozdravil, saj akcija kaže na posluh banke za potrebe starejših ljudi. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da so stanovalce njihovega doma v sklopu akcije razveselili tudi Rdeči noski, ki so se letos prvič usposobili za delo s starejšimi in so v vrhniškem domu doživeli svoj ognjeni krst. NLB bo med 12 izbranih domov za starostnike skupno razdelila 52 tisoč evrov, omenjena sredstva pa bo večinoma črpala iz odpovedi pošiljanja klasičnih novoletnih čestitk in obdaritve poslovnih partnerjev.(gt) Lionizem na Vrhniki Na Vrhniki že enajsto leto deluje Lions klub Vrhnika - Notranjska. Že ime kluba pove, da delovanje ni omejeno samo na občino Vrhnika. Klub združuje ljudi, ki žel^o s svojim delom in aktivnostmi znotraj svetovne lionistične organizac^e pomagati vsem pomoči potrebnim. Svoje aktivnosti lioni in lionke usmerjajo predvsem pomoči slepim in slabovidnim ter slušno prizadetim. Poleg tega izvajajo še številne druge oblike po- moči. Vključujejo se v različne socialne programe, boju proti drogam in pomoči pri nabavi medicinske opreme, pomoči otrokom in mladim. Svoje delovanje usmerjajo tudi v aktivnosti pri varovanju okolja. Vse dejavnosti kluba so usmerjene v pridobivanje sredstev za humanitarno pomoč. Pri svojem delu se klub povezuje tudi z drugimi dobrodelnimi organizac^ami in državnimi organi, ki se ukvarjajo s Predsednik LK Vrhnika Notranjska Ivan Zalar predaja simbolični ček. socialno problematiko. Člani kluba se srečujejo najmanj enkrat mesečno. Na novembrskem kornerju so direktorici Centra za socialno delo Vrhnika gospe Lučki Kenk predali ček za 2.000 €, ki je namenjen enkratni pomoči ljudem v stiski. Direktorica se je za donirana sredstva zahvalila in prisotne seznanila z delovanjem Centra za socialno delo. Povedala je, da Center deluje v precej neprimernih prostorih in izrazila upanje, da bo ob pomoči države in lokalne skupnosti ta problem čim prej rešen. Ker je člane kluba zanimalo, kako je organizirana socialna pomoč, je direktorica opozorila na nov zakon, ki bo urejal oziroma poenotil prejemanje različnih oblik socialne pomoči. Pri tem je izrazila bojazen, da se bo socialna pomoč za marsikoga zmanjšala. Prisotni lioni so bili mnenja, da Center uspešno opravlja svoje delo in sklenili, da bodo z njim sodelovali tudi v prihodnje. RB Spomin na umrle člane ZŠAM Vrhnika je živ Prvi novembrski dnevi so bili spokojni in umirjeni. Za to je poskrbelo muhasto in oblačno vreme. Spomin članov našega združenja do pokojnih pr^ateljev je velik. Kot vsako leto smo se jih spomnili na predvečer dneva mrtvih. S simbolom slovenstva, rdečim nageljnom, se spomnimo in obiščemo njihove grobove. Tako smo letos obiskali pokopališče na Vrhniki, v Verdu, Borovnici, Sinji Gorici, na Logu,v Blatni Brezovici in na Stari Vrh- niki. Spomin na mrtve smo obudili tudi pri spomeniku padlim borcem na Drči, kjer se vsako leto udeležimo komemorac^e s praporom našega združenja. Za opravljeno nalogo se zahvaljujem: Marini Šraj, Slavku Jerebu, Jožetu Leskovcu, Hermanu Janežu, Francu Šurci, Karolu Jurjevčiču, Radu Petavsu in Janezu Jerebu. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik 3 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si I- iv. / Veseli december na Vrhniki«^ ^^ 3.-31 december 2010 Petek, 3. december 9:00 -17:00 Veseli dan kulture - dan odprtih vrat ^Cankarjeva spominska hiša 15:00 - 19:00 Smučarski sejem (Smučarsko društvo Vrhnika) ^Sodnijski trg 15:00 -19:00 Miklavžev sejem ►Sodnijski trg 18:00 Vito Skvarča Solo Koncert ►Sodnijski trg 19:00 13. letni koncert ob mednarodnem dnevu invalidov (Društvo invalidov Vrhnika) ►Cankarjev dom na Vrhniki Sobota, 4. december 9:00 - 19:00 Smučarski sejem (Smučarsko društvo Vrhnika) ► Sodnijski trg 9:00 - 19:00 Miklavžev sejem ►Sodnijski trg 9:00 Stonoga Berta Otroška predstava (Vrtec Vrhnika) ►Sodnijski trg 9:30 Okraševanje smreke na Sodnijskem trgu (OŠ Ivana Cankarja, OŠ Antona Martina Slomška) ►Sodnijski trg 10:00 Ustvarjalne delavnice za otroke ►Sodnijski trg 10:30 Babica Zima Lutkovno igrana pravljica za otroke ►Sodnijski trg 16:30 - 17:10 Čarobna smrečica Otroška predstava ►Sodnijski trg 17:20 Poliod otrok z baklami na Sv. Trojico ►Cerkev sv. Lenarta 18:00 Obisk Svetega Miklavža z angeli ►Ob cerkvi sv. Trojice Sreda, 8. december 20:00 Ženske&moški.com Komedija (Špas teater) ►Cankarjev dom na Vrhniki Četrtek, 9. december 19:00 Zimska pravljica, novoletni koncert in plesno glasbena predstava Kud Zverinica ► Cankarjev dom na Vrhniki Petek, 10. december 20:00 Tičja kletka Komična melodrama (Abonma in izven) ►Cankarjev dom na Vrhniki Sobota, 11. december 19:00 Praznični koncert (MePZ Ivana Cankarja Vrhnika z gosti) ►Cankarjev dom na Vrhniki Petek, 17. december 19:00 Babica in lonec pravljic Baletna pravljica (Glasbena šola Vrhnika) ►Cankarjev dom na Vrhniki Soboto, 18. december 9:00-19:00 Božični sejem ►Sodnijski trg 11:00 Mešani pevski zbor (Društvo invalidov Vrhnika) ►Sodnijski trg 15:00 Petje in ples ►OŠ Ivana Cankarja 16:00 Božični pridnometer Otroška predstava ►Sodnijski trg 16:30 Obisk božička ►Sodnijski trg 19:00 Božično-novoletni koncert (Pihalni orkester Vrhnika) ►Cankarjev dom na Vrhniki Torek, 21. december 18:00 Pa si le prišla, snežinka puhasta! (Vrtec Vrhnika) ►Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Četrtek, 23. december 19:00 Gastarbajtarja Komedija (KUD Podlipa - Smrečje) ►Cankarjev dom na Vrhniki Nedeljo, 26. december 8:30 13:30 17:00 18:40 12. spominski pohod po poti Cankarjeve matere ►Vrzdenec Proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti z blagoslovom konj ►TC Mercator, Robova 6 Jaz, baraba Kino predstava ►Cankarjev dom na Vrhniki Obisk Dedka Mraza ► Cankarjev dom na Vrhniki Ponedeljek, 27. december 19:30 Koncert tenorista Uroša Petrača (KUD Drenov Grič-Lesno Brdo) ►Cankarjev dom na Vrhniki Petek, 31. december 22:00 - 02:00 SILVESTROVANJE z Brenči bando ►Sodnijski trg Program je informativne narave. Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa. Pohod otrok z baklami na Sv. Trojico, v soboto 4. decembra. Ob 17.20 uri se bo pri cerlBere nas 35 tisoČ občanov občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.< 12. TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD PO POTI CANKARJEVE MATERE Nedelja, 26.12. 2010 12. spominski pohod po poti Cankarjeve matere Neže Pivk (Vrzdenec-Vrhnika) je namenjen praznovanju njenega rojstnega dne (29. 12. 1843) in Dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob prijetnemu druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod bomo zaključih z udeležbo na proslavi in s toplo malico ob živi glasbi. Pohod je ob vsakem vremenu na lastno odgovornost. Program: 7.30-8.00Zborpohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika Qelovskova 3, Vrhnika). 8.30-8.45Zbor pri Sv. Kancijanu na Vrzdencu (ogled lokalnih znamenitosti). 8.45-9.00 Pozdravpohodnikom in predstavitev lokalnih znamenitosti Vrzdenca. 9.15 Začetek spominskega pohoda od Vrzdenca do Vrhnike. 13.20 Udeležitev proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter blagoslova konj ob prazniku sv. Štefana (prostor pred TC Mercator, Robova 6, Vrhnika). 14,00 Topla malica in druženje v Gasilskem domu na Vrhniki. Prijave za pohod in ostale informacije: 051206358 (Marija). 041249576 (Valentin). Organizatorji: Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, OZWS Vrhnika-Borovnica, PDV Sever Ljubljana, odbor Vrhnika, Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Vljudno vabljeni! 4 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 V Turističnoinformac^'ski center Vrhnika po vstopnice, darila, informac^'e, pr^'azno besedo ^ Turističnoinformacijski center Vrhnika (TIC) je v centru mesta, pri Parku samostojnosti, na Tržaški cesti 9. Že ime razkrije bistvo TIC, ki je informiranje obiskovalcev; tujih turistov, predvsem pa vas, spoštovani Vrhničani in Vrhničanke. Dovolite nam, da vam predstavimo naše delo in vam hkrati ponudimo vrsto razlogov za vaš obisk. Iskrena želja vseh zaposlenih v TIC in Zavodu Ivana Cankarja, pod okrilje katerega sodimo, je, da bi vas čim več odprlo vrata našega Turističnoinformac^skega centra. Tu smo namreč predvsem zaradi vas, želimo vam pomagati, vam ponuditi naše storitve in izdelke. Ena izmed osrednjih nalog TIC je predstavljanje Vrhnike, njenih številnih znamenitosti, ki jih na žalost največkrat spregledamo ravno domačini. Če sami sodite med tiste, ki se večkrat sprašujejo, kaj na Vrhniki je sploh vredno ogleda, prestopite vrata TIC. Z veseljem vam bomo odgovorili na vaša vprašanja, vam izročili zloženke z opisi znamenitosti in ponudili čisto svež Turistični zemljevid naše občine. Če se večkrat morda sprašujete tudi, kaj se na Vrhniki dogaja, katere prireditve vam lahko obogatio vsakdan, kakšne so možnosti rekreac^e, izletništva, vas zanima odpiralni čas katere izmed ustanov, potrebujete morda kakšne kontaktne informac^e ali pa vas zanima le vozni red avtobusa, se obrnite na nas. Informiranje o aktualnem dogajanju in prireditvah je namreč ena izmed naših osrednjih nalog. V ta namen izdajamo tudi mesečno zloženko prireditev, ki vas seznanja s skoraj vsemi prireditvami, ki potekajo na Vrhniki. Če vaše društvo, klub, zavod, šola, vrtec ali krajevna skupnost organizira prireditev, ki jo želite objaviti v zloženki, nas pokličite - z veseljem se bomo dogovorili za sodelovanje. Vrhnika je res lepo mesto z bogato naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino. To s svojim obiskom izpričujejo številni obiskovalci, ki zaidejo v naš kraj. Veliko skupin in posameznikov se odloči za ogled Cankarjeve spominske hiše, ki je, razen zimskih mesecev in ponedeljkov, odprta prav vsak dan. Veliko ljudi premamita tudi vodeni ogled Vrhnike z okolico in ogled Barja, ki zajema obisk Jur-čevega šotišča, Malega placa in Kuclerjevega kamnoloma. V TIC sprejemamo najave ogledov in jih organiziramo, izpeljejo pa jih naši odlični vodniki in vodičke, ki so res pravi poznavalci Vrhnike z okolico in imajo bogate izkušnje vodenja. V TIC prodajamo tudi nekaj spominkov, zastave, razglednice, knjige, povezane z Vrhniko, Vrhniške razglede, novi Turistični zemljevid Vrhnike idr. Morda vam bo katera izmed naštetih stvari prišla prav za obdarovanje bližnjih med prihajajočimi prazniki. Bližnje in sebe lahko obdarite tudi z vstopnicami, ki jih prodajmo v TIC. Obiščite katero izmed gledaliških, glasbenih in otroških predstav ali katero drugo prireditev, ki potekajo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Poleg vstopnic za Cankarjev dom na Vrhniki prodajamo tudi karte za številne druge prireditve po Slovenci, ki za prodajo uporabljajo prodajno mrežo mojekarte.si (SMG, Cankarjev dom v Ljubljani, Športni park Stožice, Tivoli in številni drugi). Spoštovani Vrhničani, Turističnoinformac^ski center je pred- vsem vaš center. Veseli bomo vsakega vašega obiska, vaših predlogov, želja, pohval in konstruktivnih kritik, saj želimo delati za vas in z vašo pomočjo. Obiščite nas na Tržaški cesti 9 (od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 ter v soboto od 8.00 do 14.00). Pokličite nas na telefonsko številko 01/7551-054 oz. na 051-661-453 ali pa nam pošljite elektronsko sporočilo na tic@zavod-cankar.si. Iskreno vabljeni! Turističnoinformac^ski center Vrhnika V Ligo j ni se pripravljajo na v • • 1 • zive jaslice Kulturno umetniško društvo Ligojna, skupaj z številnimi krajani, bo v božičnem-novoletnem času uprizorilo 15. ŽIVE JASLICE. Uprizoritve bodo 25. in 26. decembra 2010 in 2. januarja 2011 z začetkom ob 17. uri. Zbor pred gasilskim domom v Ligojni. Vsi lepo vabljeni, toplo se oblecite in obujte, spomin na Jezusovo rojstvo pa bodo obudili krajani Ligojne. KUD LIGOJNA Vabilo! V Ligojni bodo letos jubilejne, 15. Žive jaslice. Vabimo vse tiste, ki ste kadar koli v tem obdobju sodelovali pri jaslicah, da sodelujete tudi pri letošnjih. Svojo morebitno udeležbo sporočite na mobitel št: 051 652 320. Kud Ligojna Miklavževanje v Verdu Šele zakorakali bomo v veseli december in že nas bo obiskal prvi od treh dobrih mož - sveti Miklavž. Seveda so ga najbolj veseli otroci, predvsem pridni ... Na predvečer godu sv. Miklavža, s 5. na 6. december, preden gredo otroci spat, po običaju postavko peharje ali krožnike na okenske police oziroma mize. Naslednje jutro pa nestrpno pokukajo vanje, da bi videli, kaj jim je dobri mož prinesel. Tokrat nas bo pred večerom 5. decembra 2010 v Verdu obiskal sv. Miklavž s svojim spremstvom angelčkov in hudičkov. Vabljeni torej vsi otroci in starši na prireditev Miklavževanje, ki bo v parku v Verdu, v primeru slabega vremena pa v gasilskem domu Verd 5. decembra 2010 ob 18. uri. Skupaj se bomo poveselili in Miklavž bo vsem pridnim otrokom razdelil darila in sladke dobrote. V soboto, 4. decembra, bodo v gasilskem domu Verd potekale tudi Miklavževe delavnice za vse otroke. Skupaj bomo izdelali majhne lanterne. Miklavževe delavnice bodo 4. decembra ob 16.30 v gasilskem domu v Verdu. Vsi lepo vabljeni! Miklavžev pozdrav MSKD Verd Vabilo! »Naj pride božično veselje med Vas, obdari naj Vas z vsemi lepimi stvarmi. Novo leto naj prinese vse, kar prejšnje zamudilo je, srečo, zdravje in ljubezen.« Spoštovane članice in člani! Vabim Vas, da skupaj preživimo pr^eten večer ob božično-novoletnem plesu, ki bo v soboto, 4. decembra 2010, z začetkom ob 18. uri v Gostišču Kranjc. Vabljeni! Vsem članicam in članom želim varno vožnjo. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Na novinarski konferenci od leve proti desni: nekdanji sveto-vni^rvak Aleš Ogrin, predsednik Društva barmanov Slovence Dušan Furar ter tekmovalca Stojan Križman in Boris Simbera. Barmani so odšli na svetovno prvenstvo Vrhnika, 6. november - V Gostilni in pizzerii Boter na Vrhniki je potekala novinarska konferenca pred odhodom slovenske delegac^e na svetovni kongres in tekmovanje barmanov v Singapur. Naj spomnimo, da je pred natanko desetimi leti v Singapurju osvojil naslov svetovnega prvaka vrhniški rojak Aleš Ogrin, leto za tem pa je bil še svetovni vice prvak. Tokrat se v Singapur odpravlja šestčlanska delegac^a, v kateri bosta tudi dva barmana tekmovalca, ki bosta na tekmovanju v zadnji tretjini novembra zastopala slovenske barve. To sta letošnja državna prvaka Stojan Križman v kategorii klasičnih koktajlov s koktajlom »absolut advantage« in Boris Šimbe-ra v kategorii atraktivnega mešanja p^ač s koktajlom »antic step«. Želimo jim dober miks! Vabilo KUD Drenov Grič - Lesno Brdo vas vabi na razstavo ročnih del in starih predmetov, ki bo na ogled v gasilskem domu na Drenovem Griču v soboto, 20. 11. 2010, od 14. do 18. ure in v nedeljo, 21. 11., od 10. do 18. ure. Veseli bomo vašega obiska. NAŠ ČASOPIS 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V programu je sodelovalo več kot dvesto učencev. Deset let OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Zmorejo in znajo Vrhnika, 22. oktober - Osnovna šola Antona Martina Slomška na Vrhniki je praznovala prvo desetletnico obstoja. V tem času so zaposleni na šoli in njeno vodstvo dokazali, da zmorejo in znajo ustvariti zdravo, sodobno in odprto šolo, ki povezuje učence, učitelje in starše. Zato ne preseneča, da so jubilejno prireditev, na kateri so za program poskrbeli kar učenci, poimenovali Zmoremo in znamo. Aktualna ravnateljica Darja Guzelj v družbi učencev Pred desetimi leti je bila OŠ Antona Martina Slomška šola, ki med slovenskimi šolami ni imela nobenega ugleda - niti slabega niti dobrega. Začela je šele obstajati in se kot otrok šele dokazovati med sovrstniki. Nič slabša ni želela biti od preostalih, kvečjemu boljša. Le najboljši namreč pokukajo iz sivine povprečja in dob^ougled. Tega Slomškova šola po desetih letih nedvomno ima, s čimer so zaposleni na šoli dokazali, da se zmorejo in znajo meriti z najboljšimi osnovnimi šolami v Slovenci. To so v vseh teh letih dokazali učenci s svojimi uspehi na lokalnih, regionalnih in državnih ravneh, to so dokazali učitelji s programi, ki učencem odpirajo še druga zorna polja kot le strogo predpisana v vsakoletnem učnem načrtu. Marsikaj iz desetletne preteklosti šole je na prireditvi prek dramskega dialoga odkrila dvojica nekdanjih učencev Tako se je spominjala Alenka Ošaben, ki je v šolo hodila še v času osemletke: »Spominjam se, kako smo hodili na izlete. kako nas je v Rimu pozdravil sam papež, kako smo tekmovali v tehniki, zastopali našo šolo in predstavljali občino na tekmovanju v turizmu in zmagali. Pisali smo, celo gostovali šolski časopis, veliko tekmovali in nastopali.« Nekdanjemu učencu Nejcu Sajovicu pa je v spominu najbolj ostal arboretum zraven šole. »Našo šolo je obiskalo tudi veliko pomembnih osebnosti, ki so zasadili drevo v naš šolski arboretum in tako za vedno pustili svoj pečat. Ljubomir Mohorič, ki je bil do letos tudi ravnatelj te šole, ima največ zaslug, da je naš arboretum tako bogat.« Šola je v času Mohoričevega ravnateljevanja namreč med drugim veliko dala na naravoslovno in ekološko stran vzgoje učencev, ena od možnosti za tovrstno vzgojo je bil tudi arboretum. Kot je na prireditvi dejal Mohorič, je arboretum imel in še vedno ima izobraževalno in ekološko vrednost. V njem so zastopane ali drugače zanimive drevesne vrste, ki so jih zasadili predstavniki druž- beno-političnega življenja: od škofov do predsednika države. Nenazadnje si je šola tudi na tak način gradila ugled. Šolo so gradili v času županovanja Vinka Tomšiča in je bila za tedanje razmere razkošna, predvsem pa zelo prostorna. Po desetih letih je sicer še sodobna, prostorna pa zagotovo ni več. To je v svojem govoru ugotavljal tudi župan dr. Marjan Rihar, ki je spomnil na prostorsko stisko, zato bo v prihodnjih letih zagotovo treba razmisliti, kako se lotiti rešitve problema. V desetih letih si je šola med slovenskimi šolami nedvomno zagotovila svoj prostor pod soncem, še naprej pa želi svoj ugled graditi na znanju in vrednotah. »Če si predstavljate, da bodo ti naši učenci nekoč krojili usodo našega kraja, da bodo postali trgovci, znanstveniki, vozniki, zdravniki in konec koncev tudi vodstveni delavci - morda bo kdo celo župan ali minister - potem je nujno, da jih učimo timskega dela in povezovanja vsebin med seboj. Prav tako je pomembno, da jim ponudimo možnost zdravega načina življenja, da s skupnimi močmi skrbimo za okolje in jim z zgledom pokažemo, da je lepo, če se med seboj spoštujemo, se pozdravimo, opravičimo in komu pomagamo. In še nekaj bi jim radi pokazali - da je znanje res vrednota in da je odgovornost za lastna dejanja temelj, brez katerega ne gre,« je na prireditvi v svojem govoru dejala aktualna ravnateljica Darja Guzelj. Program prireditve so, kot smo že zapisali, oblikovali učenci in učitelji vseh treh triad. Med drugim so prikazali tudi zanimivejše interesne dejavnosti, ki potekajo na šoli: od sabljanja do folklore. Lanski devetošolci so predstavili eks-kurz^o, na kateri so sami raziskovali, kdo je pravzaprav bil Anton Martin Slomšek, piko na i pa so dodali tudi učenci vrhniške glasbene šole s svojimi glasbenimi nastopi. Sicer pa so na šoli jubilej obeležili tudi z zbornikom, v katerem so predstavili življenje in delo desetih let njihove kovačnice življenja, v biltenu pa so predstavili nekaj utrinkov iz življenja na šoli in najpomembnejše informac^e. Učenci so z mentorico likovne vzgoje pripravili fotografski natečaj, fotografije pa so razstavili v avli šole. Izdelali so spominski obesek s šolskim logotipom ter reliefni izdelek logotipa OŠ Antona Martina Slomška. Gašper Tominc, foto: Tatjana Rodošek ■W T V V»-| V» V -I • Voščilo naši šoli Na naši šoli je res lepo, ker učimo se stvari, ki gredo hitro v glavo. V šoli smo veseli vsi, saj ona že deset let živi. Ker šola rojstni dan praznuje, ji moramo nekaj podariti in ji voščiti, da nas že deseto leto začenja učiti. Zato vse najboljše, naša šola, želim ti veliko uspehov. Vse najboljše za te in še več -lepih nasmehov. Iza Obal MOREMO ID 2HAM0 m Prikazali so tudi vrsto interesnih dejavnosti, ki potekajo na šoli. Slomškova šola želi svoj ugled graditi na znanju in vrednotah. Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Pogled z leve, pogled z desne in pogled z Drče. Pogledi z Vrhnike. Tako nekako bi opisal poslansko stran zadnje številke Našega časopisa, kjer se predstavljata vrhniška poslanca državnega zbora.Vrhnika je namreč dobila še enega poslanca, tovariša Janeza Kiklja. Je iz vrst stranke SD. Čestitke. Vrhnika ima tudi novega župana g. Stojana Ja-kina. Njegov slogan Vrhniki povrnimo ugled mu je prinesel zmago. Čestitke. V svoji prvi predstavitvi se nam Jani Kikelj predstavi pod naslovom Pogled z leve. Ja, res je, Jani Kikelj je levičar. Tam kjer se pojavi, se kmalu zasliši harmonika s partizanskimi udarnimi pesmimi in primorsko himno. V svojem sestavku opisuje svoje prve poslanske izkušnje. Opisuje interpelac^o proti ministru Lukšiču, o ustanovitvi nove preiskovalne komisme v zadevi Patria, ko naj bi ugotovili, kdo je »namočil« JJ, kako je župan Janković dobil popoln nadzor v mestnem svetu, piše o dogodku meseca - reševanje čilskih rudarjev in spomni se celo ruske podmornice Kursk. Konča z mislio, da obstaja svet tudi zunaj naše Slovence. Zamenjam očala, preberem še en- krat: res je, o Vrhniki ne piše nič. Na spodnjem delu poslanske strani nam drugi vrhniški poslanec, g. dr. France Cukjati, lahko bi celo rekli »pogled z desne«, razlaga JJ-fob^o. No, tega ne bom komentiral, saj je zdravnik in on bo že vedel, kaj to je. Vse skupaj je zopet povezano s Patrio in s podkupninami. Ne vem, zakaj zagovarja samo Janeza Janšo, saj, kakor sem prebral v med^ih, so v to zadevo vpleteni še Jože Zagožen, Tone Krkovič, neki Crnkovič in slikar Cekuta. No, prepričan sem, da noben ni Vrhničan. Zato škoda vsake besede, raje se borimo za Vrhniko. Tudi v tem članku nič o Vrhniki. Na srednjem delu poslanske strani Našega časopisa Zveza borcev za vrednote NOB skupaj z veterani vojne za Slovenko in občino vabi na osrednjo tradicionalno spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih, posvečeno padlim slovenskim partizanskim borcem in drugim žrtvam nacističnega nasilja. Kar lepo število se nas je zbralo 1. novembra na Drči pri spomeniku. Nekatere sem videl prvič, verjetno tudi zadnjič. Stari župan je skupaj z veterani položil venec k spomeniku, novi je imel govor, otroci so deklamirali, pevci zapeli, godba igrala, Mirjam kakor zmeraj pove- zovala, Simon fotografiral. Partizan pa na vrhu spomenika vsaj že 60 let nepremično stoji s puško na rami, kot bi varoval Vrhniko pred vsem hudim, pa ^zadnje čase ni prav uspešen. Z Drče se vidi do Črnega orla, na levi je lepo urejeno pokopališče, na desni je »britof«, pravi britof, uničena, osamljena in »ustečajena« Industr^a usnja Vrhnika. Ja, to je pogled z Drče. O tem pišimo in razpravljajmo, gospodje poslanci, kako sanirati vrhniško katastrofo, ugotoviti, kdo je odgovoren za stečaj lUV, ga kazensko preganjati, pa naj bo to Anglež, Argentinec ali naš in od države zahtevati odškodnino, ki jo je država z milo rečeno »nevestnim gospodarjenjem« povzročila Vrhniki, saj je bila lUV od leta 2006 80 % v lasti države. Pri sebi pa se vprašajmo, spoštovana poslanca, ali smo naredili vse potrebno, da do stečaja ne bi prišlo? Stečaj lUV-ja je vreden vsaj poslanskega vprašanja v DZ, če že ne preiskovalne komisme, lahko tudi namesto tiste o Patrni, ki jo oba omenjata v svojem prispevku, katere rezultati Vrhniki ne bodo prinesli ničesar. Koliko je moj predlog, da Vrhnika od države zahteva odškodnino, izvedljiv, je stvar volje in hotenja. Najprej bi bilo treba v okviru Vrhnike ustanoviti posebno komis^o, ki bi ocenila škodo, ki je nastala s stečajem: izguba delovnih mest, posledično je padla kupna moč, razvoj Vrhnike je stagniral za nekaj let, delovnih mest preprosto ni. Država ima na Vrhniki kar precej »bogastva« v nepremičninah. Zakaj tega preprosto ne bi dobila občina kot odškodnino? Prepričan sem, da bi bolje gospodarila z njim kot država, če vidimo, kaj se je zgodilo z lUV, kjer je bila večinska lastnica. Vrhnika je že bila v podobni situac^i, in to 27. 6. 1991, ko je vrhniška tankovska brigada v zgodnjih jutranjih urah začela svoj agresorski pohod. Tanki so skoraj neovirano prišli do Brnika. Kje je bila država? Ob 4.30 je takratni predsednik izvršnega sveta Vrhnike sklical izredno sejo. Sprejeti so bili najpomembnejši sklepi v zgodovini Vrhnike (bila je prva krizna seja v državi).Vrhniko smo ohranili celo, skupaj, enotno. Vrhnika ima potencial, samo mobilizirati ga je treba. Vid Drašček, predlagatelj Vrhnike za najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode RS, ki ga je leta 2006 Vrhnika tudi dobila. 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Iz Lovske družine Vrhnika Na Prazniku jeseni v Ital^i V Našem časopisu je bil že objavljen članek gospe Vesne Popit o proslavi Jeseni, ki je v Gonarsu tradicionalna. To srečanje je sovpadalo tudi s 35-letnico pobratenja občine Gonars in Vrhnike ter 33-letnico vsakoletnega srečanja LD Vrhnika in lovskega kluba Gonars. Skupina vrhniških lovcev se je odzvala na povabilo predstavnika občine Gonars, ki se je udeležil tudi naše prve lovske maše na Vrhniki, naj se udeležimo njihovega praznovanja. Praznik praznujejo združene civilne organizac^e, med njimi tudi lovski klub Gonars, ki se je pridružil tudi občinskemu povabilu. Ob prihodu smo se srečali z gospodom županom Go-narsa dr. Marinom del Fra-tejem in se opravičili, da za- radi volitev, ki so bile isti dan na Vrhniki, se srečanja niso udeležili vrhniški župan dr. Marjan Rihar in predstavniki občinskega sveta. Ob prazniku Fiesta d'Au-tunno se pri njih vedno poklonio tistim svojim, ki so izgubili življenje v II. svetovni vojni, pa tudi žrtvam II. svetovne vojne. S tem tudi tistim, ki so umrli v taborišču v Gonarsu, nekateri pa so imeli življenjsko srečo, da so se leta 1943 vrnili k svojim družinam. Namen vrhniških lovcev je bil, da sodelujemo na proslavi in v povorki na čelu z gospodom županom Gonarsa do grobnice, kjer so bili tudi govori, ki so bili prevedeni tudi v slovenščino. Naš pravi namen pa je bil, da smo z lovskimi pr^atelji iz Gonarsa obiskali »taborišče smrti«, kjer so tudi spominska obeležja, in se tam poklonili vsem tistim tudi z Vrhnike ali okoliških vasi, ki se niso vrnili na svoje domove. Po tradicionalnem običaju Doberdobu - »slovenskih fantov grob« - iz I. svetovne vojne. Tam smo se tudi poklonili svojim prednikom, na katere nismo pozabili. Pri tem spomeniku smo v znamenje spoštovanja, »da spomin ne mine«, tudi položili smrekove vejice s svojih lovskih klobukov. Naša skupinica je dostojno zastopala našo Lovsko družino Vrhnika, pa tudi Občino Vrhnika na proslavi ob 35-letnici pobratenja z občino Gonars. Lovska maša v cerkvi sv. Trojice Od kar se je začela lovska maša na Mašunu na Notranjskem, se je več vrhniških lovcev udeleževalo tega lovskega običaja. Vse več lovskih društev je tudi v svojih cerkvah začelo s tem starim zgodovinskim običajem, ki zdru- za klobukom. Po navadi se lovskega pogreba udeležujejo tudi sosednji lovci s svojimi prapori. Muzejsko društvo v sklopu Cankarjevega društva spodbuja ohranitev starih običajev, zato menim, da bo v svoj program uvrstila ta stari lovski običaj, ki se je ohranjal vse do začetka druge svetovne vojne. Do tedaj pa so bile te lovske maše sv. Huberta v gradu Bistra. Tam pri glavnem vhodu je vseskozi kip sv. Huberta kot zaščitnika živali ter vse neoskrunjene krajine, ki počasi izginja. Nekateri lovci z Vrhnike smo v Bevkah v farni cerkvi pred nekaj leti začeli s prvim poskusom »maše za vse pokojne lovce«. Isti pobudniki smo se začeli dogovarjati, da bi v soboto, 4. septembra, ob 15. uri v cerkvi pri sv. Trojici pripravili sveto mašo, posve- blagoslov slike sv. Huberta se zahvaljujemo dekanu Blažu Gregorcu iz Župn^e Vrhnika. Pri tej maši so bili tudi uradni predstavniki občine Gonars, ki so bili gostje vrhniškega župana gospoda dr. Marjana Riharja, ki je prispeval, da sta vzdušje in program za goste iz Gonarsa potekala na kulturni ravni. Med mašo so bili izrečeni tudi pozdravi spoštovanih gostov, ki sta jih pozdravila tudi vrhniški župan dr. Marjan Rihar in predsednik lovske družine Boštjan Končan. Za popestritev na kulturni ravni pa je med mašo prepeval Oktet Raskovec, igrali pa so Zasavski rogisti. Gospa Monika Rožej iz Turja je tradicionalno s svojimi citrami igrala slovenske narodne pesmi, kot je star slovenski običaj. Da smo vrhniški lovci pri- kot lovci iz Slovenije smo položili tudi mi smrekovo vejico ob obeležju iz spoštovanja do pokojnih, ki so umrli v tem fašističnem taborišču. Na glavnem trgu, kjer je potekal kulturni program, smo tudi sodelovali. Najlepši odziv gledalcev so poželi otroci s Stare Vrhnike, ki jih je vodila gospa Anka Grom ter folklorna skupina narodnih noš iz Ligojne. Po odhodu iz Gonarsa smo obiskali tudi pokopališče pri žuje vse lovce, saj so bili tudi krščeni v imenu Huberta. Ta stari običaj je tesno združen z lovskim pogrebom, ki se pa ohranja vseskozi s cerkvenim obredom, pa tudi brez njega. Od vsakega pokojnega lovca se poslovimo na njegovi zadnji poti minulega življenja. Med lovskimi pogrebnimi običaji je tudi izraz spoštovanja do pokojnega, da položimo v njegov odprti grob kot zadnji pozdrav, »mir s teboj«, smrekovo vejico, ki jo nosimo čeno vsem pokojnim lovcem ter tudi s posvetitv^o slike sv. Huberta s svečano lovsko mašo. K udeležbi so bili povabljeni lovci sosednjih družin s prapori, pa tudi pobrateni lovski klub iz Gonarsa. Srečanje je sovpadalo s 35-letnico pobratenja Občine Vrhnika in Občine Gonars. To pa je sovpadalo s 33-letnico vsakoletnega srečanja lovskega kluba Gonars in vrhniških lovcev. Za svečano potekanje in dobili tako lepo sliko, ki prikazuje sv. Huberta izrazito po starem izročilu, nam je priskočil na pomoč gospod urednik Družine mnsg. Franci Petrič s posnetkom te slike iz kapelice na Jezerskem. Za povečavo slike v sedanji velikosti sem pripomogel tudi jaz in jo podaril lovski družini za naslednje maše ter da mlada generac^a ne bo zopet zavrgla tega tradicionalnega lovskega običaja. Zvone Šemrl Matjaževka gre proti koncu Veliko ljudi je, ki jim ni vseeno za Verd. To so med drugim vsi, ki s prostovoljnim delom pomagajo pri projektu Matjaževka. HVALA, KER VAM NI VSEENO. Za nami je petindvajset delovnih akc^. Njihov rezultat je že viden. Lepo je videti, kako lahko izgradnja enega takega igrišča ustvari življenje na vasi. Kaj mislim s tem, ko rečem "življenje na vasi"? Preprosto! Dogaja se, da kar naenkrat vsak po ter Mirk. Po svoje je to dejstvo razumljivo, saj so že geografsko gledano daleč. Vendar pa ne glede na to moramo vedeti, da je projekt Matjaževka projekt celotne KS Verd. Sedaj lahko rečem, da smo končali pot, ki bo povezovala Matjaževko in Staro žago. Čakamo sadili ob igrišču in na nabrežju doline Matjaževka. Tako bo vse skupaj na koncu videti odlično. Ko bo Matjaževka končana in ko bo vse skupaj polepšala še rast trave in drevja, bo res "noro". Tam bo mogoče organizirati številne prireditve, od športnih do kulturnih, pa še bi se kaj našlo. Lahko se zgodi, da bodo celo društva z Vrhnike in od drugod hotela organizirati razne dogodke, saj bo Matjaževka res večnamenski prireditveni prostor. Letos smo si v MŠKD Verd zadali, da bo Matjaževka končana. Zadali smo si namreč, da bi tam pozimi, če nam bodo vremenske raz- mere to dopuščale, naredili drsališče. Tak je načrt, če nam bo tudi uspel, pa bomo še videli. Rad bi se zahvalil vsem prostovoljcem, darovalcem in vsem drugim, da ste nam pri projektu Matjaževka pomagali oz. nam še pomagate. Rad bi se zahvalil tudi gospodinjam, ki so nas po končanih akc^ah presenetile z doma speče-nimi dobrinami ter sosednji kmet^i Pr' Cunder, da so nam za vse akc^e omogočali priklop elektrike. Hvala vsem! MŠKD Verd Se vidmo! Predsednik: Dejan Novak if! ^ svojih zmožnostih želi pomagati. To kaže na dejstvo, da so ljudje siti nenapredka v Verdu in bi radi pomagali, da se stvari obrnejo na bolje. V delovnih akc^ah nam je doslej pomagalo že 74 različnih ljudi, različnih starosti in iz vseh predelov KS Verd. Najbolj aktivni predel so zagotovo ljudje iz centra vasi, nekoliko manj pa je zaznati prostovoljce iz Janezove vasi, Podgore .^iAdlK'' le še na izdelavo ograje. Lepo smo uredili tudi okolico. Vseeno pa bi povedal eno grajo, in sicer čez Elektro Ljubljana. Ko so pred leti pod električnim daljnovodom naredili golosek, so vso kramo skupaj pustili tam. Zato smo sedaj poleg vsega drugega dela, ki smo ga že imeli,mora-li postoriti še to in pospraviti sami. Naročeno imamo tudi novo drevje, ki ga bomo še letos za- Zahvala tudi naslednjim darovalcem, ki so nam darovali v obliki materiala za potrebe Matjaževke: TRGOVINE: ZAVAS, d. o. o., OBNOVA, d. o. o., ŠTIRN, d. o. o., ANVINA, d. o. o., FE BRUS, d. o. o., PENARGO, d. o. o. GRADBENA PODJETJA: TREVEN, d. o. o., EUROGRADNJE, d. o. o., TERA NOVA, d. o. o., RAJKO MIVŠEK, s. p., Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. DRUGI: SPLOŠNO MIZARSTVO ALEŠ PETRIČ, d. o. o, STUDIO F, KMET^A PR' JAKL, ANDREJ ŽITKO, s. p., KMET^A PR' CUNDER, KMET^A PR' MIKLČ, Vrtnarstvo HLEBEC. NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kamen na kamen Že spomladi so politični analitiki napovedovali vročo jesen. Pa je res! Če ne vroča, pa vsaj zelo razgibana. Ko je sredi poletja odstopil minister za gospodarstvo, dr. Lahovnik, je povedal marsikatero krepko na račun ministra za visoko šolstvo in predsednika stranke Zares, gospoda Golobica. Predvsem mu je očital, da se firma, katere solastnik je minister Golobič, zelo pridno in "uspešno" vključuje v javne razpise ministrstev. Ko je poslanec Magajna zapustil poslansko skupino Socialnih demokratov, se mu je razvezal jezik in zvedeli smo, da je glavni cilj zakona o RTV čiščenje kadrov in lastninjenje zavoda, katerega letni prihodki znašajo skoraj 130 mil^onov evrov. Ko se je v Termoelektrarni Šoštanj zgodila bliskovita in obsežna kadrovska čistka, se je med Pahorjevimi Socialnimi demokrati in Golobičevo stranko Zares razgalil spor za več kot miliardo evrov vredno investic^o. Ko je minister za pravosodje g. Zalar za predsednika vrhovnega sodišča predlagal gospoda Masleša, je s tem razkril očitno namero, da poleg nove "Titove" ceste v Ljubljani, ki jo še vedno krasno veličastni spomeniki največjih zločincev v zgodovini slovenskega naroda, dobimo na čelo sodne veje oblasti človeka, ki se je po izjavah ustavnega sodnika veselil, kako so jugoslovanski vojaki na meji z Italko streljali begunce tako rekoč kot zajce, "točno v sredino čela". Ko je v javnost pricurljalo pismo gospoda Jeretiča, namenjeno predsedniku vlade gospodu Pahorju, kateremu je kot komuni-kac^ski strokovnjak pred volitvami pomagal do zmage, je slovenska javnost izvedela, da je po volitvah šel Jeretič svojo pot, ker - kot pravi - "sem zavrnil, da bi sodeloval v organiziranem plenjenju države, k čemur so me nagovarjali tvoji najtesnejši". Ko je v parlamentu stekla razprava o novi pokojninski zakonodaji, proračunu in interventnem zakonu, s katerim bomo v višini 75 % zamrznili pokojnine, plače in socialno pomoč, je postalo vsakomur jasno, kakšna je vladna politika varčevanja. Potreba po varčevanju ni sporna! Sporno pa je, kdo in kako naj varčuje! Pri katerih izdatkih naj država privre pipico? Kdo naj zategne svoj pas? Odgovor se glasi: javni uslužbenci, socialni podpiranci in upokojenci. Njihove pokojnine so sicer nizke, a jih je pol mil^ona. In če vsakemu vzamemo deset evrov na mesec, je to 120 evrov na leto oziroma 60 mil^onov od vseh. Če pa tudi sto tisočem javnih uslužbencev zategnemo pasove in k temu dodamo še zvišane trošarine na gorivo in nov davek na nepremičnine, potem bomo res nabrali dovolj sredstev za ponovno sanac^o državne banke, da bo lahko prek tajkunskih posojil še naprej omogočala plenjenje že tako izčrpane države. Pa tudi za nepotrebne in čudne investic^e se bodo našla sredstva, da bo, na primer, neki "skrbno izbran" podjetnik ponovno prišel do 150 mil^onov velikega naročila za ponovno vzpostavitev elektronskega cestninjenja. "Plenjenje države", ki jo omenja gospod Jeretič, ni nič drugega kot plenjenje državljanov. Tudi vsak gospodarski kriminal mora nekdo plačati. Ker naš sodni sistem ne zna (noče?) od kriminalcev izterjati povračila škode, se račun vedno znova izstavlja davkoplačevalcem. In ta račun je vse večji! V prvih devetih mesecih letos je škoda gospodarskega kriminala ocenjena v višini 523 mil^onov evrov, medtem ko je bila v istem obdobju lani ta škoda 181 mil^onov evrov. Pravo zategovanje pasu davkoplačevalcev očitno šele prihaja! Ker je gospod Jeretič izstopil iz sistema "organiziranega plenjenja države", je - kot pravi - prek posrednikov prejel grožnje Pahorja, ki je "ranjen in maščevalen. I...I Še isti dan, ko sem zavrnil ponujeno mesto v Modri celici tvojega pryatelja Andraža Vehovarja, še isti večer se je začelo sistematično blatenje." Podobno je bil tudi poslanec Magajna že naslednji dan po izstopu iz poslanske skupine Pahorjeve SD in po podpisu zahteve za referendum o zakonu o RTV deležen polic^skih preiskav in namigov na pedofil^o. Celo afera Patria je bila napovedana takoj za tem, ko Sistemska tehnika gospoda Pavčka ni bila izbrana na razpisu za izdelavo oklepnikov. Če si torej vključen v sistem "organiziranega plenjenja države" in zvesto slediš zahtevam tega sistema oziroma njihovim akterjem, si nagrajen. A pri tem se moraš odpovedati svojim moralnim na- čelom, če jih seveda imaš. Če jih nimaš, toliko bolje! Če namreč trmoglaviš ali se upiraš zaradi lastne vesti, si hudo kaznovan. Vsak mafijski sistem zahteva od svojih članov popolno zvestobo. Predvsem na vodilna mesta postavlja ljudi, ki jih lahko učinkovito obvladuje. Če ne drugače, pa z vedenjem o njihovih napakah, kaznivih dejanjih ali celo zločinih. Tudi nekdanja Udba je najbolj skrbno vodila dosjeje lastnih ljudi na odgovornih mestih. Takim ljudem potem ni težko ukazovati, kako naj ravnajo in odločajo. Pravzaprav sploh ni treba ukazovati, saj sami iščejo željo svojega "gospodarja" in ji uslužno sledjo. Je to razlog, da hoče minister Zalar na čelo sodne veje oblasti postaviti tako sporno osebo? Res imamo politično zelo razgibano jesen. Pa tudi zelo skrb zbujajočo! Iz vseh teh utrinkov se namreč sestavlja žalostna podoba Slovence. Namesto da bi na vodilna mesta v državi postavljali ljudi, ki so sposobni, delavni, zanesljivi in pošteni, postaja glavno in celo edino merilo strankarska pripadnost. Tako NLB kot TEŠ dokazujeta, da v peskovniku, ki si ga lasti določena stranka levega trojčka, pripadniki drugih vladnih strank nimajo kaj iskati. Da o pripadnikih opozic^skih strank niti ne govorimo. Namesto da bi preganjali gospodarski kriminal in "organizirano plenjenje države" ter se odpovedali nesmiselnim investic^am in javnim razpisom, pisanim na kožo političnega privrženca, raje upokojencem in delavcem praskamo drobiž iz njihovih praznih žepov ter ga z lopato mečemo skozi okno. Namesto da bi zaradi varstva otrok spodbujali in varovali klasično družino, ji odvzemamo status posebnega družbenega pomena samo zato, da bi homoseksualnim parom omogočili posvojitev otrok. Namesto da bi prenehali s primitivno ideološko vojno, vlada pripravlja nov verski zakon z elementi nepr^aznega odnosa do katoliške cerkve, kot da v času krize ne bi bilo pomembnejših vprašanj. Namesto da bi gradili svojo domovino po načelu, kamen na kamen - palača, jo vsak dan na novo rušimo po načelu: klofuta na klofuto - glavobol. France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora Dame in gospodje! Če ste: • proti ukinitvi kritičnih oddaj na RTV, • proti prepovedi soočenja različnih političnih stališč, • proti utišanju novinarjev, ki mislijo s svojo glavo, potem pridite 12. decembra na referendum in glasujte proti zakonu ministrice Širce. Tako boste preprečili, da bi: • doslej državna RTV postala neka čudna gospodarska družba, • se naša naročnina za RTV pretakala v zasebne žepe ter • novinarji postali sluge novih lastnikov RTV. V času demokracie, ko se menjavajo vlade, namreč novinarjev v državnih zavodih nič več ni mogoče obvladovati iz enega samega političnega centra. Dolgoročno jih lahko obvladuje le kapital, le lastnik med^a. To dokazuje politična pristranost slovenskih dnevnikov in na to so računali tisti, ki so pisali ta zakon.Zato nočemo še ene komercialne televiz^e, ki bo v rokah kapitala! In nočemo plačevati novinarjev, ki bodo pisali in govorili po diktatu novih lastnikov! Zato bomo 12. decembra šli na volišča in glasovali PROTI zakonu ministrice Širce! Občinski odbor SDS Vrhnika Zahvala Spoštovane volivke in volivci Občinski odbor Slovenske nacionalne stranke Vrhnika se volivkam in volivcem zahvaljuje za izkazano zaupanje na volitvah 2010 v občinski svet. Na volitvah nam je uspelo dobiti enega svetnika, in sicer našega predsednika OO SNS Vrhnika, Franca Mišiča, ki je bil izvoljen v drugi volilni enoti z 4,59 % glasov. V prvi volilni enoti nam ni uspelo prepričati volivk in volivcev. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so pomagali OO SNS Vrhnika fizično in finančno podpreti celotne volitve 2010. Predsedstvo OO SNS Vrhnika Izvoljeni člani v svet KS Podlipa-Smrečje se vsem volivkam in volivcem iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in podporo na letošnjih lokalnih volitvah. SVET KS Podlipa-Smrečje Pogled z leve HÍ- Naša domovina Slovenija se je znašla na razpotju. Naj krene po poti reform (pokojninskega, zdravstvenega sistema, trga i dela itn.), ki bodo omogočale zmeren iz- " hod iz krize in postopen napredek, ali naj ^HflH^^ ^Ba vztraja pri sedanji situaciji in ohrani celoten sistem v enakem stanju, ki pa že v bližnji prihodnosti ne bo več javnofinančno vzdržen? Po sedanji finančno-gospodarski krizi (ki se kaže predvsem kot kriza kapitalističnega sistema samega!) ne bo nič več tako, kot je bilo. Gospodarske krize vedno prinesejo spremembe. Če samo pomislimo na krize v 20. stoletju, vidimo, da so poti k rešitvi in končni izhodi različni. V preteklosti so za reševanje uporabljali vse mogoče pr^eme. Vsem pa je skupno, da so zbujali strah, nelagodje in nasprotovanje. To so po pravilu poskušali izkoristili politični krogi, ki se napajajo z negativizmom, nasprotovanjem in ustvarjenjem umetnih konfliktov, a za rešitev so vedno potrebni premislek, odgovorna politika, predvsem pa trezna glava, brez napihnjenih želja in zahtev. Večina se strinja, da je sistem potreben sprememb, da moramo sprejeti sistemske ukrepe, da ohranimo in na dolgi rok tudi povečamo blaginjo naših ljudi. Vlada je pripravila nekaj zakonov, ki so v javnosti naleteli na nepotreben odpor. Predvsem gre za odpor zaradi nepoznavanja dejanskih učinkov sprejema zakonov, kot pa zaradi njihove neprimernosti. V zakonu, ki ureja malo delo, je veliko dobrih rešitev za vse sloje iskalcev zaslužka. Z dosedanjo ureditv^o so bili depriveli-girani predvsem brezposelni in upokojenci, ki v sorodstvu niso imeli študentov ali d^akov, da bi jim priskrbeli študentsko napotnico za delo. Študenti imajo še vedno možnost dela, zaslužili bodo lahko toliko kot doslej, čas dela se jim bo štel v pokojninsko dobo, plačane bodo imeli prispevke, bo pa omejeno števi- lo opravljenih ur. Malo delo torej širi možnost zaslužka še na upokojence in brezposelne. Omeniti je treba tudi, da bo pol leta pred uveljavitvijo Zakona o malem delu začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v katerem je omogočen lažji dostop do štipendije, saj jih bo v naslednjem študijskem letu podeljenih za 10.000 več kot doslej. Na novembrski seji DZ smo sprejeli tudi proračuna za leti 2011 in 2012 in zakon za izvedbo potrebnih reformnih ukrepov. Leto 2011 bo izrazito varčevalno, saj morajo javne finance po prestani krizi spet zadihati. Zakoni so bili sprejeti s koalicijsko večino, vendar brez stranke DeSUS, ki se v sedanjih reformnih projektih vlade očitno ne vidi in morebiti ni pripravljena deliti bremena krize z drugimi sloji prebivalcev v državi. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju buri duhove še bolj. Žal negativne pri tistih, na katere bo imel ugodne učinke. Dejstvo je, da bo treba zategniti pas na vseh področjih. Ne na način, da komu kaj vzamemo, ampak da se omejimo, da se pripravimo na prihajajoča leta, da se izdatki iz proračuna ne večajo. Demografska slika Slovenije ni rožnata (je prej slaba), populacija se stara. Po vseh izračunih bo treba v prihodnosti delati približno tri leta dlje za ohranjanje sedanje višine pokojninskega zavarovanja. S tem se bomo morali sprijazniti slej ko prej. Podobne razmere so povsod v Evropi. V zahodnoevropskih državah že pripravljajo sistem, ko bo polna starost za upokojitev postavljena pri 70 letih! Pri nas smo jo sedaj postavili (za moške) pri 65, s polno pokojninsko dobo pa je ta meja lahko tudi nižja. Seveda bo uveljavitev sprememb zakona trajala v več letih, po etapah. Reforma pokojninskega sistema gre na škodo predvsem srednje in mlajše generacije, ki je ujetnik trenda staranja populacije, ne pa sedanjih upokojencev in tistih aktivnih prebivalcev, ki načrtujejo upokojitev v bližnji prihodnosti. Nov sistem je potreben zato, da omogočimo preživetje pokojninske blagajne in izplačilo pokojnin sedanjim upokojencem. Z reformo tudi tlakujemo sistem za prihodnost, ko se bo upokojevala sedanja polno delovno aktivna generacija. Ugotoviti moramo tudi, da se čas delovne aktivnosti daljša, da ljudje živimo dlje idr. Mlajši se strinjamo z medgenaracijsko solidarnostjo. In jo podpiramo. A zavedamo se, da bo morala naša generacija tudi sama poskrbeti za dostojno pokojnino, da je tako tudi pošteno. Zato ne sme biti samoumevno, da bodo bile vse rezerve in bodoči morebitni viški prilivov v državno blagajno primarno namenjeni povečevanju oz. ohranjanju višine pokojnin. Pokojnine se po predlogu novega zakona ne bodo nižale, bodo celo relativno višje. Sprejem novega pokojninskega zakona je torej nujen, da okrepimo medgeneracijsko solidarnost, postavimo temelje bodočega pokojninskega sistema in predvsem, da preprečimo sesutje pokojninske blagajne (kar bi nas čakalo v naslednjih petih letih) ob ohranitvi sedanjega stanja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo na dnevnem redu seje DZ decembra oz. na enem izmed izrednih zasedanj (predvidoma proti koncu novembra). Na koncu naj omenim še, da je politična retorika v naši državi popolnoma na dnu. Obrekovanja, podtikanja, produciranje laži čedalje bolj dobivajo na veljavi. Sistem je postal tak, da nekdo sproži polemiko (medijsko), obdolženi pa mora dokazovati svojo nedolžnost. Nekateri državljani so se že vživeli v to, s politične ravni sproženo klimo. Kot oris stanja: pred sprejemanjem zakona o malem delu smo poslanci koalicijskih strank v Državni zbor prejeli grozilno pismo gospoda s Štajerske, ki se je vehementno podpisal z vsemi svojimi ^nkcijami v sindikatu upokojencev, društvu upokojencev in tudi upokojenski stranki ter tako po mojem mnenju grdo očrnil vse naštete organizacije. V njem nam, če bomo podprli določene predloge zakonov, v prihajajočem letu poleg vsega drugega slabega želi tudi veliko bolezni in hitro smrt! Toliko o modrosti nekaterih. Poslanci DeSUS so v osebnem stiku ogorčeno zavrnili tako pisanje in se distancirali od njega. Samo upam pa lahko, da je to pismo res zraslo le na umu posameznika in nima povezave z uradnimi organizacijami, ki jih predstavlja. Janez Kikelj, poslanec Državnega zbora RS 8 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Dobrodelni koncert vrhniške Karitas Zbrali poldrugi tisočak evrov Vrhnika, 16. oktober - Vrhniška Karitas je v Cankarjevem domu poskrbela za organizacyo sedaj že tradicionalnega dobrodelnega koncerta Dva novčiča. Dobro poldrugo uro dolgo prireditev so vsebinsko ustvarjale večinoma pevske skupine z Vrhnike in okolice. Nastopili so: pritrkovalci Raskovec, Mešani pevski zbor društva invalidov Vrhnika, Aynee, kvartet Štirje deci, Lybra, Helena M. Jelovšek, Klemen Šiberl ter narod-nozabavna ansambla Prosen in Javor. »Tudi na Vrhniki so vedno nove potrebe oziroma novi izzivi, ki dokazujejo, da se ljudje lahko nenadoma in povsem nepričakovano znajdemo v stiski. Z vašo udeležbo na tem koncertu ste dokazali, da vam ni vseeno in da imate čut do pomoči človeku. Naj vam večer polepša tako misel na to dobro delo kot program, ki mu boste priča,« je zbrane v veliki dvorani Cankarjevega doma nagovoril vrhniški župnik Blaž Gregorc. Besede slednjega je dopolnil dr. Marjan Rihar, ki je obžaloval prakso države, da ne poskrbi za zmanjšanje razlik v plačah. »Na eni strani se rojevajo tajkuni, na drugi pa reveži. Zato je tako zelo pomembno, da se razv^a čut solidarnosti. Nedvomno je vaš obisk dokaz, da ste solidarni in da zaupate Karitas.« Končno vsoto zbranih sredstev sta sestavljala izkupiček od zbranih vstopnic in darovana sredstva. Prvih je bilo za 1190 evrov, drugih pa za 560 evrov, skupno torej 1750 evrov. Kot so nam pojasnili na vrhniški Karitas, bodo sredstva namenjena izključno za plačevanje položnic družinam, ki so se znašle v stiski. Gašper Tominc Prireditev so začeli starovrhniški pritrkovalci. Aynee Koncert Dva novčiča Soboto, 16. 11. 2010, smo sklenili z dobrodelnim koncertom DVA NOVČIČA, ki ga je naša župn^ska Karitas organizirala za pomoč družinam v stiski. Povabilu gospe Malči Osredkar so se pr^azno odzvali nastopajoči: pritrkovalci KUD Raskovec, Invalidski pevski zbor MePZ Vrhnika, kvartet 4 Deci, pevka Helena Maurič Jelovšek, pevec Klemen Šiberl, kantav-torica Aynee, skupina Lybra, Oktet Raskovec, Ansambel Prosen in Ansambel Javor. Nastopajoče je predstavljala in s toplo besedo povezovala Mirjam Suhadolnik. Z denarnimi prispevki so koncert podprli: Trgovina Kara, Vrhnika, Mizarstvo Rož-manec, Vrhnika, Fortrade, Vrhnika, Dvig, Sinja Gorica, Blago mix,Vrhnika, Elektro Medič, Vrhnika, Bo Trans, Drenov Grič, ^ Fotokopirnica M$M, ^ ..M-g O C ^^ Drenov Grič, Mar- JvclilLcliS 1P .Jelovšek, Drenov Grič. S pr^aznostjo, svojimi uslugami in donatorstvi so svoj prispevek dali koncertu tudi: Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja, Vrhnika, SAZAS, Ljubljana, Komunalno podjetje Vrhnika, Radio Ognjišče, Cvetličarna Karmen. Za pomoč pri organizac^i in iz-vebi koncerta se zahvaljujemo gospodu Miranu Kržmancu in njegovemu sinu in vsem, ki so pri tem pomagali. Za sproščeno druženje nastopajočih in obiskovalcev po koncertu so svoj prispevek dodali vrhniški gostinci, peki, slaščičarji. Gospodinje so prispevale domače dobrote in skrbele za strežbo. Dvorana sicer ni bila čisto polna, a mislim, da smo vsi navzoči doživeli lep večer, še lepši prav zato, ker pomeni, da smo vsi, sodelujoči in obiskovalci, pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Hvala vam! Župn^ska Karitas Vrhnika Jesenske aktivnosti v Društvu invalidov Vrhnika Jesen je tu, letos še posebno deževna, čeravno ne preveč hladna. Poljske pridelke smo pospravili. Gozdne sadeže pa, kolikor je vreme dopuščalo, poiskali in nabrali. Oktobra se je okrog nas pr^etno širil vonj po pečenem kostanju. Člani Društva invalidov Vrhnika smo si ga privoščili na izletu na Bizeljsko, ki smo ga organizirali 16. oktobra. Program je bil pester in zato je bilo zanimanje zanj veliko. Avtobus na žalost ni mogel sprejeti vseh, ki so hoteli z nami. Po obveznem postanku za jutranjo kavico smo se skozi Brežice zapeljali na Bizeljsko, v vas Brezovica. Tam je iznajdljivi kmet Najger "pogruntal", da poleg svojega vina obiskovalcem lahko ponudi na ogled tudi repnice. To so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred mil^oni let naplavilo Panonsko morje. Pred nekaj stoletji so jih kmetje začeli uporabljati za spravljanje kmet^-skih pridelkov. Tdaj pa so uporabne predvsem za shrambo in staranje bizeljskih vin. V repnici pri Najgerjevih nam je gospodinja razložila njen pomen za domačno, nato pa nas je hudomušno opozorila na slikarje na stropu, ki jih je ustvarila narava. Ker sami nismo dovolj hitro ugotovili, kaj predstavljajo, nam je oblike razložila kar sama, vse pospremljeno z začinjenimi komentarji. Zraven smo prigri-zovali domač kruh z okusnim mladim sirom in vse zalivali z različnimi sortami vina iz njihove kleti. Vino, med drugim rdeči in beli bizeljčan, rumeni muškat in sivi pinot, smo po primernih cenah lahko tudi kupili. Prav blizu Najgerjevih je starejša domačinka v stari hiški uredila muzej predmetov in orodja, ki so jih včasih uporabljali na kmetih. Ugotavljali smo, da je bilo precej razstavljenih stvari v uporabi še v naši mladosti. Po kratkem postanku in počitku smo se skozi jesensko obarvane vinograde odpeljali do gostilne v Mostecu pri Dobovi, kjer nas je čakala hrana. Najprej so nam postregli z nedeljskim kosilom, po katerem smo si lahko oddahnili s sprehodom do Save in po nasipu proti Bežicam ali v nasprotno smer, proti Dobovi. Vreme se je prav tisti dan odločilo, da bo deloma oblačno, od časa do časa pa nam je poslalo celo nekaj sončnih žarkov. Ko smo se vrnili s sprehoda, je že veselo igral in prepeval muzikant skupaj s svojima hčerkama in plesišče se je počasi polnilo. Kdor ni mogel plesati, je lahko opazoval plesne pare in zraven prigrizoval pečen kostanj. Pred odhodom smo dobili na mizo še matevža s klobaso in zeljem, kar je bila krepka popotnica za vožnjo domov. Ne smemo pozabiti omeniti, da smo tako kot vsako leto doslej, 22. septembra, ob dnevu brez avtomobila, na Stari cesti na Vrhniki sodelovali s svojo stojnico, na kateri smo prikazali naše delo v društvu. Naše članice in člani pa so praktično prikazovali izdelovanje umetnih rož in čestitk s pomočjo različnih tehnik. Pevski zbor V oktobru je bil zelo dejaven, saj je imel veliko nastopov in zato skoraj ni imel časa za priprave na svoj tradicionalni koncert, ki bo decembra. Naš pevovodja Jože Jesenovec je 25. septembra sodeloval na seminarju za 42. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični 2011. V petek, 8. oktobra, je pevski zbor priredil koncert za oskrbovance Doma starejših v Izoli. V soboto, 16. oktobra, so pevci sodelovali na dobrodelnem koncertu Dva novčiča v Cankarjevem domu na Vrhniki. V ponedeljek, 18. oktobra, pa je zbor sodeloval na spominskem večeru partizana in pisatelja Karla Grabeljška v mali dvorali Cankarjevega doma na Vrhniki. Dva dni pozneje, 20. oktobra, je imel zbor koncert v Domu starejših občine Ljubljana Vič -Rudnik, enota Kolez^a. V soboto, 30. oktobra, je pevski zbor sodeloval na komemorac^i v Borovnici. V novembru se pevci pospešeno pripravljajo na svoj tradicionalni koncert, ki ga bodo priredili 3. decembra, na mednarodni dan invalidov, v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, na katerega ste vsi ljubitelji lepega petja vljudno vabljeni! Šport Balinarke in balinarji so v oktobru končali svojo športno dejavnost. V soboto, 25. septembra, so se udeležili pr^a-teljskega srečanja v Izoli. Naslednjo soboto, 2. oktobra, so bili na pr^a-teljskem srečanju v Domžalah, kjer so moški dosegli 2. mesto. V soboto, 16. oktobra, pa so po tretjem poskusu vendarle izpeljali tekmovanje v Žireh. Tam so bile, kot vemo, v začetku oktobra, ko naj bi bilo tekmovanje, velike poplave. Naslednji teden pa smo imeli volitve. Na tekmovanju so naše vrle balinarke dosegle 1. mesto. Tako se je končala balinarska sezona našega društva. Lahko rečemo, da je bila uspešna, saj so naše balinarke postale državne prvakinje. Svoje zadnje tekmovanje v tej sezoni so imeli tudi metalci pikada. 9. oktobra je bilo območno tekmovanje v pikadu v Borovnici. Gostoljubje nam je ponudila OŠ dr. Ivana Korošca, za kar se osebju šole lepo zahvaljujemo in se priporočamo za naprej. Pogostitev so nam pripravili v Gostilni Dolinar, ki se jim prav tako lepo zahvaljujemo in upamo, da bomo njihovega gostoljubja deležni tudi v prihodnje. Društvo invalidov Vrhnika Akc^a Društva invalidov Vrhnika za Tadeja Tadej Jereb je tridesetletni mladenič, po poklicu avtoličar, zaposlen pri Toyota Centru v Ljubljani. Zaenkrat še živi pri starših na Stari Vrhniki. Kot velik ljubitelj motorizma si je nabavil motor, s katerim je prepotoval precejšen del Slo-ven^e in zamejstva. 12. jul^a 2009 ob 18. uri pa se mu je življenje popolnoma spremenilo. "S sopotnico sva se z motorjem peljala po cesti iz Rižane proti Črnem Kalu, ko mi je pot zaprl osebni avto. Trčil sem v sprednji del avta, vrglo me je na pokrov in nato sem s prevalom padel na drugo stran na cesto. Sreča v nesreči je bila, da me je ves čas spremljal polic^ski helikopter, ki je takoj poklical prvo pomoč in polic^o. Najhujše poškodbe sem utrpel jaz, medtem ko je sopotnica imela samo zvit gleženj. S helikopterjem so me prepeljali na Klinični center v Ljubljano. Poškodbe desne noge so bile tako hude, da so jo morali amputirati nad kolenom. Zaradi izgube krvi, operac^e in vsega hudega sem bil en dan v komi. Vsega skupaj sem prebil v bolnišnici dva meseca in pol, predvsem zaradi zapletov, ki so nastali po operac^i. Rana se mi je namreč večkrat zagnojila in obstajala je nevarnost zastrupitve. Ko sem končno lahko prišel domov, sem se moral začeti privajati na novo življenje, kar, verjemite mi, ni bilo lahko. K sreči nisem tak, da bi vrgel puško v koruzo in se predal obupu. A vseeno so bili trenutki, ko mi je bilo težko. Začelo se je obdobje rehabilitac^e. V rehabili-tac^skem centru Soča so me začeli privajati na gibanje brez noge. Namestili so mi prvo protezo, najbolj navadno in zelo trdo, zaradi katere sem dobil poškodbe in posledica tega je bila okužba noge. Spet je minilo dva meseca in pol zdravljenja z antibiotiki in prev^anjem. Tkivo na štrclju noge je nežno in mehko in zato je trda proteza popolnoma neprimerna. Prav zato si želim protezo z mehkejšim ležiščem. Za vmesno protezo, ki stane okrog 5.000 EUR, torej protezo med trdo in dokončno, gibljivej- šo, mi je delno prispeval Zavod za socialno zavarovanje, preostalo pa sem dodal sam. Le-ta je prožnejša in lažja. Dokončna proteza pa je zame finančno nedosegljiva, saj stane 45.000 EUR. A ima lastnosti, ki zelo olajšajo življenje invalidu brez noge, ker ima gibljivo koleno in gleženj, kar omogoča, npr., tudi lažje obuvanje." Žal se Tadeju sodni proces zaradi nesreče še vedno vleče. Kljub pričam, ki so zatrdile, da nesreča ni nastala po njegovi krivdi, sodni mlini še vedno meljejo. Zato še ne more računati na kakšno odškodnino. Pomoč pa rabi sedaj. Kljub vsem težavam bi rad čim prej zaživel normalno življenje in že načrtuje dodatno izobraževanje, da bi lahko poiskal službo, ki bi jo lahko opravljal kot invalid. Vsem udeležencem v prometu, šoferjem in motoristom, kolesarjem in pešce, pa sporoča, naj bodo previdni v prometu, kajti nobenemu ne privošči svoje usode. Ko smo v DI Vrhnika slišali Tadejevo zgodbo, smo se odločili, da mu pomagamo pri zbiranju sredstev za nabavo dokončne proteze. Stekla je akc^a zbiranja prostovoljnih prispevkov z naslovom DI VRHNIKA ZA TADEJA. V ta namen je društvo odprlo transakc^ski račun pri NLB: TR 0202-7025-8971-479, Sklic 00 30091980, Namen nakazila: Pomoč za Tadeja V društvu smo že pripravili delno izpolnjene obrazce plačilnih nalogov, ki jih lahko dvignete v času uradnih ur. Vsa nakazila so oproščena plačila proviz^e, vendar to velja samo za vplačila, opravljena v podružnicah NLB, ne pa v drugih bankah ali na pošti. Upamo, da se boste tudi vi pridružili tej humanitarni akc^i in pomagali Tadeju, da zaživi normalno življenje. Društvo invalidov Vrhnika Letni koncert pevcev MePZ Društva invalidov Vrhnika V prazničnem decembru bomo imeli pevci MePZ DIV svoj letni koncert, in to prav na Mednarodni dan invalidov, 3. decembra. Kdor je bil na dosedanjih dvanajstih koncertih, ve, da se na ta večer zgodi marsikaj. Tudi letos bo tako. Medse smo povabili MePZ Drenov Grič - Lesno Brdo. Ob njih pa pripravljamo še kakšno presenečenje, tako da tega večera res ne smete zamuditi. Vse skupaj bo potekalo v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Po koncertu pa bo tako kot po navadi druženje v mali dvorani. Torej, nasvidenje v petek, 3. decembra 2010, ob 19. uri v Cankarjevem domu na Tržaški 25 na Vrhniki. Pričakujemo vas pevke in pevci z Jožetom na čelu. 9 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V imenu skupine narodnih noš se zahvaljujem Turističnemu društvu Blagajana Vrhnika za denarne prispevke, ki so jih namenili za prevoz v Beljak in Kamnik na paradi narodnih nos. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so nastopali v paradah in na drugih tovrstnih prireditvah. V upanju, da bomo tako dobro sodelovali tudi v prihajajočem letu, vas vse prav lepo pozdravljam. Ivana Logar. VRHNIKA Gostovanja naše skupine narodnih noš letos: 12. 6.2010 - Argonavtski dnevi na Vrhniki 25. 6.2010 - Tu smo doma v Starem Malnu 27. 6.2010 - XX. Dan pod Lovrencem v Polhovem Gradcu 7. 8.2010 - 67. Vllacher Kirchtag v Beljaku 12. 9. 2010 - 40. dnevi narodnih noš v Kamniku Letos smo na beljaški povorki prvič nastopili kot samostojna skupina narodnih Med parado si moramo nastopajoči utirati pot med množico gledalcev, noš, pridružila pa se nam je tudi otroška folklorna skupina s Stare Vrhnike. Del naše skupine med parado, v ozadju kamniški grad. (Foto: J. Krvina) Septembra je kamniška prireditev obeležila štirideseto obletnico, poleg tega so zabeležili tudi rekordno število obiskovalcev in nastopajočih. (Foto: J. Krvina) 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja. Počitnic je konec Po dolgih počitnicah se je vrnila naša Helena in z njo skupina s nadaljuje svojo pot. Prvi dan našega druženja nas je razveselila z lepim šopkom rož z domačega vrta. Naša jedilnica bo do prve slane okrašena z njenimi rožami. Za zimo pa bo rože posušila in pripravila aranžma. Težko smo jo čakale in večkrat povprašale: Kdaj? Kdaj? Bo prišla? In je prišla in s seboj prinesla polno lepih počitniških doživetij. Kako je bilo v Portorožu z gojenci s ^osebnimi potrebami, ki jih vsako eto spremlja na njihovem vseživ-Ijenjskem učenju. Tudi lepe pozdrave z morja nam je poslala. Odpravila se je tudi z vrhniškimi planinkami na 5-dnevni potep po prelepih naših planinah: Kanin, Prestreljenik, Prevala, Planina Krnica, Kaninska vas, Zavr-zelna ... A so se zaradi dežja in snega predčasno vrnile. Mogočna gora Mangrt je bila nedosegljiva. Opisala nam je, kako je v hribih lepo kljub naporu, kakšne gorske rože so srečevale in se ozirale po mogočnih vrhovih širom naše dežele in ugotavljale, kam vse se bo treba še povzpeti. Sedaj je tu, skuhala nam je dobro kavico in slaščice ima vedno v vrečki. Za telovadbo in petje še ni bilo časa, a to nam sledi v prihodnje. Rade prihajamo k njej in jo poslušamo, ker govori glasno in preprosto, da jo vse razumemo. Tudi kakšno anekdoto ali šalo pove, da se vse nasmejemo. Želimo si, da bi bila še dolgo zdrava in prihajala vesela med nas. Skupina s Heleno TRILILI, TRALALA! Helena je spet prišla. Vsi smo jo veseli bili, saj težko smo jo pričakovali. Prinesla nam je veliko rož, da jih je bilo poln koš. Le kaj bi bilo, če Helene ne bi bilo? Ko je predavanja konec, vzame ta veliki lonec in gre skuhat kavo in to čisto ta pravo! Hvala lepa, gospa Helena! Gremo na izlet! Že nekaj dni se je po našem domu govorilo, da bomo 14. 9. odšli na izlet k morju. Seveda smo se z veseljem pr^avili in se veselili, a občutki so bili različni; strah pred burjo, ki je tam običajna, in strah pred prehladom, ki nas v tej starosti in megli tako rad obišče. Upoštevali smo navodila, se toplo oblekli in obuli ter zasedli avtobus, ki nas je čakal. Stanovalce na vozičkih so zapeljali v kombi organizac^e Sonček. Vsak, ki je potreboval pomoč, je dobil spremljevalca. To so bile zelo požrtvovalne prostovoljke. V avtobusu se nam je predstavila vodička - gospa Danica, profesorica slovenskega jezika. O lipicancih in Lipici, kamor smo bili najprej namenjeni, smo slišali toliko lepega, da nas nihče več ne bo mogel pregovoriti, da to niso avtohtoni slovenski konji. Prva postaja je bila v Lipici - Hotel Maestoso. Okrepčali smo se s kavo in velikim sendvičem iz domske kuhinje. Dobro podprti smo lahko naredili še nekaj korakov in sprejela nas je prijazna gospa, ki nam je iz svoje prakse povedala o le- medicinska sestra Barbara Košir in gospa Ivanka Popit. V letnem načrtu skupine je bilo tudi predavanje o sladkorni bolezni in prehrani. Za to predavanje sta se naši voditeljici zelo potrudili. Vsi stanovalci smo bili povabljeni v prireditveni prostor, kjer nam je g. Barbara ob predvajanju slik razlagala, kako hitro lahko za to bolezn^o zbolimo tudi sami, zdravila zanjo pa (še) ni. Z zdravo prehrano, ki naj vsebuje veliko zele- potcih, ki so stali nekaj metrov stran od nas in nas opazovali. Žal nam je bilo, da jih nismo videli še več. Naša pot se je nadaljevala proti Kopru. Tam je naša vodička preživela otroška leta, zato nam je vedela veliko povedati o samem kraju. Šofer Dušan je krožil po mestu, mi pa smo po navodilih obračali glave zdaj levo, zdaj desno. Končno smo se zapeljali v Izolo, kjer je šofer Dušan pokazal svoje šoferske sposobnosti; po ozkih ulicah nas je pripeljal prav do glavne izolske cerkve. Ogledali smo si notranjost. Vse je bilo zelo lepo urejeno. G. župnik nam je poleg drugega povedal, da je to v Slovenci edina cerkev, ki je posvečena Sv. Mavru, ki je bil ital^an-skega rodu. Zapeli smo še nekaj pesmi in se podali na sprehod ob obali. Videli smo celo enega kopalca in nekaj jadralcev. Burja pa je neusmiljeno brila. Začeli smo iskati zadnji postanek v Izoli, to je bil Dom upokojencev Izola. Tam so nam ljubeznivo postregli z dobrim kosilom in nazadnje še s kavo, kar se nam je zelo prileglo. Treba se je bilo podati domov. Tu so se posebno izkazale naše mlade delavke doma. Na avtobusu smo imeli kviz, nagrade, med petjem in celo vriskanjem smo se zelo hitro pripeljali do doma, kjer nas je čakala dobra večerja, ki se ji nismo mogli upreti. Vsi udeleženci izleta se organizatorkam prisrčno zahvaljujemo. Antonia Baloh OB SVETOVNEM DNEVU DIABETESA, 14. 11. 2010 Že nekaj mesecev je minilo, od kar sem našla zatočišče v Domu upokojencev na Vrhniki. Doživela sem marsikaj lepega in zanimivega. Ponosna sem, da sem bila med drugim sprejeta v skupino pridnih delavk babičine kuhinje. Skupino vodita diplomirana njave in sadja, z gibanjem in drugimi aktivnostmi v naravi pa lahko omilimo težave, ki jih prinaša bolezen. Za vzorec o zdravi prehrani sta nam voditeljici pripravili obloženo mizo zdravih živil in nam prikazali, kako hrano ponudimo - pr^etna za oči, odlična za telo. Pladnji so bili polni vseh vrst sadja in zelenjave, da se po-kušini jedi ni bilo mogoče odreči. V plastičnih skodelicah za kavo pa ni bilo kave, v njih so bili ovseni kosmiči, preliti z jogurtom z manj maščob. Zelo dobro in zdravo. Po vsem, kar smo videli in poskusili, se nam ne bo težko spopasti z diabetesom. Prisrčna hvala našima pridnima in požrtvovalnima voditeljicama. Antonia Baloh Jesenski čas, čas spravila izdelkov, se izteka v čas zimskega počitka - tudi v našem domu. Žal pa ne za vse. Ko se je že zdelo, da se obdobje velike gospodarske krize odmika, saj smo tudi v naši državi začeli beležiti postopno gospodarsko rast, so udarili stečaji in za povrh še velike poplave po večjem delu Slovence. Mnogi torej to jesen nimajo česa obrati in stanje, v kakršnem so se znašli, jim ne prinaša mirnega zimskega počitka. Pač pa veliko skrb, kako preživeti. Upajmo, da bo tudi njim prihodnje leto dobro obrodilo. V našem domu, lahko rečemo hvala Bogu, je iztekajoče se leto bogato obrodilo. V Katoliški cerkvi vsako leto na nedeljo po prazniku vseh svetih obhajamo zahvalno nedeljo. In letos imamo v Domu upokojencev Vrhnika kar nekaj razlogov za to, da smo lahko hvaležni. Sredi poletja smo zagnali za dom največjo pridobitev zadnjih let, to je postrojenje tri generacije. Z njim smo si ob sočasni proizvodnji lastne elektrike in vroče vode lahko sredi najbolj vročih poletnih dni pridelali nekaj dodatnega hladu za hlajenje vseh prostorov doma s konvektor-skim hladilnim sistemom, ki smo ga pa zagnali že leto poprej. Sočasna proizvodnja elektrike in toplote deluje predvsem v hladnejših jesenskih dneh. S polno paro bo delovala v ta pravih zimskih dneh. Takrat bo ko-generacija - kot se reče sočasni proizvodnji električne in toplotne energije - delala tudi po 24 ur na dan. Velika naložba naj bi se povrnila v manj kot desetih letih. Nato bo še naslednjih nekaj let ob dobrem vzdrževanju pomenila znaten prihranek, s katerim bomo lahko v domu izboljšali še kateri pogoj za življenje in delo v njem. Sredi poletja smo pridobili tudi veliko pokrito teraso pred jedilnico doma, katere podoba se je lepo zlila z obnovljenim opažem na celotnem gospodarskem delu doma. Tako je pogled na dom pr^aznejši. Tudi notranjost doma postaja še pr^aznejša. Zamenjali smo namreč mnoge temne lesene pregradne stene s svetlimi alumin^astimi, ki te dni dobivajo še lepšo podobo z novimi zavesami. Največ pa smo pri notranji prenovi doma vložili v večnamensko dvorano v pritličju. Vse električne in raznorazne druge napeljave, ki so anarhično potekale po stropu ter stenah, smo skrili v strop in zid. Dvorana je dobila novo zgibno drsno steno ter sodobno ozvočenje z vso opremo za hišni kino. Tako bo gledanje filmov na velikem platnu doma mnogo prijetnejše, kot je bilo v preteklosti. Prireditveni prostor za zgibno steno bo v polni luči zaspal po opremi z zavesami do sv. Miklavža. Že sedaj pa se po zaslugi stenske slikarje vrhniške umetnice Barbare Jurjevčič v njej počutimo, kot da sedimo sredi neoma-deževanih planin. Veliko pridobitev pomen^o za vse uporabnike te dvorane tudi popolnoma prenovljene sanitar^e, v katere se sredi prireditev ne odhaja več iz prireditvenega prostora, ampak z druge strani, od zadaj. Še marsikatere pridobitve je bil dom deležen letos, za kar smo lahko vsi hvaležni tistim, ki so nam to omogočili, in tistim, ki so za te pridobitve vlagali svoj trud in energ^o. Z veseljem in hvaležnostjo povem, da verjetno prenove skoraj vseh skupnih večnamenskih prostorov goto- vo letos še ne bi bilo, če nam ne bi uspelo pridobiti velike donac^e od švicarske Thoolen Foundation Vaduz. Predstavniki te fundac^e so nas v oktobru tudi obiskali in bili izredno navdušeni nad smotrno in namensko porabo njihovega denarja, saj smo k njihovim 51.000 € dodali še precej več kot enkrat toliko. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti še darovalcem, ki so se tudi v iztekajočem se letu velikodušno odzvali in darovali za nekatere zdravstvene pripomočke, s pomočjo katerih nudimo nekatere nadstandardne zdravstvene storitve našim stanovalcem. se Po vrsti glede na velikodušnost njihovega prispevka se zahvaljujemo donator-jem, ki so bili: Inea, d. o. o., Lekarna Ljubljana, Mercator, d. d., Eurotronik Kranj, d. o. o., Zvonko Bartol, s. p., Občina Vrhnika, Pliva Ljubljana, d. o. o., Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., ter Nova ljubljanska banka, d. d. Ker smo bili pri raznih obnovitvenih delih med letom dovolj pridni, smo se odločili, da naših dragih stanovalk in dragih stanovalcev v veselem decembru ne bomo obremenjevali z večjimi gradbenimi posegi. Tako bodo decembrski dobri možje lažje opravili svoje poslanstvo v okviru številnih bogatih prireditev. Letos, ko smo zaposlili še nekaj dodatnih delavcev za nego za čas pripravništva, smo, upam, lahko z dodatnim vloženim delom obogatili življenje vseh stanovalcev v domu. To verjamem, da se bo tudi odražalo tudi v veselem decembru. Uvod v veseli december bo pomenil že adventni koncert v ponedeljek, 29. 11. 2010, z eminentno zasedbo Tomaža Plahutnika (citre), Nine Kompare Volasko (sopran) ter Franceta Kompareta (trobenta). Prihodnje leto pa nas zopet postavlja pred različne nove investic^ske izzive. Ko bo sprejet občinski prostorsko ureditveni načrt, bomo začeli še intenzivneje pripravljati projekt za izgradnjo ustreznih prostorov za osebe z demenco, ki jih dom žal nima. Potrebe po tovrstnih prostorih pa so vsak dan večje. Ob podpori ministrstva, na katerega lahko računamo tudi tokrat, upamo, da bo pravočasno vse nared za izgradnjo štirih enot. Pred iztekom tega bogatega leta se prav vsem, stanovalcem pa tudi zaposlenim zahvaljujem za potrpežljivost in razumevanje. Posebno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so v tem iztekajočem se letu navkljub mnogokrat izrednim razmeram svoje naloge potrpežljivo in vestno ter kakovostno opravljali. Prepričam sem, da bo tako tudi v prihodnje; v veliko zadovoljstvo vseh. V teh prihajajočih, pričakovanja polnih dneh pa voščim vsem bralcem Našega časopisa pr^azen in miren veseli december ter izpolnitev mnogih skritih želja v decembrskih prazničnih dneh ter novem letu 2011. Štefan Kociper, direktor Gasilsko tekmovanje na Drenovem Griču Gasilci z Drenovega Griča so zaradi dežja morali dvakrat prestaviti tekmovalno prireditev. Vrhnika, 16. oktober - Prostovoljnemu gasilskemu društvu Drenov Grič- Lesno Brdo je bilo vreme v tretje le naklonjeno, daje lahko organiziralo že deveto gasilsko tekmovanje za člane in članice v vaji z motorno brizgalno. Tekmovanja se je udeležilo štirinajst ekip iz bližnje in širše okolice, med katerimi so vajo najhitreje opravili Šentjoštčani, ki so jo opravili brez napak v času 35,3 sekunde. Njim sta sledili ekipi Ledin in Žažarja. Iz vrhniške občine se je najbolje izkazala ekipa iz Podlipe, ki je pristala na petem mestu. Med članicami so vajo najhitreje opravile dekleta iz Ledin, sledila pa ji je domača ekipa članic iz PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. Vse najboljše tri moške in ženske ekipe so prejele pokale v trajno last, zmagovalni ekipi obeh kategorij pa še dodatni prehodni pokal. Na tekmovanju so sodelovale tudi tri domače desetine. Kot smo že omenili, so se najbolje izkazale članice, ki so zasedle drugo mesto. Nekoliko slabši mesti sta zasedli desetini članov (8. in 9. mesto), ki sta si boljšo uvrstitev zapravili z napakami. (gt) Vajo so sicer najhitreje opravili Zažarčani, vendar so dobili kazenske točke, zato so prvo mesto zasedli Šentjoštčani. 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček »Upokojenski kotiček Cenjene bralke in dragi bralci Upokojenskega kotička Nismo si še oddahnili od vseh aktivnosti ob praznovanju 60-letnice, že so pred nami nove naloge. Tako smo v novembru, takoj na začetku, martinovali, nato smo odšli na zadnji kopalni izlet v tem koledarskem letu, organizirali delavnico izdelovanja voščilnic, organizirali strokovno predavanje o visokem krvnem tlaku in o sladkorni bolezni, sestala se je socialna komis^a in izdelala seznam pomoči potreb s humanitarnimi paketi, ki so jih pridne članice in člani razvozili po domovih. Pripravljajo že tudi pakete za obiske starejših od 80 let pred novoletnimi prazniki. Tudi upravni odbor se je sestal in sprejel zaključno poročilo o vseh aktivnostih v povezavi s 60-letnico in veliko časa namenil kadrovanju. Bliža se konec leta, zato je pisarniškega dela več, saj je treba opraviti inventuro, zaključiti članarino, blagajno ^ Torej za navadne smrtnike nevidno delo, ki ga vestno opravljajo naše marljive punce: Marjana, Nežka in Tatjana. Pozivamo članice in člane, da predlagate kandidate, za katere menite, da vas bodo dobro zastopali v organih društva in morda pripravili kako novost za vas. Več ko bo pripravljenih članic in članov sooblikovati dejavnosti, lepše nam bo! Kandidati se lahko jav^o tudi sami. Predstavili jim bomo delo in se bodo lažje opredelili, kje bi lahko sodelovali. Kaj napovedujemo do konca koledarskega leta: - Že 9. decembra bomo obiskali naše članice in člane v Domu počitka na Vrhniki. - V Gostišču Boter na Vrhniki bomo 16. 12. 2010 z začetkom ob 16.00 pripravili prednovo-letno srečanje. - V decembru bo še ena delavnica izdelovanja čestitk iz naravnih materialov. - Pričakujemo, da se boste naših ponujenih dejavnosti udeležili v čim večjem številu. Po pomoti je v prejšnjem glasilu izpadla zahvala gospe Mirjam Suhadolnik, ki je sponzorirala oblačila za nastopajoče in hostese. Iskrena hvala tudi gospodu Smiljanu Ogorelcu in snemalcu K2, da imamo tudi elektronski zapis prireditve iz dveh zornih kotov. Še vedno zbiramo donac^e za žebljičke (15 evrov), ki bodo nameščeni na palico do občnega zbora v februarju 2011. E. Brelih Zimzelenčki v Slovenskem planinskem muzeju V ponedeljek je deževalo kot za stavo ves dan in vso noč. Nadaljevalo se je v torkovo jutro. »Kam pa zdaj?« so se spraševali pohodniki in pohodnice. Že dlje smo načrtovali tudi ogled Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, zato odločitev ni bila težka. Le obvestiti je bilo treba vseh 50 pohodni-kov o spremembi načrta. Ker smo člani PD Vrhnika, nam je predsednik društva prinesel vstopnice za v muzej, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Že na poti proti Jesenicam so se nam odstirali čudoviti pogledi na sveže zasnežene Kamniške Alpe, pa tudi Jul^ce! Slike so bile prekrasne, nepozabne! Muzej nas je prevzel po urejenosti, sodobnosti in pestrosti, ker je za prav vsakogar nekaj, še posebno pa ogled z vodenjem. Tudi ogled filma ne pusti nikogar ravnodušnega!. Zaželeli smo si videti slap Pe-ričnik še v naravi in ne samo na filmu, zato smo se zaradi mokrote kar zapeljali do njega. Impresivno! Koliko vode pada čez konglomeratne stene! Človek bi kar stal in gledal, gledal Ker se je začelo vedriti, smo se odločili, da se ustavimo še na Bledu in kaj ponovimo o delovanju ledenikov in o nastanku jezera. Zelo hitro je minila urica in pol, ko smo obhodili jezero, pos^alo je sonce in vedrih obrazov smo poiskali topel kotiček, kjer smo se posladkali z blejskimi kremnimi rezinami. Končali smo pohodniški dan, ki je bil v marsičem drugačen, a bogat, poučen in zanimiv. Razstava v društvenih prostorih v počastitev 60-letnice Društvo upokojencev Vrhnika je v oktobru svečano prosla- vilo svojo 60-letnico društva z razvitjem novega prapora, z izdajo Zbornika in s svečano prireditv^o v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Organizac^ski odbor v sestavi: Janez Pečar, Karel Jurjevčič, Eli-ca Brelih, Marta R^avec, Igor Novljan, Tone Sluga in vabljena Rada Pišler so poželi mnogo pohval in čestitk za opravljeno delo. Zadovoljstvo vseh je bila nagrada za celoletno garaško delo. V sredo, 27. oktobra, pa je bila v okviru praznovanja 60-letni-ce odprta še razstava Narava v objektivu avtorjev Sonje Zalar Bizjak in Vojka Bizjaka. Zakaj ravno ta razstava? Morda je razlogov več, a eden je tudi, da sta pri nas pohodništvo in preživljanje prostega časa v naravi zelo priljubljena, dobro organizirana in zelo množična. Avtorja sta tudi naša člana in sta skozi razstavo želela prikazati, kako sta sledila težnjam in razvoju umetniške fotografije. Oba sta profesionalno in ljubiteljsko povezana z naravo, saj že od rane mladosti zahajata v hribe, zdaj pa ga. Sonja uspešno vodi skupine upokojencev na pohode v hribe. To niso samo fizični pohodi, ampak poskrbi tudi za sive celice s svojim bogatim znanjem in vedenjem o okoljih v preteklosti in sedanjosti. Zelo izčrpno sta predstavila razstavljene fotografije, pevska skupina pa je s krajšim kulturnim programom popestrila prijetno vzdušje v polnih večnamenskih društvenih prostorih. Učenec OŠ A. M. Slomška je poskrbel za medgenerac^sko sodelovanje, saj je prikupno Novembra 2010 so praznovali naši člani: Mar^a Jelovšek, Lesno Brdo, Vrhnika, Franc Pasetta, Lošca, Vrhnika, Janez Sterle, Dom upokojencev, Vrhnika, Cecilia Oblak, Dom upokojencev, Vrhnika, Franc Suhadolnik, Na Livadi, Vrhnika, Slavka Dolinar - Nučič, Hrib, Vrhnika. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej,čestitke pa tudi vsem, ki so rojstni dan praznovali novembra 2010. zapel pesem Zakrivljeno palico v roki in požel buren aplavz. Večina obiskovalcev je bila iz vrst pohodnikov, ki jim je narava najbliže. Kar precej časa so se zadržali v pr^etnem klepetu z avtorjema in si podrobno ogledovali njune mojstrovine. Hvala avtorjema za lep dan! Zapis: E. Brelih Foto: Tatjana Rodošek Sončki na jesenskih pohodih Letošnja jesen ni bila prav radodarna s soncem in vse tri naše pohode je zaznamovalo pretežno oblačno vreme. In kam vse smo se odpravili v oktobru in prvi polovici novembra? Najprej v Posavsko hribovje, kjer smo prehodili gozdnat greben med Savo in Moravško dolino od Sv. Trojice do Sv. Miklavža. Pot nas je vodila prek dveh vrhov, Murovice (743 m) in Ciclja (836 m), ki sta zaradi drevja brez razgleda, ki pa ga tudi s Sv. Miklavža zaradi nizke oblačnosti ni bilo. Dan je bil hladen, zato smo se pogreli na turistični kmet^i Pri Mežnarje-vih, kjer so nam skuhali okusno obaro z žganci. Od tam smo se spustili v Zagorico in si ogledali muzejsko sobo, posvečeno baronu Juriju Vegi, znanemu matematiku, izumitelju in ba-lističnemu častniku iz 18. stoletja. Zaradi napovedanega dežja smo se čez 14 dni namenili, da bomo raziskovali podzemne zanimivosti v okolici Godovi-ča. Med 1. in 2. svetovno vojno je Godovič spadal pod Italijo in ker je bil v bližini meje z Jugoslavijo, je italijanska vojska zgradila množico podzemnih vojaških objektov Opremljeni s svetilkami smo se podali v notranjost nekaterih bunkerjev, ugibali o namembnosti posameznih prostorov in se čudili takratni vojaški doktrini, ki se je v vojni, ki je sledila, izkazala kot povsem neučinkovita. Obiskali smo tudi 600 metrov dolg nedokončan železniški predor iz začetka 20. stoletja, ki priča o načrtih avstro-ogrske monar-h^e o gradnji železniške proge proti Vipavski dolini. Tretji pohod je bil namenjen spoznavanju Bizeljskega, pokrajini ob Sotli, ki jo Vrhničani bolj malo poznamo. Pot nas je vodila po razglednem slemenu nad vinogradi, ki so že samevali, saj je bila tudi pozna trgatev že mimo. Posebnost Bizeljske-ga je kamnina kremenov peščenjak, v katerega so prebivalci ročno dolbli votline, imenovane repnice. Zdaj v njih v glavnem zori žlahtna vinska kapljica, o čemer smo se prepričali med ogledom Najgerjeve repnice. Obiskali smo tudi lokalno etnografsko zbirko in od gospe Mar^e Sušnik zvedeli, kako so živeli prebivalci Bizeljskega v preteklosti. Najvišjo točko poti smo dosegli na gričku s cerkvico sv. Vida (358 m), kjer smo si ogledali staro kaplanko, nato pa se med vinogradi spustili v dolino in v Bizeljskem vstopili na avtobus. Zapeljal nas je na bizeljski grad na pozno kosilo v čast sv. Martina, ki je pred Sončki v bizeljskem gradu (Foto: Tatjana Rodošek) enim tednom mošt spremenil v vino. Sonja Zalar Bizjak Izlet DU Vrhnika z veselim zaključkom V četrtek, 5. 11., je bil lep sončen dan in vrhniški upokojenci smo se odpravili na izlet v okolico Sevnice. Najprej smo se zapeljali proti Impoljci skozi vas Log, ki leži na višji rečni terasi, in opazovali skupino kozolcev na spodnji terasi. V zaselku Impoljski Potok stoji graščina z novejšim poslopjem, na katerem je napis Dom upokojencev in oskrbovancev Sevnica. Tja smo bili namenjeni. Kar 56 upokojenk in upokojencev je pričakala prijazna direktorica doma in nas povabila v sprejemne prostore. Kar osup- (likovna, pletarska, lesarska smo si tudi ogledali. Presenečeni smo bili nad urejenostjo in pr^aznostjo ter pozornostjo, ki jo nudi osebje do varovancev in varovanci med seboj. Še bi klepetali in si ogledovali tudi čudovit velik in lepo urejen park, kjer so možnosti za sprehode, počitek in rekreac^o, vendar smo morali naprej. HE Blanca je elektrarna, ki ima prvo ribjo stezo, a še vedno ima prizvok tragične nesreče. Človeka kar zmrazi, ko pogleda prelivna polja, po katerih so drseli čolni ^ Še bežen pogled na sicer sodobno hladilnico, a videti ni bilo kaj in že smo krenili na Studenec, kjer so nas čakali dobro kosilo, ansambel in zabava. Za prijetno vzdušje med plesnimi pavzami je poskrbela naša nili smo, ko smo prišli v veliko grajsko dvorano, kjer so nas postregli s sokom, kavico, krofom in piškoti. Direktorica je predstavila dom kot posebni socialno-varstveni zavod, ki nudi nego, varstvo in celovito oskrbo osebam z zmanjšano sposobnostjo za življenje in delo v domačem okolju. Opisala je številne dejavnosti, ki potekajo v dopoldanskem času. Nekatere delavnice, kjer nastajajo prave umetnine pevska skupina, ki je zdramila tudi goste iz Grosupljega, ki so nam pritegnili. Najbrž takega pevskega zbora že dolgo ni bilo na Studencu. Zadovoljni in veseli smo zapuščali Studenec in se prek Krškega hribovja vračali proti domu. »Veliko novega smo videli in slišali, pa še martinovanje je uspelo,« smo si rekli. Zapis: E. Brelih Foto: J. Miklavčič Ivanki v slovo Kako hitro je minilo pet let, odkar se nam je pridružila na balinišču. Pogumno je vztrajala med nami, čeprav se znamo z jeziki včasih grdo prizadeti tudi med seboj. Njeno predznanje kegljanja in pripadnost športnim dejavnostim sta pomagala, da je prav kmalu postala ena najboljših bližark. Vsaka ekipa jo je rada sprejela v svoje vrste. Njeno pripravljenost sodelovati so prav kmalu izkoristili tudi člani Društva invalidov Vrhnika. Ko je prejela prvo priznanje na tekmi v Logatcu v pikadu, je bila neskončno vesela, čeprav je bila nagrada v nasprotni smeri. Že njeno prvo srečanje z zahrbtno boleznyo smo sprejele z žalostjo in upanjem, da jo bo le premagala. Toda usoda je pogosto krivična. Polno in radostno je zaživela šele zadnja leta. In prav ta leta je preživela med nami. Spominjali se je bomo take, kot si je želela: nasmejane in vedno pripravljene pomagati. S slovesom od življenja nas ni hotela obremenjevati. Spoštovali smo njeno voljo. Nismo je obiskovali. Ugasnila je in odšla. Del nje bo vedno ostal z nami. Vsako naše srečanje bo spomin nanjo. Balinarke in balinarji DU Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Čebelarji žel^o z akc^o pri otrocih vzbuditi skrb za zdravo življenje. Medeni zajtrk v Žabici Vrhnika, 19. november - Zajtrk malčkov v vrtcu Žabica na Stari Vrhniki je bil tisti dan še posebno slasten. Vrhniški čebelarji so namreč v okviru vseslovenske akc^e En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev poklonili vrtcu med, iz katerega so kuharice pripravile slasten zajtrk za malčke. Z akc^o namreč žel^o slovenski čebelarji vzbuditi pri otrocih skrb za zdravo življenje. A da jutro ne bo samo sladko, marveč tudi poučno, se je tisti dan v vrtcu mudil še čebelar Slavko Keršmanc, ki je otrokom predstavil nekaj čebelarske opreme in povedal nekaj glavnih značilnosti o pridnih nabiralkah medu. Dodatno je malčke presenetila še ravnateljica vrhniških vrtcev z okusnimi medenjaki.(gt) Teden otroka Teden otroka smo v Vrtcu Vrhnika, enota Žabica, načrtovale v sklopu timskega sodelovanja na vhodu. Tako smo za vsak dan pripravile določene dejavnosti po poprejšnjem pogovoru. V ponedeljek smo organizirali spoznavni dan skupin, ki so se na hodniku predstavile s svojo pesmico, plesno igro in na koncu smo vsi skupaj odplesali še plesno igro Od glave do pete. V torek smo izvedli gibalno dopoldne po postajah v sobah, kjer je potekala le ena gibalna aktivnost. Tako smo po pisku odšli naprej v drugo sobo in tam izvedli pripravljeno aktivnost; le-te so bile čutna pot z naravnimi plodovi, telovadba z obroči, premagovanje ovir, elastika-pajek, plesne igre in razgibavanje s časopisom. V sredo smo imeli igralni dan po sobah. Potekalo je prehajanje iz sobe v sobo po želji otrok, saj so bila vrata odprta. Igralni dan je potekal v igri kotiček - dom, kotiček - šemljenje, kotiček - zdravnik, avtomobili, oblikovanje slanega testa ter igra z odpadnim materialom (plastika, karton). V četrtek smo odšli na skupen aktivni sprehod na Trojico, kjer so starejši otroci poskrbeli za mlajše ter jim pomagali pri hoji. V petek smo si ogledali predstavo Otroci sveta ter izpeljali jesensko delavnico po sobah. Izdelke smo razstavili na igrišču na policah sob. Teden otroka je potekal v zelo pr^etnem vzdušju, h kateremu sta pripomogla lepo vreme in dobra notranja komunikac^a med strokovnim kadrom. Na voljo je bilo veliko različnih aktivnosti, ki so otroke pritegnile in jih prek odprtih sob navajale na medsebojne odnose, pr^ateljstvo in druženje. Polona U. Jerebic, Enota Žabica Oktober v župn^skem vrtcu Pa je minil še en jesenski cu mogoče slišati, videti, dolgčas. V začetku meseca smo kar dva dneva posvetili sv. Frančišku Asiškemu, ki goduje 4. oktobra. Frančiškovega večera, kot smo poimenovali predavanje sestre Mateje Kraševec in patra Marjana Čuka, smo se udeležili starši otrok pa tudi vzgojiteljice. Z zanimanjem smo prisluhnili gostoma, ki sta zelo konkretno spregovorila o vzgoji otrok ter o poslanstvu staršev. Lahko bi ju poslušali še ure in ure, saj sta s svojim pripovedovanjem in vedrimi mislimi prinašala med nas toplino, veselje in mir. Odgovorila sta na nekaj naših vprašanj ter tako razjasnila marsikateri dvom in negotovost, ki se tako staršem kot vzgojiteljem mesec, oktober. Tudi v tem mesecu je bilo v našem vrt-ustvariti marsikaj zanimivega. Prav zares nam ni bilo ljubezen do živali in narave nasploh. Da pa smo še bolje lahko spoznali povezanost med človekom in živaljo, je poskrbela gospa Kozole (tudi mamica dveh naših otrok), ki se ukvarja s treningom reševalnih psov. Otrokom iz starejših skupin in vzgojiteljicam je predstavila različne pripomočke za hranjenje, nego ter urjenje reševalnega psa. Potem pa smo bili priča pravemu reševanju, saj se je ena od vzgojiteljic skrila in jo je psička čisto zares poiskala. Vsi smo navdušeno ploskali, otroci pa so pomagali s hrano nagraditi rešiteljico. Otroci iz mlajših skupin so psičko tudi pobožali, saj je zelo prijazna in mirna. porajata pri delu in življenju z otroki. Že naslednje dopoldne so^v našem vrtcu potekale FRANČI-ŠKOVE DELAVNICE, na katere je starše, babice, dedke, tete in strice vabil plakat pri vhodu v vrtec. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami, starši, babicami ^ na petih različnih delavnicah ustvarjali, poslušali pesmi o sv. Frančišku ter tako spoznavali življenje sv. Frančiška, njegovo Z naravo smo bili v vseh skupinah povezani ves mesec, saj so starši in otroci v vrtec prinašali jesensko obarvane liste ter različne sadove jeseni, iz katerih smo izdelovali vse mogoče. Do-mišlj^a prav zares nima meja. Mlajše in starejše skupine so s skupnimi močmi ustvarile različne jesensko obarvane izdelke in z njimi okrasile oba hodnika ter stopnišče. V naš vrtec je prav zares vstopila jesen. Na igrišču smo nabirali in trli orehe ter grabili listje in ga nosili na kup. Po skupinah so potekale različne dejavnosti, povezane z jesenjo. Potekali so prav posebni dnevi: orehov dan, jabolčni dan, dan gob na katerih so otroci z vsemi čutili spoznavali darove jeseni, se z njimi igrali ter se preizkusili tudi kot kuharji. Ker je to pastoralno leto posvečeno dobrodelnosti in solidarnosti, smo v oktobru veliko pozornosti namenili spoznavanju gasilcev, ki so s prostovoljnim delom vsem nam dober zgled, kako lahko prav vsi priskočimo na pomoč našim bližnjim. V sodelovanju z vrhniškim gasilskim društvom smo si lahko vse skupine ogledale gasilski dom na Vrhniki. Gasilska zveza Slovence je otrokom iz starejših skupin podarila po-barvanko o ježku, ki je preprečil požar, igrico ter barvice. Nato smo barvali, strigli, sestavljali in pripovedovali zgodbo o ježku. Vzgojiteljice smo otrokom prebrale zgodbico, napisano v pobarvanki. Igrali smo se igrico NA POMOČ, POŽAR, si ogledali risanko o gasilcu Samu ter spoznali zavetnika gasilcev, sv. Flor^ana. Vrhunec tega projekta je bil prav gotovo obisk dveh gasilcev, g. Bogomirja Pelka in g. Klemena Koširja, ki sta nam v dvorani predstavila gasilske pripomočke, orodje in oblačila. Tudi vzgojiteljice smo imele priložnost obleči si gasilsko obleko ter si nadeti gasilsko čelado. Pred kaplanko je sledil drugi del obiska, in sicer ogled gasilskega avtomobila ter prikaz gašenja z vodo, pri čemer so otroci s curkom vode prevračali vedro. Smeha in napetosti res ni manjkalo. Gasilca pa nista otrok navdušila le z gasilskimi spretnostmi, temveč tudi s čisto pravimi okusnimi bonboni. Zares pestra paleta raznovrstnih dogodkov in srečanj je za nami. Verjamem, da smo se ob vseh teh dejavnostih naučili veliko novega, predvsem pa dobrega, in sicer odrasli in tudi otroci. Sedaj pa že korakamo po novembrski poti novim doživljajem naproti ^ Maja Justin Podružnična šola Bevke Reševanje ob nesrečah Konec oktobra in v začetku novembra smo imeli na PŠ Bevke zelo pester program. Keršmanc nas je najprej seznanil z gasilsko opremo in kako moramo ravnati v pri- Želeli smo izvedeti, kdo nam lahko pomaga ob različnih nesrečah. Najprej smo v sklopu obvezne evakuac^e gostili gasilce iz PGD Bevke in PGD Blatna Brezovica. Poveljnik vrhniške zveze gasilcev g. Vinko meru požara. V primeru požara moramo poklicati klicno številko 112 in g. Vinko Kerš-manc nam je prikazal celoten postopek ob prgavi nesreče. Med samim prikazom nas je presenetil alarm, ki nas je opozoril na požar v šoli. Zato je bila potrebna hitra evakua-c^a. Vsi učenci in učitelji smo se uspešno rešili s pomočjo gasilcev. Sledil je še ogled gasilskih vozil in njihove opreme. Sledil je obisk reševalnih psov. Obiskali sta nas vodnici in trenerki ga. Mojca in ga. Vesna s psičko zlato prinašalko in labradorko. Prikazali sta nam vso opremo, ki jo potrebujejo vodniki, in opremo psov reševalcev. Spoznali smo postopek dresure reševalnih psov, nato je sledilo tudi iskanje pogrešane osebe. Pri tem se je psička zelo izkazala. Psički sta bili zelo prijazni, zato smo ju lahko tudi božali in se igrali z njima. V gosteh smo imeli tudi potapljača reševalca g. Boštjana Turka in predstavnika PGD Verd g. Franja Čretnika. G. Boštjan nam je prikazal film, v katerem smo si lahko ogledali pripravo in potop v jamah in v morju. Ogledali smo si vodni svet v jamah in živalski svet morja. Seznanil nas je tudi z nevarnostmi, s katerimi se srečujejo potapljači pri iskanju ljudi. Skupaj sta nam predstavila tudi opremo, ki jo potrebujejo pri potapljanju in iskanju ljudi. Vsi gostje so nas veliko naučili o reševanju ob različnih naravnih in drugih nesrečah. Zato se vsem najlepše zahvaljujem za čas in znanje, ki so ju delili z nami. Mateja Z. Na obisk v Bevško mlekarno V petek, 22. 10. 2010, smo se učenci in učiteljice Osnovne šole Bevke udeležili prireditve Bevška mlekarna. Zanimiv večer je pripravilo Kulturno društvo Ivana Cankarja Bevke, ki je šolo povabilo k sodelovanju. Učenci od 1. do 5. razreda so predstavili pevski zbor, ki deluje na šoli. Zapeli so pesmi Angina in Po jur-čke od Janeza Bitenca. Plesno znanje in dober ritem v mladih telesih je prikazal plesni krožek, katerega člani so zaplesali ljudski ples Ob bistrem potoku je mlin in ples Semafor. Uspešne nastope in pr^eten večer je zaključila misel, da vsi skupaj odhajamo na zaslužene krompirjeve počitnice. Napisala: Kaja Lenič 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OTROŠKI SVETOVI skozi oči učencev OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Od 13. do 21. novembra je v Slovenci že 4. leto potekal teden globalnega učenja, ki ga koordinira Sloga. V okviru tega tedna, ki v letu 2010 nosi naslov Otroški svetovi, so potekale mnoge delavnice in predstavitve aktivnosti nevladnih organizacy, mladinskih centrov ter osnovnih in srednjih šol na področju globalnega učenja. Tudi učenci OŠ Ivana Cankarja smo sodelovali pri tem projektu. V čitalnici mladinskega oddelka Cankarjeve knjižnice Vrh- nika smo v torek, 16. novembra, pripravili zaključni nastop, kjer smo predstavili svoje delo na temo »otroških svetov«. Nastop sta pripravili dve različni skupini učencev: tisti, ki obiskujejo krožek evropska vas, in tisti, ki so vključeni v oddelek podaljšanega bivanja 10. Vsaka skupina se je ukvarjala z drugo tematiko. Pri interesni dejavnosti evropska vas smo se odločili spoznati in predstaviti svet slovenskih in grških iger, za katere se nam je zdelo, da so pomemben del otroških svetov. Spomnili smo se, kako se igrajo otroci v Slovenci. Ugotovili pa smo tudi, kako se igrajo otroci na grškem delu otoka Cipra. Najprej so gledalci videli, kako se igra slovenska igra Ali je kaj trden most. Takoj^ za njo pa so jim učenci zaigrali grško igro Čebelice, ki ji je čisto podobna. Pri obeh dva učenca tvorita most, ki ga želi prečkati kolona otrok. Prečkajo go lahko le, če pri mostu pustno svojega zadnjega člana. Ta se mora odločiti za eno izmed stvari, ki mu jo ponudita otroka, ki predstavljata most. Ko se odloči, kaj ima rajši, si izbere enega od dveh igralcev. Na koncu nasprotni strani tekmujeta, katera je močnejša. V grški različici igre otroci igrajo čebelice, ki pod vodstvom glavne čebele prečkajo most, v slovenski pa otroci sestavljajo četico. Naslednja igra, ki so jo učenci predstavili, je znana slovenska RINGARAJA, ki je podobna grški rajalni igrici, kjer otroci plešejo v krogu in prepevajo o volku: »Perpato, per-pato, mes sto dasos, otan o likos den ine edo. Like, like, ise edo?« (»Hodim, hodim po gozdu, ko volka tu ni. Volk, ali si tukaj?«) Naenkrat se zasliši glas skritega volka: »Vazo ta papucja mu ke sas kinigo!« (»Obul si bom čevlje in vas polovil.«) Ko ga otroci zasliš^o, kriče pobegnejo. Kot zadnjo so učenci predstavili grško igrico, ki nas spomni na nekatere naše, vendar je v celoti ne moremo primerjati z nobeno. Pri igri Mala Helena otroci izberejo Heleno, ki zapoje: »Splezala sem na papriko, da bi odrezala njen plod, paprika se je prelomila in mi zlomila roko. Daj mi svoj robček, zlato tkan, da si povsem krvavečo roko.« Mala Helena se usede na tla, medtem ko se drugi otroci primejo za roke in v krogu plešejo okrog nje. Pojejo: »Mala Helena sedi in joka, ker se pr^ateljice nočejo igrati z njo. Vstani, zapri očke in zgrabi, kogar hočeš.« Mala Helena vstane z zaprtimi očmi. Otroci prenehajo peti in plesati. Poizkuša jih prepoznati z zaprtimi očmi, tako da jih tipa. Tisti, ki ga prepozna, prevzame njeno vlogo in igra se nadaljuje _ Učenci evropske vasi so svoj nastop kon čali z ugotovitv^o, da grški svet otroških iger v primerjavi z našimi sploh ni tako zelo drugačen. Pa čeprav je tako zelo daleč _ Vsi otroci se pač radi igramo in se pri tem tudi Učenci pri igranju igre Čebelice v grščini Dekleta pri igranju igre Mala Helena v grščini Učenci so svoja spoznanja predstavili s pomočjo plakata. Gledalci so se v prvem delu nastopa zabavali, v drugem delu pa so se vsi zresnili in zamislili. učimo! V oddelku PB 10 so učenci za teden globalnega učenja izbrali temo Izkoriščanje otrok. Izdelali so plakat Od zrna do čokolade in ugotovili, da po svetu še vedno izkoriščajo in zasužnjujejo nedolžne otroke. Ugotovili so, da je domovina kakavovca Brazilca, od tam pa so verjetno ptice raznesle kakavova zrna v Srednjo Ameriko. Maji so verovali, da je drevo kakavovca sveto in za hrano so uporabljali njegove plodove in stebla. Ko je Krištof Kolumb v 15. stoletju odkril Ameriko, ni znal ceniti kakavovih zrn, ki jih je dobil v dar. Španski osvajalec Cortes je leta 1519 poskusil p^ačo iz kakavovih zrn na obisku pri Azte- kih. Imenovali so jo čokoatl. Od takrat naprej so tudi v Španci uživali v novi p^ači, ki so ji izboljšali okus z medom. Do 16. stoletja so kakavovec gojili le v Srednji Ameriki, zdaj pa so najpomembnejši nasadi kakavovca v Brazilci, Gani, Indonez^i, Malez^i, Niger^i, Ekvadorju in na Slonokoščeni obali. Učenci so ugotavljali, če se kdaj vprašamo, kdo dela v nasadih kakavovcev? Najbrž ne! V mnogih nasadih, zlasti v Afriki, delajo otroci njihove starosti in mlajši. Plačani so zelo slabo ali nič. Otroke prodajo starši ali pa jih ugrabio in jih brez sramu izkoriščajo. Tisti otroci so brez vseh pravic. Med svojim nadaljnjim raziskovanjem so spoznali tudi naslednja kruta, a resnična dejstva: 12. juny je zaznamovan kot dan proti otroškemu delu. Več kot 250 milyonov otrok na svetu vsak dan dela za golo preživetje, večina v naravnost groznih razmerah. Eden od šestih otrok na svetu dela. Povprečna cena otroka je 60 € - NE na mesec, ampak do smrti (ali če preživi, do polnoletnosti). Večina multinacionalk (Nike, Adidas, IBM itn.) je vpletenih v suženjsko izkoriščanje otrok. In pod kakšnimi pogoji dela večina takih otrok? Povprečno opravyo po 14 do 17 ur dela na dan, najpogostejše sredstvo za hitro priučitev in ujemanje ritma pa je fizično nasilje nad njimi. Nihče izmed njih ni zdravstveno zavarovan, v primeru nesreče, zastrupitve na delu ali bolezni jih preprosto odpustyo - ceneje je namreč zamenjati otroka, kot pa ga pozdraviti. Ponavadi jih zapo-slyo na najnevarnejših in zdravju škodljivih delovnih mestih. Da bi končali grozno izkoriščanje, sta potrebna izvajanje strogih zakonov proti delu otrok in politična volja za njihovo uveljavljanje. Zdajšnji otroci so jutrišnji državljani, ki bi lahko - če bi dobili priložnost za normalno otroštvo, izobraževanje in usposabljanje, seveda - izboljšali svet, v katerem živimo. Čokolada je res sladka, a dobi grenak priokus, ko izveš za ozadje. Kaj lahko storimo mi? Preverimo, od kje pride izdelek, ki ga kupimo in kdo ga izdela. Obstaja že znak »fair trade« trgovine, pravične, ki ne kupuje izdelkov, ki so jih morale narediti otroške ročice. Če izdelkov ne bi kupovali in bi se prodaja ustavila, potem ne bi potrebovali otrok za delo, kajne? Razmislimo o tem! Učenci naše šole so v okviru letošnjega tedna globalnega učenja spoznavali in raziskovali dve skrajni točki otroških svetov. Na eni strani igre, ki vodyo v veselje, srečo in učenje, na drugi strani pa smo ugotavljali, kakšne krivice in izkoriščanja se, na žalost, otrokom po svetu dogajajo še dandanes, prav ta hip. Zato je naša zaključna misel: »Zavedajmo se, kakšno srečo imamo, da se sploh lahko igramo! Ogromno otrok pomena besede igra (varnost, sreča, pravica sploh ne pozna.« Mentorici Teja Malovrh Cigale in Andreja Nagode JUB z barvami za igrala nagradil Slomškovo šolo Dol pri Ljubljani, 9. november 2010 - Družba JUB, ki je pri nas znana kot najstarejša proizvajalka zidnih barv, je obiskala mlade ustvarjalce Osnovne šole Antona Martina Slomška z Vrhnike, ki so s svojimi kreativnimi risbicami prejeli nagrado za posebne dosežke mentoric in otrok v okviru natečaja Ko bom velik, bom v organizacyi podjetja Netvizya. Otroci so pod vodstvom učiteljice Evelin Škof izdelali zanimive domišljyske in duhovite risbice, na katerih so pokazali, kateri poklici so tisti, ki jih najbolj privlačyo in kaj si v resnici želyo postati, ko bodo odrasli. Za svoj trud jih je JUB nagradil z barvami Jubin za les in kovino za zunanja igrala, razdelili pa so jim tudi zanimive nalepke in okrasne bordure za učilnico in hodnike, ki so se jih otroci, učiteljice in ravnateljica še posebno razveselili. V letošnjem natečaju, v katerem so umetnine ustvarjali malčki in otroci prvih treh razredov, je sodelovalo kar 20 osnovnih šol, 4 vrtci in celo Pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje. Tekmovanja so potekala v treh različnih kategoryah in v vsaki so nagradili tri zmagovalne skupine, razrede ali posameznike. Mladi ustvarjalci so svoje mojstrovine ustvarjali v raznolikih tehnikah, največkrat s slikanjem z barvami, Netvizya je konec letošnjega avgusta vseh 552 prispelih risb predstavila več kot ^^ . ^^^^^ j^B, ravnateljica Darja 17 tisoč obiskovalcem Arboretumav okviru njihove odmevne Guzelj s sodelavko, učiteljica Evelina Škof ter Barbara Novak iz humanitarno družabne prireditve Čarobni dan. (MH) Netviz^e s sodelavko (foto: Maga) OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS V SREDO, 8. 12. 2010, PRISRČNO VABI NA NOVOLETNI BAZAR Zbirali bomo sredstva za šolski sklad. Kako ? S ponudbo novoletnih voščilnic, darilnih škatel in vrečk, novoletnih okraskov, lepih svečk, glinenih izdelkov - vse delo pridnih in spretnih rok naših učencev. Izbiro vam bodo olajšali mladi pevci in plesalci, ki so posebej za to priložnost pripravili božično-novoletno obarvan program. Ogrel vas bo božični čaj, zadišalo bo po prazničnih dobrotah, ki jih boste lahko tudi poskusili, morda bo ostalo še kaj kostanja za peko _ Prireditev z bogatim kulturnim programom bo potekala od od 17. do 19. ure pred šolo na Lošci. S svojimi prispevki boste omogočili izvedbo vseh aktivnosti za vse otroke. Vljudno vabljeni! Ravnateljica: mag. Polonca Šurca Gerdina r Praznik Čebelice tudi na OŠ Ivana Cankarja V petek, 22. oktobra, smo tudi na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obeležili praznik Čebelice. Pred 57. leti je urednica Mladinske knjige, Kristina Brenk, zasnovala knjižno zbirko Čebelica. Tedaj je bil njen moto in ostaja enak tudi danes: »Kakovostna slikanica v vsako slovensko družino, v roke slehernemu otroku!« V čast »mami« te knjižne zbirke so pri Mladinski knjigi na rojstni dan urednice Brenkove ustvarili praznik Čebelice. Naši šolarji z učiteljicami vsako leto sodelujejo pri dejavnostih ob tem prazniku. Tudi letos smo se z veseljem odzvali povabilu Cankar- jeve knjigarne in papirnice Vrhnika na Lošci 5 za poslikavo njihovih izložbenih oken. Tretješolci so z mentorico Katarino Kobal poustvarili like iz znanih pravljic Lile Prapp. Pri njihovem ustvarjanju jim je bilo naklonjeno celo sonce. Drugošolci so obiskali Cankarjevo knjižnico Vrhnika, kjer so prisluhnili izboru zgodb iz najnovejše izdaje Čebelice. V šolski knjižnici na Tržaški 2 so si vsi učenci ogledali knjižno razstavo Čebelica skozi čas. Seveda jih ob predstavitvi nisem pozabila opozoriti na namen tega praznika: »Prav vsakemu slovenskemu otroku naj bi na ta dan nekdo prebral pravljico, bodisi starši, stari starši, vzgojitelji ali učitelji in pa seveda tudi knjigarnarji in knjižničarji.« Učenci knjižničarskega krožka so praznik Čebelice zaznamovali z raziskovanjem življenja Kristine Brenkove. Svoja spoznanja so predstavili na plakatu, ki je popestril knjižno razstavo njenih del in predstavil tudi slavno zbirko pred šolsko knjižnico na Lošci 1. AN 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 15 Županova sporočila Spoštovane občanke in občani! Za nami je pester pred- t volilni čas in čas volitev za člane občinskega - sveta ter župana. Vsak po svoje smo se predstavljali, hvalili in niti ne veliko nagajali drug drugemu. Tako smo izvolili člane občinskega sveta in finalista za župana. Pred drugim krogom se je malo bolj zakuhalo, vendar še v mejah dopustnega (vsakdo lahko prepričuje vsakogar), kruta kaplja čez rob ali po športno »udarec pod pas« pa je bilo javno pismo koalic^e SDS, LDS in SLS, pod katerega se je podpisal novoizvoljeni občinski svetnik, predsednik SDS in v primeru županske izvolitve g. Čebele tudi bodoči profesionalni podžupan g. Edvard Bešlagič. Ne želim pogrevati in polemizirati, vendar na nekaj klevet in neresnic pa moram podati svoje pojasnilo. 1. OPPN ob Borovniščici: osnovni predlog je bil izpeljan po postopku, kot ga predpisuje javna zakonodaja, potrdilo pa ga je 11 svetnikov od 13. Drugi predlog je bil spremenjen in usklajen z zahtevami predstavnikov civilne iniciative in z njihovim soglasjem predstavljen javnosti na kar treh javnih razgrnitvah in šele nato sprejet na občinskem svetu. 2. Mačehovski odnos do kmet^skih površin - spreminjanje kmet^skih površin v zazidalne površine. Trditev ni resnična. Z novim OPN (trenutno je v sprejemanju na MOP) nismo niti ene kmet^ske parcele spremenili v zazidljivo, razen na izrecno željo lastnika. Trenutno plačevanje davka za stavbna zemljišča izhaja iz zazidalnega načrta Občine Vrhnika iz leta 1994 in obnovljenega Občine Borovnica leta 2004. 3. Ponižujoč odnos do cerkve - izjava ne drži (pa še kdo mi to očita). Do cerkve imam popolnoma korekten odnos, pri sebi pa ločim cerkev kot gospodarski dejavnik, firmo z nepremičninami in premoženjem, in pa cerkev kot versko ustanovo. Globoko pa spoštujem verne ljudi, ki se tudi v vsakdanjem življenju drže norm in poštenih medčloveških odnosov. 4. Ponižujoč odnos do društev: Za mene so vsa društva enaka, z vsemi poskušam sodelovati in vsakomur pomagati, društvo pa mora biti dejavno in upoštevati dogovorjene normative, kot so pravočasno sprejeti in oddani načrti, programi in poročila. 5. Nič za starejše: Uspel sem pripraviti sporazum o nameri izgradnje doma starejših občanov. Obseg del je bil pridobitev in priprava terena ter pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar tega občinski svet ni potrdil. Tudi na zboru občanov v okviru razvojnega odbora predlog ni dobil podpore, posebno ne po izjavi vidnega funkcionarja SDS, da Borovničani ne rabimo doma, saj znamo za svoje starejše sami dobro poskrbeti. 6. Nič ne naredimo za varnost šolarjev na cesti: Za vse šolarje iz okoliških vasi je organiziran brezplačen šolski prevoz, v sami Borovnici pa se prizadevamo za izboljševanje razmer in varnejšo cestno prometno ureditev. 7. Legitimnost izida v 1. krogu samo 22 % Izid je točen, če se za izhodišče vzame vseh 3234 volilnih upravičencev. Ker se avtorji pisma sprašujejo o legitimnosti mojega rezultata s samo 22,7 %, naj se zamislio o legitimnosti drugouvrščenega z zbranimi 10,5 % in še izračun za nekoliko nazaj - legitimnih 420 referendumskih glasov znese 13 %. Ali je pismo koalic^e, ki smo ga občani dobili zadnji dan še dovoljene predvolilne propagande, avtorjem kaj pomagalo, naj presod^o sami. Meni je. Res nisem zamerljiv, imam pa zelo dober spomin. Spoštovane občanke in občani, ne zamerite, da sem izkoristil to priložnost, da povem svoje mnenje. To sem pač moral napisati. Če kdo želi zvedeti kaj več ali kaj drugega, sem vam na voljo v pisarni ali na GSM 041 600-872. Lep pozdrav Ž U P A N Andrej Ocepek Imamo nov občinski svet Že kmalu po drugem krogu lokalnih volitev, točneje v četrtek, 4. novembra 2010, je imela nova občinska župansko-svetniška zasedba svojo prvo, konstitutivno sejo v dvorani nad vrtcem v Borovnici. Po pravilniku je sejo vodil najstarejši član, Nikolaj Bogdan Stražišar. Nov občinski svet Občine Borovnica z županom Andrejem Ocepkom na čelu Ob pomoči občinske volilne komisme so prisotni ugotovili, da so bili v sestavo občinskega sveta za mandatno obdobje 2010-2014 izvoljeni: Matjaž Ocepek (SD), Suzana Novak (SD), Mateja Šebenik (SD), Janko Smole (SD), Edvard Bešlagič (SDS), Damjan Debevec (SDS), Josip Belovič (SDS), Frančišek Volek (NSi), Blanka Petrič (NSi), Nikolaj Bogdan Stražišar (DeSUS), Dejan Narančić (LDS), Vinko Košir (SLS), Viktor Drašler (Zarja). V novi, trinajstčlanski svetniški ekipi sed^o le tr^e iz prejšnje sestave: Damjan Debevec, Vinko Košir in Mateja Šebenik. Med povratniki v svetniške vrste pa sta še Frančišek Volek in Nikolaj Stražišar. V nadaljevanju seje je bilo ugotovljeno, da je bil za župana Občine Borovnica že tretjič izvoljen Andrej Ocepek, ki je zatem prevzel vodenje seje. Po nekaj uvodnih nagovorih, v katerih so svetniki in župan poudarjali nujnost preseganja strankarskih delitev in enotnega dela za dobro občine ter občanov v novem mandatu, dobršen del županovega nagovora je bil posvečen načrtovanemu novemu trgovskemu centru, kjer naj bi mesto našli občina in knjižnica, je občinski svet imenoval tudi novo Komis^o za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Izmed predlaganih 10-ih kandidatov so na tajnih volitvah največ glasov prejeli: Frančišek Volek (10), Edvard Bešlagič (7), Viktor Drašler (7). Zavoljo izkazanega zaupanja je bil za predsednika komisme imenovan Frančišek Volek. Damjan Debevec Zaton neodvisnih list, vzpon SD Lokalne volitve 2010 so pritegnile 7 % manj volivcev kot tiste pred štirimi leti. Neodvisne liste so skorajda izpadle iz občinskega sveta, izjemen uspeh pa je dosegla SD, ki je ohranila tudi starega-novega župana Andreja Ocepka. Še pred pravim začetkom predvolilne vročice je politično sceno dodobra pretresla odločitev Borov- vsem županskih kandidatov. Slednji so tudi sicer imeli najbolj pestro kampanjo, ki se je pri strankar- Volivce je celoten an-gažma vendarle povečini pustil hladne, saj se je na volilno nedeljo na volišča pala kot del koalic^skega trojčka z LDS in SLS, na svojo listo pa je uspela pridobiti tudi nekdanjega župana Alojza Močnika. Na tretjem mestu je z dvema osvojenima svetniškima mestoma pristala NSi, ki je bolj ali manj ohranila svojo volilno bazo od prejšnjih volitev. To je tokrat zadostovalo za Na Molkovem trgu so pr^atelji noči rušili uradna plakatna mesta. Aktualni župan je menda lepo poskrbel za svoje podpornike... podalo za 7 % manj volivcev kot pred štirimi leti - zgolj 53 %. Vsak drugi si je torej na lep nedeljski dan raje privoščil izlet, politične odločitve pa jrepustil drugim. Da vo-ilno telo prevzema neka splošna apatija nad politiko, je bilo nenazadnje začutiti že pri oblikovanju kandidatnih list, saj slednjih prenekatera stranka ni uspela izpopolniti do konca. Kandidati so se volivcem predstavljali tudi s stojnicami. niške liste neodvisnih, da se ne bodo podale na tokratne volitve. Aktivnosti preostalih strank in list je tako zaznamoval tudi boj za volivce in tri svetniška mesta, ki jih je v prejšnjem mandatu zasedala Borovniška lista. Za razliko izpred štirih let je tokrat kandidatno listo pravilno vložila stranka DeSUS, v tekmo pa se je po 12 letih znova podala tudi stranka SNS. Predvolilna kampanja je potekala dokaj mirno. Bilo je sicer nekaj poškodovanih plakatov, kar pa povečini ni bilo pogojeno s politično orientiranostjo, temveč bolj z njihovo lokac^o. Občinski odlok o plakatiranju pa je bolj ali manj kršila večina, pred- skih kandidatih mešala s promoc^o list. Domala vsi kandidati za župana so prisegali na oseben stik z volivci. Eni so to podkrepili s pravimi gost^a-mi, spet drugi s promo-c^skimi stojnicami, tretji pa z okroglimi mizami in informativnimi sestanki s skupinami občanov. Nekateri so se predstavljali tudi z lastnimi spletnimi stranmi, sodelovanjem na forumih in podobnimi spletnimi aktivnostmi, kar pa za volilni izid vendarle ni bilo odločilno. K vsemu skupaj lahko prištejemo še na kilograme volilnega gradiva, ki smo ga prejeli v poštne nabiralnike in seveda pestro udejstvovanje na straneh Našega časopisa. SD in SDS pobrala več kot polovico svetniških mest Pri prepričevanju volivcev je bila na tokratnih volitvah daleč najuspešnejša SD, ki jo je v politično orbito nedvomno izstrelil uspešen županski kandidat, ki pa ni nastopil na svetniški listi. Delež glasov so s 16 % skorajda podvojili na slabih 26 % in za to v svetu iztržili kar štiri mesta, za razliko od dosedanjih dveh. Še pred osmimi leti so se sploh lahko pohvalili le z enim svetnikom ^ Malce manj, tri svetniška mesta, je osvojila SDS, ki je sicer napredovala le za dobre 3 % na približno 18 %, a je to že zadostovalo za svetnika več kot v prejšnjem mandatu. V predvolilnem času je SDS sicer nasto- Očarljivi nasmešek »šestega županskega kandidata«. svetnika več kot v prejšnjem mandatu. Do večjega preboja jim, zanimivo, ni pomagal niti županski kandidat, ki je prejel za skoraj polovico več glasov kot lista. Štrene so jim dodatno premešali prefe-renčni glasovi, ki so v svet pripeljali predsednika odbora Frančiška Volka ter Blanko Petrič. Slednja je tja prišla šele po žrebu, saj sta bila z nosilcem liste po številu preferenčnih glasov izenačena. Zmagoslavno vrnitev v občinski svet je vendarle dočakal DeSUS, ki ga bo zastopal en svetnik. Menda je zmanjkalo le nekaj glasov in stranka bi osvojila dve svetniški mesti. S teh volitev nam bodo ostali v spominu po šestem »županskem kandidatu« Karlu Erjavcu, ki se nam je simpatično smehljal z njihovih plakatov. Podobno kot pred štirimi leti se je izkazala SLS, ki ohranja enega (in istega) svetnika - Vinka Koširja -, ki se je v svet znova prebil s preferenč-nimi glasovi. Dosti slabše pa jo je odnesla njena koalic^ska partnerica LDS, ki je na tokratnih volitvah doživela popoln polom. Stranka, ki je še pred osmimi leti v svetu zasedala tri mesta, je z dveh v prejšnjem mandatu zdrsnila na enega. Rezultat s prejšnjih volitev je praktično prepolovila, pri čemer ji zagotovo ni pomagala neenotnost njenih dosedanjih svetnikov, očitno pa tudi ne predvolilna koalicija z »desnimi« strankami ter niti županski kandidat, ki je prejel še enkrat več glasov kot lista. Kar pa slednjemu vendarle ni pomagalo, da ga ne bi s preferenčnimi glasovi iz sveta izrinil Dejan Narančić. Med strankami gre na kratko omeniti še SNS, ki z zgolj tremi kandidati tokrat še ni zmogla vrnitve v občinski svet. Kot sem zapisal na začetku, se v volilni boj tokrat ni podala Borovniška lista neodvisnih, kar je volivcem onemogočilo, da bi ocenili njeno minulo štiriletno delo. Se pa je na volitve podala neodvisna lista Zarja, ki je po mnenju nekaterih »pokasirala« splošno nezadovoljstvo nad delovanjem neodvisnih v občinskem svetu ter z dveh svetnikov padla na enega, ki je obenem tudi edini neodvisni, za razliko od kar petih, ki so stolčke zasedali v prejšnjem mandatu. Aktualni župan zmagal šele v drugem krogu V boj za županski stolček se je letos podalo pet kandidatov, od katerih so bili kar tr^e isti kot na prejšnjih volitvah. Strinjati se velja s tezo, da je naska-kovanje županstva vedno težje kot pa ohranjanje na položaju. Aktualni župan ima namreč veliko možnosti samopromoc^e in nabiranja političnih točk pri občanih prek nastopov na občinskih priredit- 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si vah, občnih zborih, proslavah, s slavnostnim odpiranjem končanih infrastrukturnih projektov ter nenazadnje reševanjem povsem osebnih težav občanov. Poleg tega je imel aktualni župan Andrej Ocepek, sicer kandidat SD, daleč najživahnejšo predvolilno kampanjo s številnimi aktivnostmi in pogostitvami po vsej občini. Kot absolutni favorit je zato že v prvem krogu županskih volitev prejel 43 % glasov z zmago na kar šestih od sedmih volišč. S skoraj 20 % mu je sledil Bojan Čebela, dosedanji občinski svetnik LDS, ki se je v župansko tekmo podal že drugič, tokrat še s podporo SLS in SDS. V zadnjih letih je kot predsednik gospodarskega odbora vodil tudi organizac^o Dneva borovnic, v času kampanje pa je prisegal na okrogle mize, sestanke s skupinami občanov ter obširen program, ki so ga volivci prejeli v svoje poštne nabiralnike. V prvem krogu je prejel sicer več glasov kot pred štirimi leti, a skoraj pol manj kot so prejele koalic^ske stranke, ki so ga tokrat podprle. Pravzaprav bi se v drugi krog skorajda »Sneguljčica in pet palčkov«: vročična plakatna kampanja je bila na trenutke že prav komična. - razlika 20 glasov - prebil popolni novinec v borovniški dolini Igor Cotman, ki je za slabo polovico presegel celo izkupiček podporne stranke NSi. Zmagal je celo na edinem volišču, kjer to ni uspelo aktualnemu županu. Na četrto mesto se je prebil neodvisni kandidat Igor Trček, sicer znan po svoji spletni strani borovnica.eu. Nekaj manj glasov je dobila zadnja uvrščena Milena Škulj, dosedanja svetnica Zarje, s še enkrat nižjim rezultatom kot pred štirimi leti. Zaradi nizke podpore listi po novem ne bo več niti svetnica. Dvotedenski premor med prvim in drugim krogom županskih volitev je minil v znamenju iskanja novih zaveznikov oz. podpornikov obeh kandidatov. V nabiralnike je prišlo novo gradivo, zakaj voliti enega ali drugega in celo pismo, zakaj ne voliti aktualnega župana. Na volilno nedeljo se je na volišča odpravilo za dobre 4 % manj volivcev (48 %), ki so kandidatu Andreju Ocepku s skoraj 11 % prednostjo pred protikandidatom podelili že tretji županski mandat. Damjan Debevec Dom krajanov Dol - Laze Aktivnosti v njem že potekajo Kot smo že poročali v zadnji številki Našega časopisa, smo 25. septembra na Dolu slovesno odprli Dom krajanov vasi Dol in Laze. Ob tej priložnosti bi dodal samo manjši popravek na prispevek Damjana Debevca, namreč, umetelni lestenec je produkt treh avtorjev: poleg Romana Žitka sta pri delu sodelovala še Igor Furlan in Mirko Mavsar. V nadaljevanju prispevka želim v imenu upravitelja objekta seznaniti krajane obeh vasi pa tudi širše glede uporabe doma in o aktivnostih, ki tam že potekajo. Kot je nekaterim bolj, drugim manj znano, je upravitelj objekta Društvo dolanskih fantov (sklep župana Občine Borovnica, številka 033-0002/2010-1, z dne 6. 10. 2010) kot trenutno edino avtohtono registrirano društvo na Dolu in Lazah. Društvo dolanskih fantov - DFV - se je razvilo iz doslej neformalne organizac^e skupine Dolanov, ki se imenuje FV (Fantovski večer) in je uradno registrirano društvo od 21. 9. 2010. Cilj in namen društva je predvsem: ohranjanje krajevnih običajev in navad, spodbujanje športnih aktivnosti, različnih oblik kulturne dejavno- sti ter organizirano preživljanje prostega časa in krepitev medsebojnega druženja krajanov obeh vasi. Društvo deluje javno in je dostopno vsem občanom, ki sprejemajo statut društva in žel^o aktivno sodelovati, predvsem pa Dolanom in Lažanom, še posebno mladini. Že ob odprtju sem v svojem nagovoru izpostavil, da je objekt v prvi vrsti namenjen krajanom obeh vasi za najrazličnejše aktivnosti: od kulturnih, izobraževalnih, družabnih itn. Da pa vse naštete in še druge aktivnosti lahko nemoteno potekajo in da bi se izognili nesporazumom, je bilo treba pripraviti hišni red in pravila o uporabi objekta. Vse to in druga obvestila so objavljena in bodo na oglasni deski doma krajanov oziroma na vidnem mestu objekta. Samo ob upoštevanju le-teh bomo objekt lahko smotrno in z zadovoljstvom uporabljali krajani Dola in Laz, pa tudi potencialni interesenti zunaj. Za podrobnejše informac^e o tem se obrnite na predsednika društva Janeza Čerina (gsm 041423719 ali cerin. elcomandante@gmail.com). Kot sem omenil v uvodu, nekatere aktivnosti v domu že potekajo. Urnik aktivnosti je izobešen na vidnem mestu objekta. Aktivna je namiz-noteniška sekc^a, ki jo vodi Primož Lajh in ima termin vsak četrtek od 18. do 22. ure. Mladi harmonikarji vad^o ob sredah od 20. do 22. ure, skupina Slavčki iz Kužnice pa imajo rezerviran petek od 20. do 22. ure. Upam, da bo v prihodnje podobnih dejavnosti še več. Za podrobnejša pojasnila se obrnite na upravitelja objekta. Januarja 2011 bomo uvedli tudi »uradne ure« za krajane. Točen termin bo objavljen v naslednji številki Našega časopisa, ker še ni dokončno usklajen. Podrobnejše informac^e o uporabi doma, upravljanja in dejavnosti DFV bodo predstavljene na naslednjem zboru krajanov Dol - Laze. Janez Čerin, predsednik DFV in član Vaškega odbora Dol - Laze VESELI DECEMBER VESELI DECEMBER Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica VABI na prednovoletno družabno srečanje v petek, 3. 12. 2010, ob 17.00 v baru KIMVI. Za veselo razpoloženje bo poskrbel Janez Kogovšek Lani je bilo »lušno« in tako bo tudi letos. Vljudno vabljeni! VESELI DECEMBER Kulturno društvo Borovnica VABI na igro za otroke in odrasle Babičin rojstni dan v soboto, 18. 12. 2010, ob 16.00 v večnamensko dvorano šole v Borovnici. Igrali bodo člani otroške skupine ŠOTKI. Prišel bo tudi Dedek Mraz. Vljudno vabljeni! Vabilo Zimski čas prihaja, veselje nas obdaja, združili smo moči in pokazali Vam bomo, kaj zmoremo mi. Izdelki takšni in drugačni so nadvse privlačni, zato na BAZAR brž pohitite in si kakšen izdelek izberite, da si domek okrasite. Vabimo Vas na tradicionalni božični bazar, ki bo v torek, 7. decembra 2010, ob 18. uri pred vhodom šole Borovnica. Učenci in učitelji Društvo upokojencev Borovnica VABI na VESELI DECEMBER babice, dedke, tete, strice, vse mlade po srcu in vse ljudi dobre volje. Bi radi srečali svoje stare pr^atelje, znance, sošolke in sošolce, z njimi pokramljali in obujali spomine, se pogovarjali o današnjih dneh in si obljubili, kako se boste srečevali vsaj enkrat na mesec? Ponujamo vam nekaj ur zabave in pogovora v petek, 10. decembra 2010, ob 17.00 v večnamenski dvorani v šoli Borovnica. Za uvod in dobro voljo bomo poskrbeli s kulturnim programom, v katerem se bodo predstavili: otroci iz vrtca, plesna skupina TURBO BEJBE, glasbena skupina COKLARJI, za smeh bodo poskrbeli člani dramske skupine ŠOTA, pel nam bo duo s »Kapitov'ga« griča, nekaj bomo prebrali in se sploh zabavali.. Po končanem kulturnem programu bo družabno srečanje. Čas vam bo prav gotovo hitro minil. Želimo si, da bi se VESELEGA DECEMBRA udeležili v čim večjem številu, da bi se imeli lepo, veselo in pr^etno. Vstopnine ne bo! Se vidimo! UO Društva upokojencev Borovnica DRUŠTVO ŽPZ TONJA iz Borovnice VABI NA PRIREDITEV ZA OTROKE DEDEK MRAZ PRIHAJA ... S pesmicami in veselim razpoloženjem bomo priklicali dedka Mraza, ki bo najmlajše in nekoliko starejše otroke tudi obdaril. Prireditev bo v nedeljo, 19. 12. 2010, ob 17. uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Vstopnine ni! VESELI DECEMBER Kulturno društvo Borovnica, Dramska skupina ŠOTA, vas VABI na silvestrsko komed^o MINISTROV SIN. Predstava bo na silvestrovo, v petek, 31. 12. 2010, ob 20.30 v večnamenski dvorani osnovne šole v Borovnici VESELO v NOVO LETO! KD Borovnica Folklorna skupina ŠUMNIK vabi na letni koncert z naslovom Po praznikih diši Gostje večera: KATICE Sobota, 4. december 2010, ob 19. uri v večnamenski dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Vljudno vabljeni! Varovalni pas ob občinskih cestah - žive meje, ograje, drevesa Na podlagi opozoril občanov in komunalnega podjetja opozarjamo vse občane na določila občinskega Odloka o cestah (Ur. l. RS, št. 95/99): - da se prepreč^o škodljivi vplivi posegov v prostor na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas ob občinskih krajevnih in lokalnih cestah je 6 m, ob javnih poteh pa 4 m; - gradnja in obnova gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste je dovoljena le s soglasjem občine. Torej, če nameravate na svoji parceli v varovalnem pasu (4 ali 6 m od ceste) postaviti kakšen objekt, ograjo, zasaditi živo mejo, morate praviloma poprej pridobiti soglasje občine. Po odloku o cestah je med drugim tudi prepovedano: 1. začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del (postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na cesto ali ob njej les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste, ogroža ali ovira promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. Vse stroške odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi povzročitelj; 2. odvajati vodo in druge tekočine na cesto, puščati na cesti sneg in led, ki pade ali zdrsne nanjo, ovirati odtekanje vode s ceste, z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto; 3. voziti ali parkirati na bankinah, površinah za kolesarje ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni vožnji z motornimi vozili; 4. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; 5. puščati na cesti ali metati na cesto predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali drugače onesnaževati cesto; 6. puščati živali na cesto brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu; 7. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti cesti ali 1 m od ceste vzporedno z njo; 8. obračati na cesti traktorje, pluge ter drugo kmet^sko orodje in stroje; 9. vlačiti po cesti hlode, veje, skale ipd., pa tudi pluge, brane in drugo kmet^sko orodje. Prosimo vse občane, naj vsak na svojem področju dela in življenja ugotov^o, katere stvari so v nasprotju z določili odloka o občinskih cestah. Te zadeve nas po navadi tudi mot^o, a le če to počne sosed. Ko to počnemo sami, ne razmišljamo o tem, da naše početje moti druge. Marsikaj od tega lahko spremenimo z malo truda in dobre volje. Da bomo vsi skupaj živeli v pr^aznejšem okolju, poskrbimo: - da ne bomo sadili živih mej v varovalnem pasu ceste ali vsaj ne preblizu ceste, - da bomo žive meje rezali na višino največ 80 cm, kar še omogoča preglednost, ter da bodo od roba bankin odmaknjene vsaj 50 cm, enako velja za ograje, - da bomo drevesa v bližini ceste obrezovali in veje ne bodo segale v zračni prostor ceste ter sadje ne bo padalo na cesto, - da pozimi snega s svojih dvorišč ne boste metali na cesto, - da voda z dvorišča in strehe ne bo odtekala na cesto, - ko zapeljemo s traktorjem z blatne njive na cesto, varno ustavimo in počistimo blato. Na gre le za spoštovanje občinskega odloka, gre za spoštovanje vseh drugih občanov, uporabnikov ceste, in navsezadnje za njihovo in našo varnost. Prosimo vas torej, da še pred zimo znižate in obrežete žive meje in drevesa ob cestah, da ne bodo ovirala preglednosti in pluženja. OBČINSKA UPRAVA OBČINE BOROVNICA 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah Veduta borovniškega viadukta na NUK-ovi razstavi V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so novembra na ogled postavili Razstavo vedut slovenskih krajev iz 18. in 19. stoletja. V uvodu k razstavi so zapisali: »Za razliko od 17. in zgodnjega 18. stoletja, ko so imele vedute vlogo ilustrac^ potopisnih, geografskih in raznih priložnostnih publikac^, v 19. stoletju zaživio svoje polno samostojno življenje, največkrat v obliki suit oz. v ser^ah grafičnih listov. Eden izmed prelomnih dogodkov v vedutni motiviki na Slovenskem je odprtje železniške proge od Dunaja do Trsta v sredini 19. stoletja. Nova prometna žila je postala za vedutiste novo orientac^sko vodilo in od takrat v t. i. železniških vedutnih ser^ah srečamo naselja in kraje, ki prej niso nikogar zanimali.« Med razstavljenimi vedutami najde- mo tudi borovniški viadukt s silhueto Borovnice v ozadju avtorja Nicolasa Marie Josepha Chapuya iz leta 1856. Slednjega so avtorji razstave uporabili tudi pri oblikovanju informativne zgibanke ter celo cestnih transparentov, ki vab^o na razstavo. Celarc nadaljuje z akc^o ohranjanja stebra Oktobra in novembra sta bili pod stebrom borovniškega viadukta dve udarniški akc^i, v katerih je bil odstranjen gozdiček raznoraznega rastlinja, ki se je v zadnjih letih divje razrasel znotraj žive meje, ki obdaja steber. Ob tej priložnosti so prostovoljci prostor tolikanj uredili, da bo po novem mogoča redna košnja. 14. novembra pa se je, kot smo že napovedovali v prejšnji številki Našega 60-letna plast gradbenega odpada na stebru. časopisa, na steber znova podal dr. Bogomir Celarc z ekipo prostovoljcev. V načrtu je bilo čiščenje osrednjega platoja stebra vse navlake, ki se je na njem nabrala v zadnjih 60-ih letih. Dela na stebru naj bi po prvih ocenah trajala največ dve uri, a so tr^e udarniki po šestih urah ugotavljali, da jim je uspelo očistiti šele približno polovico vsega gradbenega odpada. Debelina plasti opek, skal, grušča, zemlje in korenin namreč od začetka proti robu ostanka zahodnega loka s prvotnih 10 cm zraste na neverjeten meter in več. Pod plastjo nasutega materiala se sicer skriva lepa betonska površina, ki pa ima ob stiku loka s stebrom grdo, do 10 cm široko razpoko, ki nakazuje, da bo zahodni lok nekega dne preprosto zgrmel v globino. Ali bo ob tem porušil tudi preostali steber, lahko le ugibamo. Ravno akc^e dr. Celarca, s katerimi lok razbremenjuje nepotrebne teže, stebru začasno podaljšujejo življenje. Vsaj dotlej, ko se bo vodstvo borovniške občine vendarle odločilo nekaj ukreniti v smeri njegove trajne sanac^e. Po najnovejših informac^ah občina namreč še vedno nima DIIP projekta obnove stebra, ki je nujna podlaga za kandidiranje na državnih ali evropskih razpisih. In to navkljub dejstvu, da denar za pripravo doku-mentac^e že dve leti neporabljen leži v proračunski blagajni. Z dvema avtobusoma po Levstikovi poti Na letošnjo Martinovo soboto, 13. novembra, je že tradicionalno potekal Levstikov pohod od Lit^e do Čateža, na katerega se je iz Borovnice z dvema avtobusoma podalo kar rekordnih »flaškona« žganjice v soju pojemajoče polne lune odmajal domov kar prek zadnjega počivališča poštenih Borov-ničanov. Tavajoč po pokopališču, ki je v tem času že znatno urejeno, so ga v oči zbodli številni plamenčki sveč, v nos pa mu je zarezal vonj po svežem Brez borovniške zastave ni šlo. 80 pohodnikov. Pohod po vinorodnih dolenjskih gričkih je zaradi napovedi lepega vremena in šolske »delovne sobote« tudi sicer beležil množično udeležbo. Najhitrejši (beri: najmlajši) pohodniki so Čatež dosegli še pred poldnevom, drugi kakšno urico pozneje, nekateri pa menda sploh ne. Brezobzirni vandalizem na pokopališču Le nekaj dni pred vsemi svetimi je Bo-rovničane neznansko »osrečil« polnočni huligan (huligani?), ki se je izpred cvetju. To ga je očitno tako zelo razjarilo, da je pokopališkemu okrasju nemudoma napovedal vojno. Sveče in cvetje so poleteli na vse strani, s težko nogo pa je drobil vse, kar se je znašlo na njegovi poti prek grobov. Jutranja svetloba je domačinom razkrila strahotno razdejanje, ki ga lahko povzroči samo povsem neuravnovešena oseba ali oseba brez vsakršne dušne kulture. Kot smo izvedeli, vandali-zem na borovniškem pokopališču ni nastal prvič. Ali so že našli krivce za tokratni izbruh, pa še ni znano. Damjan Debevec V a b i l o Vabimo vas na prireditev društva, ki bo v sredo, 22. 12. 2010, ob 18. uri v večnamenskem prostoru v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. P R O G R A M P R I R E D I T V E UDEJANJANJE EKOLOGIE: - širjenje ambroz^e je treba ustaviti, - prednosti uporabe sveč v stekleni embalaži, - fotovoltaika - neizčrpen ekološki vir energie ter donosna in varna naložba. PRVA BALKANJADA V BOROVNICI Predstava Č E F U R J I R A U S Zaključek bo predvidoma ob 20. uri. Po prireditvi se bomo preselili v gostinske lokale, kjer vam bodo postregli z »balkanskimi jedmi«. 1. Gostilna Godec bo poskrbela za sarmo in odojka. 2. Krim bar bo postregel s sveže pečeno jag-netino. 3. KIM-VI bo pripravil razno meso na žaru. Bar na železniški postaji bo postregel z baklavo. Priznani pevec in glasbenik Oliver Antauer bo poskrbel za dobro žurko in počutje v Gostišču Godec. Na vseh drugih lokac^ah se bo vrtela balkanska glasba. ^ Vstopnice za predstavo Čefurji raus bodo po 10 EUR. Kotizac^a v gostinskih lokalih bo 10 EUR. Predprodaja vstopnic in kotizac^e bo v: Kocki v Borovnici in na Vrhniki, Gostilni Godec, Krim baru, KIM-VI-ju, trgovini Tuš Jurček. Pridite, želimo si deliti radost in veselje z vami. Društvo za ekolog^o in varstvo okolja Borovnica Cestna varnost pa taka - bolje malomarnost Prikazati želim še eno varnostno oz. zaščitno ograjo, ki je vse kaj drugega kot to. Na fotografiji je lepa in draga lesena zaščitna ograja, ki pa je vse kaj drugega kot to. Lesena ograja ni prav pretirano stara, le v vsem času ni doživela vzdrževanja oziroma ni bil obnovljen zaščitni premaz. Posledice so vidne: lesne gobe, trhlost lesa in zaščitni nosilec za pešce je praktično uničen in nikakor ne služi svojemu namenu. Opozarjam predvsem pešce, kolesarje, naj se te ograje izogibajo, saj se kaj lahko zgodi, da Nevarna ograja v Bistri (pri elektrarni) ob malo močnejšem naslonu skupaj z ograjo zletite v mrzlo vodo. Nič kaj pr^etno ^ Ta ograja je na cesti Borovnica-Vrhnika ob začetku naselju Bistra. Ograja na fotografiji, ki je, točneje, ob elektrarni, ni osamljena, saj je malo naprej še ena taka, ki pa tudi ni nič boljša. Samo ob tej ograji pa sem že opazil hoditi šolske otroke, ki obiskujejo muzej, grad in okolico. To je lahko zelo zelo nevarno početje. Cestarji, ki se vsak dan voz^o po tej državni cesti tod mimo, poškodb pač ne opazko. Žalostno in zelo zelo neodgovorno. Do kdaj še tako - se mora res zgoditi najhujše??? Pripravil: F.Klančar Spoštovane občanke, spoštovani občani Borovnice! Zahvaljujem se vsem, ki ste mi v prvem in drugem krogu lokalnih volitev zaupali svoj glas in tako podprli program, ki sem vam ga ponudil skupaj s koalicijskimi partnerji in somišljeniki. Z njim smo v primeru izvolitve želeli spodbuditi razvoj kraja, strokovnost, dobrobit občine in domače znanje. Predvsem pa je pomembno, da smo ga usmerili v zagotavljanje finančnih sredstev in ne samo zapravljanje. Osnova našega dela so bile človeške vrednote, povezovanje in ne ločevanje med ljudmi, listami in strankami. Hvala tistim, ki ste sodelovali pri nastajanju skupnih programskih izhodišč. Predvsem občankam in občanom, ki ste se odzvali vabilu in prišli na okrogle mize in sestanke, na katerih smo se pogovarjali o problemih in razvoju občine. Naše predvolilne aktivnosti namreč niso temeljile na pogostitvah in veseljačenjih, ampak na reševanju problemov, pogovorih in gradnji poti do cilja - lepše, prepoznavne in razvite občine Borovnica, v kateri bodo ljudje radi živeli. Na letošnjih volitvah ste se odločili za ljudskost. Čestitam županu in tudi članom občinskega sveta. Upam, da bo ta ljudskost v naslednjem štiriletnem obdobju nadgrajena s kvalitetnim in strokovnim delom. Predvsem pa, da bo prepoznavno in spoštovano mesto v kraju dobilo podjetništvo, ker si to zasluži, obenem pa predstavlja srce napredka vsake razvite občine. Hvala tudi vsem, ki ste v preteklih mesecih, predvsem pa v predvolilnih dneh, sodelovali z mano, verjeli v moje delo, izkušnje in cilje, mi zaupali in mi pomagali. Dosegli smo lep rezultat, ki potrjuje, da naši prebivalci niso zadovoljni z dogajanjem v občini in si želijo sprememb. Verjamem, da bomo v dobro kraja sodelovali tudi vnaprej in kljub moji neizvolitvi za župana zgradili marsikaterega izmed zastavljenih ciljev. Bojan Čebela n.Sě NovaSiovenlla JMA Hvala za zaupanje Pred zadnjimi lokalnimi volitvami je Nova Slovenca s svojim sporočilom na mnoge negativne trende slovenske aktualne politike stopila v sleherni slovenski dom. Svoje sporočilo smo pustili tudi pri Vas, spoštovane Borovničanke in Borovničani, in Vam z jasno besedo napisali, da je Borovnica naš skupni dom. Želeli smo, da bi se v njem vsi dobro počutili, se znali spoštovati, ceniti, pomagati in ga oblikovati sedanji generac^i v prijaznejše življenjsko okolje. Nismo prišli z utopičnimi obljubami, ne z besedami zavajanja ali obtoževanja. Spomnili smo Vas, da smo se vsa ta leta trudili za dobro kraja in imeli tudi uspehe. Potrkali smo na Vašo vest in Vas prosili za večjo podporo našim kandidatom na volitvah in Vam predstavili novega neobremenjenega in zaupanja vrednega kandidata za župana. Z njim smo želeli stopiti na novo pot tudi Vaših mnogih pričakovanj in hitreje prestopiti prag z vaškega dvorišča in jasneje stopiti v državne institucje in dohiteti odhajajoči vlak EU-povezav. Zavedali smo se, da obstaja zakon nostalgje, ki mnogim ljudem tudi še danes upočasni korak za spremembe in nove odločitve. Čutili smo dolžnost, da Vas ob tem spomnimo, da je Nova Slovenja zagovornica vrednot, ki v slovenski družbi že zgubljajo domovinsko pravico! Opozorili smo na uničenje moralnih, etičnih in človeških vrednot na propad družine, gospodarstva, uničenje družinskih podjetj zaradi finančne nediscipline in pokazali na velike odmike od domoljubja, poštenja in resnice. Postajamo družba, ki ustavlja veselje do življenja in nima volje za ozdravitev sedanjosti in dovolj poguma za pravičnejšo prihodnost. Te besede so Vam, spoštovane Borovničanke in Borovničani, že znane, zato čutimo moralno dolžnost, da se Vam tudi preko občinskega glasila zahvalimo za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah. Mnogi zaradi različnih vzrokov niste naredili koraka na volišče. To je vaša odločitev, ki ste jo prepustili drugim. Številni ste izbirali v pestri ponudbi sebi primernim kandidatom. Veseli smo, da ste mnogi v kandidatih Nove Slovenje videli uresničitev Vaših želja in nam zaupali od 13 mest 2 svetniška mandata v občinskem svetu in nas uvrstili na 3. mesto med poli- tičnimi strankami. To nas moralno zavezuje, da bomo kljub različnostim v občinskem svetu iskali povezovalna dejanja sodelovanja, vendar z jasnim sporočilom, da bomo predlagali in podpirali samo odločitve, ki bodo v dobro kraja in ljudi. V zaostrenih družbenih razmerah v Slovenji se bomo soočili z novimi obremenitvami in potreben bo nov pristop do razvoja, ki bo znosen do vseh občanov. Marsikatera odločitev bo odvisna tudi od župana, kateremu ste, spoštovani volivci in volivke, zaupali mandat vodenja občine! Na tem mestu čutimo dolžnost, da se zahvalimo tudi vsem, ki ste z visoko podporo zaupali svoj glas za kandidata Nove Slovenje za župana Borovnice g. Igorju Cotmanu. Trudili se bomo, da bomo glede na vaše zaupanje na volitvah svoje delovanje tudi opravičili. Zahvala naših prednikov je veljala za veliko slovensko vrednoto, jasen pogled in dana beseda ni bila naprodaj! Varujmo to dediščino vsi, saj stojimo na številnih razpotjih slovenskega časa s smerokazi, ki so prevečkrat obrnjeni nazaj. Nova Slovenca OO Borovnica ^^^ Občina HH B ' 29. november 2010 l^ďBM Borovnica elektronski naslov: obcina@borovnica.si Prejeli smo - Prejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo -P rejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo -Prejeli smo Odpustiti DA! Pozabiti NE! Dva zaporedna mandata sem bil izvoljen na listi Nsi krščansko ljudske stranke v vlogi člana občinskega sveta, doživel izkušnje in tudi zadovoljstvo, da morda s svojim delovanjem le prispevaš za dobro ljudi, kraja. Vendar pa je bolelo tudi ponižanje; laž, neresnica, krivica, zavajanje so hudi greh. Ob krizi vrednot, ko država zgublja zaupanje državljanov, se to zagotovo odraža tudi na lokalni ravni. Vsekakor bi morala biti politika le delo za skupno dobro, za ljudi in z ljudmi. Posebno lokalna politika ne bi smela dopustiti, da usodo razvoja krojno interesi kapitala, posebno pa ne osebnih interesov. Žal se je to zgodilo prav v našem kraju. Bili smo ogoljufani, prevarani, izdani. Poteptana je bila volja večine občanov, izražena na referendumu. Demokrac^a, ki smo jo v pravi obliki dobili ob osamosvojitvi izpod trdega režima, je bila poražena, križana. Knjižnica, pokopališče s poslovilno vežico, trgovina Mercator so bile aktualne teme predvsem ob volitvah. Pokopališče z vežico kaže neko končno podobo. O vseh zapletih, razpravah, predvsem iz vidika gospodarnosti, arhitektonske izvedbe in končne finančne ocene bo rezultate pokazal čas ob dokončanju. Zagotovo pa lahko zatrdim, da bodo končni stroški po vsej verjetnosti zdaleč presegali slovensko povprečje. V času teh mandatov ostaja kar nekaj vročih tem. Morda bi se vrnil predvsem na sporna zemljišča, ki jih je zasedala tovarna Liko. Ko pogajanja niso bila več mogoča, je občina predala zadevo sodišču, kjer se je več let trajajoč spor reševal tako, da moraš podvomiti v verodostojnost pravne države in naših sodišč. Končni epilog, a je sploh končan, bi lahko ostajal sum nezakonitosti, negospodar-nosti podkupljivosti ali tajkunizac^e. Občinski svet Občine Borovnica je na 12. izredni seji 15. 5. 2006 obravnaval tri predloge morebitnih lokac^ krajevne knjižnice. Idejne zasnove sta pripravila arhitekta Lipičar&Colja iz Ljubljane v treh variantah: 1.)Stara pošta - Rimska 28: občinski uradi, društveni prostori in krajevna knjižnica, 2.)PC Merkator: občinski prostori in krajevna knjižnica in 3.)stara kinodvorana, prosvetno-katoli-ški dom (krajevna knjižnica, društveni prostori, razstavna galer^a in večnamenska dvorana z 200 sedeži). Predstavljene so bile tudi okvirne in- vestic^ske vrednosti za posamezno varianto, od katerih je bila stara kinodvora-na, prosvetno-katoliški dom, z odkupom zemljišča več kot za 1/3 cenejša od preostalih dveh. Sklep občinskega sveta še vedno velja. V tistem času je veljala strankarska »floskula«: NAJHITREJŠA REŠITEV JE PC MERCATOR. Načrtovanje pri izdelavi OLN Rimska je zgrešen pristop. Prizadetost lastnikov je bila velika. Načrtovati po posesti brez vprašanja, je nedopustno, ker je nedopustno glede kmet^skih zemljišč zaradi pridelave zdrave hrane. Nastalo je veliko nasprotovanje - upor, kljub temu lastniki še vedno ostajajo v negotovosti. Vse kaže na poskus višjih sil »kapitala«, trgovanja pod mizo, »daj dam« na silo po spreminjanju tega prostora. Prostor je že vse od začetka 19. stoletja služil kulturni in športni dejavnosti. Pri tem mislim na prosvetno-katoliški dom, ko je bila ta dejavnost zaradi krivične oblasti nasilno prekinjena z nacionalizac^o. Župnija je poskušala, čeprav je ta dom v zelo slabem stanju, »poskus požiga«, kraju ponuditi, da bi ta dom uredili v dobro kraju, ki še kako potrebuje prostore za družbene dejavnosti. Žal nikoli ni bilo posluha za to. Ostajajo še zelo aktualni žgoči primeri. Zdravstveni dom postaja prepotreben sanacje. Zdravje je največja vrednota, znamo oceniti delo in skrb, obenem pa moramo poskrbeti za dostojno urejene prostore. Obrtna cona, gospodarska iniciativa, vzpodbude; po teh ni čutiti potrebe. Priporočilo arhitekturne in gradbene stroke: Ohranite staro jedro. To je vaša - naša identiteta, vaš biser. Dom starejših je še kako potreben, žal zdajšnje razmere temu niso naklonjene; že precej let je zamujena priložnost. Nemalokrat izrečena želja ob obisku sorodnikov, znancev: Za vse je poskrbljeno, bilo bi pa lepše, če bi bil ta v domačem kraju. Vračam se v čas na sredino 90. let, v čase novoustanovljene občine. Doku-mentacjo, ki sem jo dobU na takratnem Centru za socialno delo na vrhniki kot predstavnik Občine Borovnica. Država oziroma ministrstvo je obveščalo, ponujalo pomoč za načrtovanje izgradnje domov za starejše. Ker sem bil zelo naklonjen takšnemu projektu, tudi še zdaj sem, sem se oglasil pri gospodu županu in takratnemu predsedniku upokojencev. Odgovora gospoda župana in predsednika sta bila zelo podobna. Za upokojence oziroma tiste, ki bodo potrebovali dom, je poskrbljeno v domu na Vrhniki. Dom je bil zgrajen tudi za Borovničane. Poskušal sem tudi na občinski upravi. Odgovor je bil: poznamo zadevo, a žal nimamo pogojev. Poskušam spremljati, kaj se dogaja na tem področju; kapital gradi domove, tovarn se ne gradi, domove so še pred nedavnim tudi s sredstvi Evropskih strukturnih skladov. Naše pokojnine izgubljajo vrednost; ob upokojitvi bi še nekako zadoščala višina pokojnine. Za zdajšnji čas je 30 do 50 % prenizka. Ostaja upanje, da nam bo zdravje še služilo. Občinski svet je na 26. redni seji 22. 4. 2010 sprejel Odlok o prazniku Občine Borovnica. Poleg praznika, ki bo 27. julija, bomo obeležili tudi obletnico prve omembe kraja, ki je v arhivih prvič omenjen v listini papeža Aleksandra, in sicer aprila 1257. Prvič bomo praznovali rojstni dan Borovnice. Upajmo, da z veseljem. Odlok prav v nadaljevanju navaja dan spomina na vse žrtve II. svetovne vojne. Ker sem imel osebno oziroma v imenu Nsi pripombe na 4. člen, ga bom citiral: »Občina Borovnica določa za spominski dan 10. marec, dan usmrtitve nedolžnih žrtev preserskega procesa v Gramozni jami leta 1942. Na spominski dan občina v spomin vseh žrtev II. svetovne vojne položi cvetje k spominski plošči na osnovni šoli in k spomeniku zamolčanih žrtvam pri cerkvi. Na ta dan organizira spominsko slovesnost v Gramozni jami, kjer občinska delegacja položi venec.« Vse spoštovanje do nedolžnih pobitih. Kaj pa spomin na žrtve v Krimski jami, Teharjah, Kočevskem rogu, pa še več kot 500 grobišč, ko žrtve nimajo groba? Nedavno je v časopisu delo zapisal Pavel Jamnik, član preiskovalne komisje s strani MNZ: »Resolucja evropskega parlamenta govori prav o ljudeh, ki so trpeli v političnih sistemih, ki poleg drugih oma-leževanj človekovega dostojanstva omogočajo tudi medsebojno pobjanje ljudi.« Ker se po propadu totalitarne družbe pokaže, da je svoj obstoj utemeljevala na lažeh in prevarah, skritih v obljubah lepše prihodnosti, sta laž in prevara tudi razlog za pobjanje ljudi, metanje v kraške jame in tankovske jarke. Predsednik SAZU, akademik dr. Jože Trontelj: »Uresničila se nista niti tisočletja stara splošna civilizacjska zakona: da se mrtve dostojno pokoplje in da se zločin obsodi. To zahteva od nas tisočletja star civilizacjski zakon, to je sporočilo starogrške tragične zgodbe o bratomoru in o junaški žrtvi Antigone.« Hvala vsem, ki ste me spremljali in mi dajali moralno podporo. »Kadija te tuži, kadja te sudi!« Franc Kavčnik Optimisti ne spustio pokala iz rok Dve igrišči, 12 ekip, 165 igralcev, 20 krogov tekmovanj, 123 tekem - to so številke že četrte končane borovniške lige v malem nogometu. Zmagovalni pokal je že drugo leto zapored odnesla domača ekipa KMN Optimisti I. V poznih večernih urah sobote, 6. novembra, se je v soju reflektorjev odigralo zadnje poglavje borovniške malo-nogometne lige 2010. Po 20-ih krogih tekmovanj in kar 123 nogometnih spopadih so organizatorji lige dobili odgovor na lani postavljeno vprašanje: Ali bo liga 2010 tako uspešna kot leto poprej? Ambiciozno zastavljen načrt, ki je vključeval izgradnjo novega nogometnega igrišča, kjer bi potekale vzporedne tekme, se je začel že spomladi. Vanj so člani Optimistov vložili več kot 600 ur prostovoljnega dela, na roko pa jim je šel tudi župan. Do začetka lige sta se jim v primerjavi z lanskim letom prjavili dve ekipi več. Poleg nekaterih starih sta se ligi priključili še domači ekipi Kačanov in Top-Tim, sestavljeni iz borovniških igralcev floorballa, iz Ljubljane sta prišli ekipi KMN Vič in Glišin elektroinštalacje, iz Domžal ekipa PGD Dragomelj - Pšata, ki se- organizirali nočni malonogometni turnir. Deževna jesen pa je pomenila resnejšo preglavico, saj so morali prestaviti kar dva kroga tekmovanj. Ker so že globoko zatavali v termine zimskih lig, je morala ekipa Tikra, katere igralci so se začeli udeleževati le-teh, odstopiti od borovniške lige. Kljub temu lahko štejemo, da se je liga uspešno končala, saj je minila brez poškodb ali večjih incidentov. Na ligi je bil več kot zadovoljen z udeležbo glavni organizator Matjaž Ocepek, ki pravi, da je s 764 dokazanimi obiski tujih igralcev v Borovnici liga postala »turistični dogodek v kraju, ki nekaj pomeni.« Predvsem spomladi, ko še ni bilo dežja, so ekipe iz Ljubljane in ■•«iL < vsako leto nastopa pod drugim imenom, je dosegel šesto mesto. Sindikalna malonogometna ekipa LTH Ulitki je osvojila sedmo mesto. Na osmem mestu se je znašla gasilska ekipa Ba-neM, ki je prejela tudi nagrado za »fairplay«. Deveto mesto je pripadlo Toptimu. Na deseto mesto so se prebili Kačani, ki so porazili ekipo KMN Optimisti II na enajstem mestu. Kapetan zmagovalne ekipe Zoran Subotić je ponovno zmago na ligi komentiral, češ, saj »je vse isto kot lansko leto,« zmaga pa da je zasluga celotne ekipe. Nasprotnim ekipam je sicer priznal, da so boljše kot lani, za v prihodnje pa jim vendarle poklanja še zmagovalni recept: »Sodelovat in čim več igrat nogomet. Trening naredi svoje.« Iz ekipe Optimistov je znova tudi najboljši igralec lige, Almir Begić, lanski najboljši strelec, ki je le za dva gola zgrešil ponovno osvojitev tega naslo- tom živi že od svojega 7. leta. 15 let je igral veliki nogomet pri klubu Svoboda, zdaj pa po njegovih besedah le še malega, »za rekreacjo«. Najbolj »smrtonosne« strele menda deli z razdalj več kot 10 metrov, a le »kot del ekipe«, s katero igra skupaj že 10 let. Menda je najtežje premagoval vratarje iz KMN Vič ter ekipe Ulitkov. Čeprav je bil v komentarjih zelo skromen, so organizatorji ocenili, da je bil prepričljiv od začetka do konca, soigralci pa, da so njegovi streli »točni kot imbus«. Nepremagljivi vratar lige 2010, ki je povzročal glavobole še tako prekaljenim igralcem, domačin Klemen Košir, pa zaradi drugih obveznosti ni bil dosegljiv za komentar. Nagrada za »fairplay« je letos, kot že omenjeno, doletela ekipo PGD Drago-melj - Pšata, ki se je nekje sredi lige preimenovala v BaneM, v tej sezoni pa je prejela le dva rumena kartona. Udeleženci lige so si jih zapomnili po gasilskem kombju, s katerim so se redno vozili na tekme, in pa njihovi veseli naravi. Fantje so ligo ocenili za »fenomenalno«, njihovo vztrajnost pa so pripisali izrazitemu »moštvenemu duhu«. Zase pravjo: »Smo ponižni in smo prišli zato, da igramo, da smo z J. « Najboljši igralec lige - Almir Begić daj nosi ime BaneM, iz ško^eloškega konca pa sindikalna ekipa LTH Ulitki. Kljub začetnim trenjem se je vodstvo odločilo, da bo vsaka ekipa tekmovala z vsako po dvakrat, kar bi pomenilo izvedbo kar 132 tekem. Precejšen logistični zalogaj je terjal okrepitev vrst organizacjskega odbora, in nastale so tudi nekatere spremembe. Na jesen se je namreč iz vodstva lige umaknil Ivo Mršić, ker se je po naših informa-cjah počutil preveč obremenjen in se je želel bolj posvetiti delu z mlajšimi kategorjami. Zamenjal ga je kapetan Optimistov Zoran Subotič, za zapis-nikarsko mizo pa je sedel Karlo De-ronja. Poleti so v okviru Praznika borovnic Ekipa BaneM: nami.« 'Šport je igra, igrajte z Najboljši strelec lige - Dalibor Manev Za požrtvovalno delo pri organizac^i je bil nagrajen Karlo Deronja. vsemi prjatelji. Igramo zaradi tega, da se imamo dobro.« Glede nagrade pa še: »Mislim, da je to le dokaz, da smo športni. Naš slogan je: Šport je igra, igrajte z nami.« Z zaključkom letošnje lige je sicer, glede na štiriletno udejstvovanje, z največ goli v vodstvu Darko Mršić, kar 104-imi, največ tekem pa ima za seboj Stane Košir - Kloši, celih 73. »Borovnica je na športnem zemljevidu Slovence« Za borovniško malonogometno ligo je tudi izjemno pomembno, da postaja vedno bolj prepoznavna v slovenskem prostoru. Letos je o njej posnela reportažo ekipa osrednjega spletnega portala za mali nogomet - kapodol. com. Zanimanje kaže tudi športni dnevnik Ekipa, pa tudi drugi slovenski medji. Slednje niti ne čudi, saj je iz prenekaterih poznavalskih virov slišati, da je borovniška liga »najbolje organizirana liga malega nogometa v Slovenji.« Meso torej postaja ambiciozno postavljen cilj Iva Mršiča in Matjaža Ocepka izpred štirih let: »Borovnico bomo postavili na športni zemljevid Slovenje.« Prav tako po Ocepkovih besedah ni strahu, da liga prihodnje leto ne bi bila še uspešnejša, saj poleg obstoječih ekip že zdaj prihajajo prijave iz Postojne in Notranjih Goric. Domneva celo, da bodo dopolnili zmogljivosti drugega igrišča. Se pa že tudi pojavljajo pobude, da bi ligo prestavili na petek popoldne, ker tehnika to omogoča. Obdobje štirih let borovniške malono-gometne lige naj bi sicer ovekovečili tudi z ličnim zbornikom, ki ga pripravlja Darko Mršič. Damjan Debevec drugod prihajale z družinami, prjate-lji in navjači. »Liga je postala turistična destinacja,« je navrgel Ocepek. Zmagovalci KMN Optimisti I, »naj-fairplay« ekipa BaneM Po 123-ih odigranih tekmah je postalo jasno, da pokal borovniške lige ostaja trdno v rokah domače KMN Optimisti I. Za seboj so na drugem mestu pustili KMN Vič, na tretjem mestu pa je pristala dolgo vodilna ekipa Glišin elektroinštalacje. Na četrtem mestu so domači Blueberry Strikers, ki poleg Optimistov edini že štiri leta vztrajajo v ligi. Peto mesto je pripadlo ekipi z Dola, ki je bila letos okrepljena z igralci iz Bistre. Mir-Fas iz Logatca, ki va. Tak kot njegov kapetan je tudi sam zatrdil, da »je najpomembnejša ekipa«, čez čas pa vendarle dostavil »no ja, tudi jaz kaj znam.« Ker je še lani omahoval, češ da ga dajejo leta in ne ve, ali bo še tekmoval, sem ga spomnil tudi na to, pa mi je le preprosto odvrnil: »Starejše vino, pravjo, je boljše, a ne?« Njegov nasvet mlajšim igralcem pa je: »Samo s športom se ukvarjajte, ne pa z drogami in podobnim. Zdrava prehrana, šola in šport, in mislim, da si na pravi poti.« Naslov najboljšega strelca je tokrat pripadal Daliborju Manevu iz ekipe Glišin elektroinštalacje, ki je v borovniški ligi 2010 nasprotnikom zadal kar 46 golov. Je igralec, ki z nogome- Vnovični zmagovalci lige - KMN Optimisti I 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 HT Na košarkarskem parketu praznoval 60 let V Borovnici so se v začetku novembra zbrali nekdanji slovenski košarkarji, ki sedaj nastopajo za veteransko moštvo Slovence 55+ in 60+. Odigrali so medsebojno tekmo in se nato čez cesto v Gostilni Godec udeležili praznovanja okrogle obletnice. Tokrat je bil v središču pozornosti njihov član, domačin Franjo Modrijan, ki je zadnje dni oktobra dopolnil 60 let. Ob številnih čestitkah in dobrih željah je od soigralcev in košarkarskih prijateljev prejel darila in sliko. Franjo je svojo športno pot začel kot telovadec in igralec namiznega tenisa že leta 1957 v društvu TVD Partizan Borovnica, katerega član je še sedaj. Leta 1960 je nastopil na republiškem prvenstvu SR Slovenije na Jesenicah in se uvrstil med prvih petnajst igralcev. Posamično in v dvojicah je na Notranjskem dosegel kar nekaj odličnih rezultatov. S košarko se je začel ukvarjati dokaj pozno, saj v Borovnici tedaj še ni bilo asfaltnega košarkarskega igrišča. Leta 1966 je kot nadarjen mladenič prvič zaigral za domačo člansko ekipo, leta 1969 pa je prestopil v KK Vrhnika, ki se je tistega leta uvrstila v 2. zvezno jugoslovansko ligo. Na Vrhniki je ostal štiri sezone. Največji uspeh je dosegel leta 1972 z ekipo KK Vrhnike, s katero so premagali zveznega prvoligaša Olimp^o iz Ljubljane (77 : 72) in postali pokalni prvaki Slovence. Po odsluženem vojaškem roku se je vrnil v domači klub in leta 1976 izdatno pripomogel, da se je moštvo Borovnice prvič uvrstilo v 2. SKL. Svojo zadnjo prvenstveno tekmo v dresu Borovnice je odigral v sezoni 1986/87. Pozneje je več let nastopal za veterane Cerknice in ekipo direktorjev slovenskih podjety. V začetku minulega leta so ga povabili med ekipo veteranov Slovence, kjer se je udeležil Svetovnega prvenstva v Pragi na Češkem, letos pa je bil z ekipo SLO 60+ udeleženec Evropskega prvenstva v Zagrebu (osvojili so 5. mesto). V času igranja košarke je več kot 25 let kot predsednik vodil domačo košarkarsko ekipo, ki je nastopala v 2. in 3. slovenski košarkarski ligi. NČ Jesensko presenečenje za starše in otroke Svetovni dan hoje - učimo se za življenje - smo v Vrtcu Borovnica v okviru projekta FIT združili z jesenskim piknikom kot 1. srečanjem otrok, staršev in strokovnih delavk našega vrtca v letošnjem šolskem letu. Zbrali smo se pred vrtcem ob 17. uri. Otroci 1. starostnega oddelka, stari 1 do 2 leti, so ostali pred vrtcem, se gibali po vrtu, na igralih, vsi drugi pa smo odšli proti Malencam in nato zavili na Cerko-vo ulico. Tam smo se ločili: starši z mlajšimi otroki in strokovne delavke mlajših oddelkov (do 3. leta), so po tej ulici odšli pred vrtec. Otroci starejših skupin, njihovi spremljevalci in strokovne delavke »pr^atelje brez sladkar^ gostim«. Pred vrtcem je lepo dišalo. Jesenske dobrote so se pekle in kuhale med našim pohodom. Hišnik Vili je ob pomoči dveh očkov napekel veliko kostanjev. Kuharica Đurđa je v kuhinji skuhala ne-olupljen krompir. Jedli smo ga v prilogi z maslom ali soljo - krompir v oblicah. V slast je šel vsem udeležencem, kot da tisti dan ni še nihče jedel. Ob mizah, na kazali gibalne spretnosti svojim staršem. Starši so pohvalili izvedbo in obliko druženja ter izrazili, da moramo prihodnjo jesen ponoviti tak način druženja. Odziv staršev in otrok nas je zelo presenetil. Še nikoli se niso udeležili v tako velikem številu. Malo nas je skrbelo, če bo dovolj dobrot za vse, saj nam jo je škrat nagajivček pošteno zagodel - za- starejših oddelkov pa smo pot podaljšali, in sicer smo odšli na Staro postajo in po Ramovževi ulici nazaj pred vrtec. Sprehod je trajal od 30 do 50 minut. Pohvalila bi starše, saj so z otroki aktivno hodili in jih imeli ob sebi. S seboj niso imeli sladkar^. Tako so podprli našo nalogo iz ekoprojekta katerih je bil krompir v oblicah, je bila prava gneča. Na kostanj so čakali v vrsti, saj je napečenega hitro zmanjkalo. Tudi domače grozdje, ki so ga prinesli starši v zabojčku, je hitro izginilo. Starši so sproščeno klepetali med seboj, z otroki in strokovnimi delavkami. Otroci pa so se zaigrali na igralih in po- klenil je konvektomat (pečico na paro) in bili smo ob pečene rezine krompirja. A na srečo je bilo dobrot dovolj. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje in pr^etno druženje. Vzgojiteljica iz Vrtca Borovnica Jožica Kenig Zaščita starega železniškega mostu na Pakem - drugič Malo levo in malo desno pa smo mimo oznak _ Že januarja 2009 je bil v Našem časopisu objavljen članek o tem, kako »uspešna« je zaščita oz. ovira, ki naj bi preprečevala težji in večji prevoz prek zelo dotrajanega železniškega mostu na Pakem. Vse do danes se ni nič spremenilo, stanje se je le še poslabšalo, saj sedaj mimo ovir lahko pelje že vsak traktor ali osebni avto. Označbe zapore prometa so bolj ali manj same sebi namen. Na priloženi fotografiji je to dejstvo zelo lepo vidno. In čemu potem trošiti denar za nekaj, za kar že naprej vemo, da uporabniki ne bodo dobro sprejeli? No, tu pa se pojavi vprašanje o spoštovanju naše kulturne dediščine in predvsem še naše varnosti. Ali si morda kdo predstavlja, kakšen vik in krik bi zagnali in znali popljuvati vse odgovorne po vrsti, če bi se porušil obok in bi z njim padel v globino slučajni voznik in, Bog ne daj, da bi se to zgodilo. Nekoč se to bo zgodilo, če se stanje primerno ne uredi. No, samo malo v vednost in opozorilo odgovomim ženam in možem na naši občini. Po nezgodi bo prepozno zvoniti. F. Klančar ÉÍiKNJIZNI(AIDRIMARJEIBORSNIKIBOROVNIG\ Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno Račnik, Marjan: Postani najboljši vodja 1 Filozofija, etika, okultizem, psiho-log^a Lunder, Urška: Odprto srce Pease, Allan: Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen 3 Družbene vede Enci benci na kamenci 3 Estulin, Daniel: Gospodarji senc Kesič Dimic, Katarina: Vsi učenci so lahko uspešni Petek, Miro: V Sovinem gnezdu Sander, Peter J.: Afera Madoff Saviano, Roberto: Lepota in pekel Slovenska pesmarica 5 Naravoslovne vede Alkalaj, Mišo: Podnebna prevara Monbiot, George: Vroče Morris, Neil: Zeleni otroci 6 Uporabne vede Bogataj, Janez: Martinov praznik Dolenc, Iva: Juhe za vse okuse Dolenc, Iva: Uživajmo solate Gorjak, Robert: Vinski vodič Grilc, Mirjam: Zelišča z gore Kennedy, John M.: Dihamo! Kuhar, Boris: Dolenjska in belokranjska kuhinja Pucer, Alberto: Istrska kuhinja Smith, Laura L.: Premagovanje anksioznosti za telebane Sulli, Marco: Nafta Štrukelj, Janez: Štruklji in potice Vse o negi dojenčka in malčka 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Avberšek, Kaja: Pojoči grad Bradd, Corinne: Božični izdelki iz papirja 82 Književnost Bambaren, Sergio: Kristalna reka Brussig, Thomas: Berlinska org^a Bukowski, Charles: Južno od juga Camus, Albert: Proti neredu sveta D'Alessandro, Jacquie: Polnočno zapeljevanje Dodd, Christina: Skoraj zaljubljen Dodd, Christina: Tesno ob tebi Erickson, Carolly: Skriti dnevnik Ma-r^e Antoanete Erickson, Carolly: Zadnja žena Henrika VIII. ^ Flisar, Evald: Čarovnikov vajenec Gibran, Kahlil: Ognjene črke Hemingway, Ernest: Velika reka z dvema srcema Maupassant, Guy de: Dvorljive zgodbe Maurer, Neža: Sama sva na svetu Meadows, Daisy: Darja, dobra vila Munro, Alice: Preveč sreče Musso, Guillaume: Kaj bi brez tebe? Orwell, George: Na robu in na dnu v Parizu in v Londonu Patterson, James: 9. razsodba Perera, Anna: Fant iz Guantanama Phillips, Susan Elizabeth: Zakaj prav ti? Roberts, Nora: Postelja iz vrtnic Simončič, Vilma G.: Mala muca v knjižnici Vitas, Marko: Vetrovi stepe Vonnegut, Kurt: Zajtrk prvakov ali Zbogom plavi ponedeljek Voglar, Mira: Biba buba baja Young, William P.: Koliba 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Globočnik, Janez: Zgodovina na maturi 2011 Sondhaus, Lawrence: Franz Conrad von Hotzendorf Spinosa, Antonio: Ludvik XVI. Velušček, Anton: Koliščarji Žakelj, Viktor: Plebiscit 1990 Žiberna, Marjan: Posavje Knjige za otroke in mladino 82 Književnost Bourgeois, Paulette: Franček in junakinja Bourgeois, Paulette: Franček stika Bourgeois, Paulette: Franček želi značko Folgueira, Rodrigo: Kuža Bobi Mead, Richelle: Krvna zaveza Morgan, Matthew: Pok! --- In trola ni več Percival, Tom: Tobias in supergrozna knjiga duhov Simon, Francesca: Grozni Gašper je zakon liMimii^liriMilMia/i/UliMimii/kliilMiMaM 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si •IZ ZGODOVINE 'IZZGODOVINE •IZ ZGODOVINE 'IZZGODOVINE •IZ ZGODOVINE 'IZZGODOVINE •IZ ZGODOVINE 'IZ ZGODOVINE • Pred vami je pravljica z borovniškega konca, ki jo je v dnevniku Slovenec, 9. januarja 1915 (let. 43, št. 6), na straneh 7 in 8 objavil dr. Leopold Lenard. Borovniški most. Razneslo se je od kraja do kraja, da bodo delali železnico. Prevrtali bodo hribe, premostili doline in vlak bo stekel z Dunaja proti Trstu. Zapelo je kladivo, ušibila se je lopata, delo je zakipelo in železna cesta se je raztezala vedno dalje. Prišli so do Ljubljanskega barja. Pomnilo je starega Jazona in njegove tovariše, ki so se vračali obloženi z bogatimi zakladi iz zlatorodne Kolhide, pomnilo, kako so zmagovite rimske leg^e taborile na ljubljanskem polju, videlo grozovite Hunce, ki so razdrli belo Ljubljano in staronemške horde, ki so čez ljubljansko polje hitele proti jugu v solnčno Italko in videlo Obre, pasjeglavce, ki so prihajali na plen. Vojska za vojsko, narod za narodom je prihajal in odhajal, a Ljubljansko barje je samevalo stoletje za stoletjem, tisočletje za tisočletjem tiho in nepri-stopno. Prišli so Slovenci, ter zasedli deželo. Bele hišice so se razsedle pod bregovi, živina se je razpasla po višinah, ajda je obrastla brežine in pšenično klasje je zavalovalo v dolini. Po vrhuncih so nastopile bele cerkvice z rudečimi zvoniki in trdne gradove so postavili Nemci nad zevajoči-mi prepadi. A Ljubljansko barje je ostalo, kakor je bilo, svobodno in nepristopno in samo Divji mož je gospodoval na njem. In sedaj hočejo podjarmiti to barje, da steče po njem železnica in prenaša bogastva med jugom in severjem. Pri Borovnici, kjer je najožji kraj, hočejo postaviti most od brega do brega. Vse je izmerjeno in preračunano, treba je samo zastaviti lopato in udariti s kladivom. Rod za rodom prebiva tukaj od nepomnih časov pod gozdnimi bregovi in na robovih barja, dela drva, ter jih prodaja čez barje v svet in ne pozna drugega, kot gozd in barje. Priroda in ljudstvo se je strnilo v eno neločljivo celoto, da s težavo opaziš, kje se neha priroda in začenja delovanje človeka in obratno. Fantje so kakor bukve in dekleta kakor hoje, ako pa greš po gozdu, se ti bo zdelo, kakor da bi se nahajal v človeški množici in pogovarjaš se lahko z drevesom, kakor s človekom. Ko greš po poti, komaj opaziš, kedaj se neha pokrajina in pričenja vas, tako lahno prehaja priroda v delo človeških rok. Zdelo se mi je, da poslušam povest prastarega gozda, pa sem se pogovarjal z možaki domačini, drugič se mi je zdelo, da gledam krepko rašče-no dekle, pa je šumela pred mano zelena hoja. Pred praznikom se mi je zdelo, da pojo v zvoniku zvonovi, a je samo barje pelo svojo melod^o - tako veličastno in mogočno, da mi je še mnogo dni potem zvenela v duši. Globoka otožnost, do-motožje po neznani, daljni sreči zveni iz melodije Ljubljanskega barja. Samo borovniški most kali harmon^o celotne slike ter se rezko odb^a od prirode, ki ga obkroža in od življenja, ki se razv^a okrog njega - kakor da bi ga bila naredila neka tuja sila in kar tako postavila sem. Močne in dobre svetnike si je izbralo tukajšnje ljudstvo, da ga čuvajo in varujejo nesreče: sveta Marjeta v Borovnici, sveti Miklavž na Pakem, sveti Janez in sveti Jurjj v Sobočevem, a na visokem Pokojišču sveti Štefan in sveti Valentin, v sosednjih Preserjih pa častitljivi sveti Vid. Toda tudi duhovi se še nahajajo po gozdovih in po barju, a gospodar vseh je Divji mož. Stari ljudje vedo povedati mnogo o Divjem možu. Ta ga je videl, ko je pozimi drvaril pod Krimom, oni, ko je po noči zašel na barju. Pograbil je prevzetno ljubljansko Uršiko, kot poje stara pesem, prevrnil je že marsikak čoln, ki je peljal po Ljubljanici, prišel celo doli pod Drašico, tulil pozimi pod hišami, ustavljal žagarjem vodo, a najhuje jo je skupil doli pri mlinu. Prišel je, da bi zapeljal mlinarjevo mlado ženo, a mlinar ga je zalotil in s pomočjo svojih hlapcev tako pretepel, da je kruljav na levo nogo in tuleč bolečine zbežal nazaj v hosto. »Celo deželo bodo, a našega barja ne bodo!« - so rekli borovniški možje, ki sede od roda do roda na svoji zemlji - »gospodar barja je Divji mož, a on ne bo tako izlepa pustil svojega kraljestva.« Zastavili so lopato, a kar so izkopali podnevi, se je zasulo po noči. Začeli so polagati temelj, a kar so položili čez dan, se je čez noč vdrlo v zemljo. »Kopljite globoko!« - je rekel inženir. Kopali so dan, kopali dva, kopali cel teden in izkopali globoko jamo hoteč prihodnji teden polagati temelj. Toda ko so šli v nedeljo ljudje k sveti maši, so videli, da je bilo zasuto vse in na mestu, kjer so kopali, je stala blatna voda. Iztrebili so vodo, delali zopet cel teden, a ko je v soboto zazvonilo delopust in so pustili delo, se je vlila ploha in voda je izstopila iz tal ter pogreznila vse. Ponoči se je pa slišalo po barju čudno tulenje, da so se ljudje prestrašeno pre-križavali. - »Divji mož brani svoje kraljestvo!« - »Težak je boj s prirodo in z nevidnimi močmi, ki vladajo po nji.« - »Toda pride čas in zasužnjeno bo tudi naše barje, kot je bilo prerokovano že njega dni. Toda brez žrtev ne pojde.« Delali so teden za tednom, mesec za mesecem, prišla je zima in za njo spomlad, nastopilo je zopet poletje, a temelj se še vedno ni prikazal iz vlažnega dna. Tako so delali sedem let in veljalo je sedem mi-ljonov, a delo je bilo še vedno kakor v začetku. Inženir je obupaval: »Železnica mora steči! Kdo ve, kako ugnati Divjega moža?« »Samo Škrat bi vedel povedali, ki prebiva v temnem zalesju in se živi od toplih človeških src.« »A kako dobiti Škrata?« »Treba mu je žrtvovati toplo človeško srce, ki še ni okusilo greha.« Za denar se dobi vse in za denar so tudi dobili očeta, ki je prodal svojega otroka, da bo žrtvovan Škratu. »Kaj je bilo še malo naših slovenskih otrok žrtvovanih Škratu?!« - se je tolažil oče, ki je prodal dušo svojega otroka, ter jo zapil in zakvartal v gostilni. Šli so v ris, poklicali Škrata, naredili z njim pogodbo za toplo človeško srce, ako jim odkr^e skrivnost in Škrat je povedal: »Ako hočete postaviti most čez barje, morate žrtvovati Divjemu možu sedem mož, delavcev domačinov, ki s svojimi rokami pomagajo graditi stavbo, ter jih pokop^ati pod temelj.« Inženir si je zapisal Škratove besede. Drugi dan je velel na skrivaj podžagati visoki oder po katerem so delavci donašali kamenje, potem je pa poslal sedem delavcev na oder, ki se je pri tej priči podrl in delavci so bili podsuti v razvalinah. Zbral Damjan Debevec (Nadaljevanje in konec prihodnjič.) y slovo Draga Ivanka! Slovo od vsakega človeka je boleče. Od tebe, draga Ivanka, se danes poslavljamo z bolečino v srcu, saj ne moremo verjeti, da si se tako hitro odločila končati svoje življenje. Tvoja življenjska pot se je začela pred 83 leti na Dolu, pri Andrejevih se je reklo. Y družini, kjer si odraščala, si bila najstarejša s še enim bratom in dvema sestrama. Pri 12 letih starosti ti je umrla mama, pri 18 letih pa še oče. Živela si pri starih starših, za katere si tudi skrbela. Tvoj dedek je bil čevljar. Med drugo svetovno vojno si odraščala v pomanjkanju in revščini. Vojna vihra je tudi tebe pahnila v prisilno delo, kopanje strelnih jarkov pri Postojni. Doma si ročno pletla telovnike in nogavice za domače in partizane, pomagala si tudi pri prenosu pošte. Po vojni si bila aktivna članica OF na Dolu in v Borovnici. Leta 1949 si sklenila zakonsko zvezo z možem Milanom. Povila si dve hčerki, ki si ju pošteno vzgajala in ljubila in jima omogočila spoštljivo življenje. Zaposlila si se v Liko Borovnica, kjer si opravljala razna fizična in pomožna pisarniška dela. Po smrti moža si se upokojila in uživala vdovsko pokojnino. Članica Zveze borcev NOB Slovence si bila od leta 1980. Ivanka, tvoja življenjska pot se je prehitro iztekla. Ljubila si pravičnost, poštenost, veselila si se uspehov doma v družini in družbi ter vedno upala, da ideje, ki si jih imela veliko, ne bodo zbledele. V zasluženem pokoju si doma vedno delala ročna dela, pletla za vnuke, ki so te imeli zelo radi in ti bodo še dolgo hvaležni. V imenu Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Borovnica in v svojem imenu izrekam iskreno sožalje hčerkama Mileni in Nenci z družinama ter tvojima sestrama Milki in Anici, ter bratu Lojzu z družinami. Ivanka, ohranili te bomo v trajnem spominu! Naj ti bo lahka domača zemlja. Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Borovnica, Franc Drašler Občina Borovnica obnovila spomenik padlim v prvi svetovni vojni Spomenik je vpisan v register enot nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Osnovni podatki o spomeniku: kamnit spomenik iz leta 1926, avtorja Grebenca, sestavljata profiliran spodnji del in v srčast okvir vstavljena pravokotna plošča z vklesanim napisom. Posvečen je v prvi svetovni vojni padlim domačinom. Spomenik se nahaja ob Pa-plerjevi ulici, južno od cerkve sv. Marjete. Stoji na dvignjeni ploščadi, obdani z zidano ograjo (vir: Register nepremične kultume dediščine). Izdelek sam je delo kamnose-štva Novak iz Šentvida pri Ljubljani. Poleg spomenika stoji lipa, ki je bila pred nekaj leti deležna grobega napada vandalov (vrtanje lukenj in zalivanja z nafto), po obrezovanju lastnika pa bo morda imela srečo in preživela. Lipo so posadili Borovničani leta 1934 v spomin na v atentatu ubitega kralja Aleksandra Karadžordževiča. Po naročilu Občine Borovnica so mojstri spomenik v celoti obnovili - zbrušen je bil kamen, obnovljene so bile črke, izvedena zaščita proti propadanju. Za redno vzdrževanje neposredne okolice spomenika skrbijo pridne roke članic Občinske organizacije zveze borcev za vrednote NOB. (ob) Podaljšanje roka za posredovanje pripomb na modele vrednotenja V skladu s sklepi in stališči Vlade Republike Slovence, Geodetska uprava Republike Slovence podaljšuje rok za posredovanje pripomb na modele vrednotenja. Če se lastniki ne strinjajo s poskusno izračunano vrednostjo nepremičnin, lahko posredujejo pripombe na modele vrednotenja preko obrazca E ali preko spletne aplikac^e. Geodetska uprava bo upoštevala vse pripombe, ki jih bo prejela do podaljšanega roka, in sicer do 25.01.2011. Predlogi modelov vrednotenja nepremičnin so dostopni na spletnem mestu: ww.obvescanje.si oziroma so na vpogled na Občini Borovnica, Paplerjeva ulica 22, in sicer pri Sonji Osred-kar, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00 ure, ob sredah od 8.00 do 17.00 ure in ob petkih od 8.00 do 13.00 ure. Občinska uprava Občine Borovnica Občina Borovnica Naslov: Paplerjeva 22, Borovnica Telefon: 01 7507 460; Faks: 01 7507 461 Elektronska pošta: obcina@borovnica.si URADNE URE UPRAVE OBČINE BOROVNICA ponedeljek - petek: od 8:00 do 12:00 sreda: od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30 Stranke prosimo, da upoštevajo urnik uradnih ur in ob neuradnih dneh ne mot^o občinske uprave. Hvala za razumevanje! 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina P| Horjul NAŠ ČASOPIS 21 Prva redna seja Občinskega sveta Občine Horjul V torek, 9. novembra 2010, je bila v sejni sobi občine Horjul prva redna - konstitutivna seja občinskega sveta. Sejo je vodil podžupan občine Franci Pišek. Za uvod je pozdravil predsednico občinske volilne komisme Ste&o Bevc, starega - novega župana Jan^a Jazbeca, direktorico občinske uprave Jano Jereb in vse novo izvoljene občinske svetnike: Roberta Gabrovška, Andreja Stanovnika, Roberta Kranjca, Dušana Stojakoviča, Antona Gerjola, Jožeta Moleta, Gregorja Kerna, Davida Kozjeka, Maria Mlakarja in Janeza Čepona. Ko so ugotovili, da so prisotni vsi novoizvoljeni člani sveta, je gospa Bev-čeva podala poročilo o izidu volitev v občinski svet in volitev župana, ki so potekale v dveh krogih. S potrditv^o mandatov so začeli mandat novi člani občinskega sveta in stari - novi župan. Starim članom občinskega sveta je mandat prenehal. Na tej seji so imenovali še komis^o za mandatna vprašanja ter volitve in imenovanja. Spregovoril je še stari - novi župan, ki je poudaril, da so v zadnjem času uspeli asfaltirati kar tri krajše odseke ceste in spregovoril o že začetih, vendar še nedokončanih delih - stari vrtec ter o drugih projektih -, ki jih čakajo v naslednjem mandatnem obdobju. Izrazil je željo po dobrem sodelovanju v svetu z vsemi člani ter prepričanje, da bodo svetniki delali v dobro svojih krajanov in občine. France Brus Novoizvoljeni člani horjulskega občinskega sveta z županom Cvetje in sveče ob dnevu spomina na mrtve Dan spomina na mrtve, tudi dan mrtvih, v krščanstvu vsi sveti, je državni in krščanski praznik, ki ga praznujemo prvega novembra. Ob tem dnevu se spomnimo umrlih svojcev, na katerih grobove odnesemo cvetje in prižgemo sveče. Spominjamo se vseh, ki so svoj poslednji dom našli na domačem pokopališču, pa tistih, katerih posmrtni ostanki počivajo nekje po grapah, tankovskih jarkih, koncentra- cijskih taboriščih, rudniških rovih in kdo ve še kje. V horjulski občini so svojci lepo uredili grobove na vseh pokopališčih, prinesli veliko cvetja na domače grobove pa tudi k spominskim obeležjem, na katerih so vpisana imena pogrešanih med obema vojnama in tudi ustreljenih po In še pogled na urejeno vaško pokopališče v Žažarju Pogled na horjulsko pokopališče ob dnevu spomina na mrtve Spominsko obeležje v Horjulu padlim v NOB in umrlim v koncentrac^skih taboriščih končani drugi svetovni vojni. Sveče in cvetje, ki se je zaradi toplega vremena ohranilo ves teden, ter sivi oblaki in deževno vreme so dali poseben čar letošnjemu prazniku ob dnevu mrtvih. V Slovenci vsako leto prižgemo okrog 23 mil^onov nagrobnih sveč, od tega skoraj polovico ob dnevu mrtvih. Iz nagrobnih sveč nastane 4500 ton odpadkov, zato se moramo zamisliti, kako bomo z okoljevarstvenega vidika prižigali sveče. Zadnje čase jih zbiramo ločeno in jih predelujemo. Nagrobne sveče tudi po statistiki pomen^o približno tri odstotke vseh komunalnih odpadkov. _ _ ^ France Brus Cvetje in sveče v spomin ustreljenim po drugi svetovni vojni Osmim talcem v spomin V petek, 22. oktobra 2010, zadnji dan pouka pred jesenskimi počitnicami, so se učenci osnovne šole Osmih talcev iz Logatca z učitelji, predstavniki borčevskih organizaci in krajanov udeležili žalne slovesnosti pri spomeniku v Ljubgojni. Logatčani pri spominskem obeležju v Ljubgojni Na tistem mestu so 23. junija 1942 ital^anski okupatorji ustrelili osem logaških rodoljubov v starosti od dvajset do trideset let. Pri spomeniku, ki ga je pred leti postavila ZB Logatec, so učenci ob dnevu spomina na mrtve talcem pripravili krajši kulturni program ter k spomeniku položili cvetje in prižgali sveče. Krajani in predstavniki borčevskih organizaci pa so položili lovorov venec s troboj-nico. Zdaj osmero logaških rodoljubov počiva na domačem pokopališču v Dolenjem Logatcu. Takoj po ustrelitvi se je horjulski župnik gospod Nastran zavzel pri ital^an-skih oblasteh, da so trupla pokopali na pokopališču v Horjulu, vendar brez kakršnih koli obelež^. Po vojni pa so njihove posmrtne ostanke prenesli v Logatec. France Brus Spominska komemorac^a pri spomeniku osmim talcem v Ljub-gojni Novoletni koncert Big banda Vrhnika bo v Prosvetnem domu v Horjulu v soboto, 11. 12. 2010, ob 20. uri. Vabljeni ! 22 NAŠ ČASOPIS Občina ÏAvy Horjul 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Raznovrstna uporaba buč Buče pred vhodom na Turnše Čajote Janeza Plestenjaka iz Ljubgojne Še pred nekaj leti smo v Horjulu skoraj pred vsakim vhodom v hišo konec oktobra videli zložene buče, ki niso služile le za okras, temveč tudi za živinsko krmo. Ker je v hlevih vedno manj živine, je okrog hiš vedno manj buč. V svetu je okrog osemsto sort buč, katerih domovina je Srednja Amerika, od koder so se razširile po vsem svetu. Buče so enoletne ov^alke z dlakavimi stebli z rumenimi pet-števnimi zvončastimi cvetovi, ki dosežejo težo tudi več kot 70 kilogramov. Najbolje uspevajo na dobro pognojeni zemlji s hlevskim gnojem ali na kupu komposta. Dandanes poznamo jedilne buče za gurmane in ljudi na dieti, ker vsebujejo veliko vlaknin, magnez^a, kal^a, vitamina C in vsebujejo malo kalor^. Poleg krmnih buč za živino poznamo tudi okrasne bučke različnih oblik, barv in velikosti. Poznavalci buč trd^o, da bučke cukini, lubenice, melone in čajote preprečujejo nastanek najrazličnejših bolezni. Omenjene buče največ uporabljajo tudi v naši prehrani; uživamo surove, kuhane, pečene, pražene, nadevane in predelane v namaze in marmelade. Nekateri ljubitelji bučnega olja, ki ga pri nas največ pridelajo v Prekmurju, prisegajo na zdravilnost bučnega olja, ki ga do-b^o s hladnim stiskanjem. Že pred leti smo otroci iz buč izrezovali strahove, v katere smo prižigali svečke, in jih postavili na vogalih hiš. Zdaj so ta običaj zopet obudili v noči na »noč čarovnic«, 31. oktobra. Zaradi slabega vremena je v Horjulu zagorelo le nekaj izrezljanih buč s prižganimi svečami. Za oblikovanje so najprimernejše buče srednje velikosti z ravnim dnom in s kakšno ravno površino, da jo lažje režemo. Razstavo oblikovanih buč so pred jesenskimi počitnicami pripravili otroci v avli osnovne šole Horjul. - M r. .f i.-' i Takle je bil strahec pred hišo Jožeta Vrhovca podnevi. France Brus Razstave izdelkov iz buč v osnovni šoli v Horjulu Obnovljen stranski oltar v žažarski cerkvi, okrašen z najrazličnejšimi pridelki. Zahvalna nedelja v Žažarju Prvo nedeljo v novembru praznujemo kot zahvalno nedeljo. Ta čas so kmetje pospravili že večino pridelkov z vrtov in njiv, zato se Bogu zahvalno za dobro letino. Žažarske žene in dekleta so stranski oltar in delno tudi glavnega okrasile z najrazličnejšimi pridelki z njiv, vrtov in sadovnjakov. Škoda, da je v cerkvi premalo prostora, da bi lahko postavile lončnice z okenskih polic, ki so vse do nedavnega krasile okenske police in balkonske ^ ograje. Prebivalci Zažarja so lahko posebno ponosni na lepo obnovljeno vaško cerkev, pomemben kulturni spomenik, ki so ga obnovili letos. In še bližn i pogled skozi objektiv, z darovi na o tarju. France Brus Odvoz kosovnega materiala V četrtek, 4., in v petek, 5., novembra 2010 je javno podjetje Snaga iz Ljubljane organiziralo zbiranje in odvoz kosovnega materiala iz horjulske občine. Na začasno depon^o so Horjulci dovažali kosovni material s trak- epon^o torskimi in prikolicami za osebne avtomobile. Kosovni material: pohištvo, žimnice, gospodinjske stroje, razne kose kovin in pločevine so občani zbirali na treh krajih, in sicer v Žažarju, na Koreni in Samotorici skupaj ter pri Športnem parku v Horjulu za samo bližnjo okolico Horjula. Občani so s traktorskimi in avtomobilskimi prikolicami pripeljali izredno veliko materiala, med katerim je bil včasih še kakšen uporaben kos, ki se je še pred razlaganjem znašel v komb^u zbiralcev predvsem barvastih kovin, ki jih tudi na jesenskem zbiranju kosovnega materiala ni manjkalo. Na depon^i je bilo mogoče srečati moške, ženske in otroke, ki so brskali predvsem za kovino, ki jo je mogoče prodati na Dino-su. Iz Horjula je Snaga odpeljala osem polnih velikih zabojnikov iz Žažarja in Samotorice ter Korene pa po en zabojnik. Tako zbiranje kosovnega materiala na določenem mestu se je že dokaj dobro izkazalo, čeprav so zbiralci kovin včasih kar malo preveč zagnani v svojem zbirateljstvu. Je že tako. Tudi taki ljudje morajo preživeti. Da ni bilo na zbirališču prevelikega nereda, je v Horjulu poskrbel vaški odbor s predsednikom Matejem Vidri-hom, ki si je prišel ogledat zbirno mesto kosovnega materiala pri športnem parku. Za red pri dostavi je tudi tokrat poskrbel po nalogu Vaškega odbora Jože Vrhovec, ki je po končani zbiralni akc^i počistil zbirališče. France Brus Predsednik Vaškega odbora Matej Vidrih si je ogledal začasno de-pon^o za zbiranje kosovnega materiala. Tudi romski otroci zelo zgodaj sodelujejo pri zbiranju uporabnih predmetov. Kažipot Mala Ligojna na zelenici pri cerkvi Kažipot za Malo Ligojno na Slovenski cesti v Horjulu V nedeljo, 7. novembra letos, smo na zelenici pri hor-julski cerkvi opazili nov prometni znak - kažipot za Malo Ligojno, ki ga ponoči prav gotovo niso postavili delavci Cestnega podjetja, ki skrbijo za vzdrževanje tega dela ceste. Nočni cestni delavci bi morali svojo delavno zagnanost pokazati vsaj s čiščenjem odbojnih stekel na obcestnih stebričkih in tako zadovoljiti svojo željo po delu na cesti in prispevati k prometni varnosti na državni cesti. France Brus 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Dragi občani in občanke! Zakonci stavkajo na horjulskem odru KUD Ligojna, dramska sekcija Sadika, seje v soboto, 23. oktobra 2010, v kulturnem domu v Horjulu predstavila z veseloigro J. Pohla v režji Janeza Cankarja Zakonci stavkajo. V Horjulu si je veseloigro ogledalo več kot 70 gledalcev. Ker so zagnani gledališki amaterji igro že večkrat zaigrali v domačem kraju, so si jo številni Horjulci ogledali že v Ligojni. Veseloigra Zakonci stavkajo želi na nadvse komičen način pokazati razlike med možem in ženo, ki pa jih ljubezen vedno izniči in preseže. V manjšem kraju umirjeno kmečko življenje razburka županja, ki trdi, da v gostilno možje ne hod^o samo zaradi vina, temveč zaradi brhke točajke Hance. Žene se povežejo z namenom, da mož ne spustio več od doma v gostilno. Moški se za njihove namene ne zmen^o, zato se lete odločbo, da bodo stavkale. Vsemu temu sledi polna mera zabavnih situaci in hudomušnih dialogov, ki gledalce spravijo v smeh. Tako je bilo tudi v Horjulu. Ob koncu predstave je horjulsko občinstvo igralce iz Ligojne nagradilo z burnim aplavzom. France Brus Ob tej priložnosti se vam še enkrat iskreno zahvaljujem za vaše glasove, podporo in pomoč na lokalnih volitvah. V letošnji jeseni in že prej se je izpostavilo nekaj izzivov - problemov, za katere menim, da jih je treba rešiti na prav način. Naj omenim za začetek dva, ki nas že čakata pred vrati: - širitev doma upokoj encev in s tem izguba prostora, ki je namenjen za pokopališče; Širjenje doma upokojencev, je nesmisel, iz več razlogov, naj jih napišem samo nekaj: - že sedaj imamo preobremenjen vodovod in kanalizacijo, - v poletnih mesecih smo vsi dobili obvestilo na dom o pomanjkanju vode, - izgubili bi prostor, ki je namenjen in nujno potreben za širitev pokopališča; - poplavna varnost naše doline in plazovi. O poplavni varnosti je bilo veliko govora v letošnji jeseni. Izrečenih in napisanih je bilo veliko polresnic in neresnic. Dejstvo je, da že imamo »mini« zadrževalnike - pregrade, ki so po navadi na začetku vodotokov. V Horjulu imamo dva, njun namen je učinkovito zmanjševanje udarne moči hudourniških voda ter zmanjševanje vodostaja v strugah. Zadeva pa ne opravlja svoje naloge, ker ni vzdrževana - očiščena naplavin, ki so se s časom nabrale. So pa še druge »vroče« točke, na katerih bi bili potrebni poceni posegi, s katerimi bi preprečili težave, ki so se pokazali v letošnji jeseni. Trajnostna in dolgoročna sanac^a plazov, ki so se pokazali že nekaj časa nazaj, letos jeseni pa zelo izrazito. 1. Dom starejših naj se ne širi in zemljišče, ki je rezervirano za pokopališče, naj ostane namenjeno temu namenu. 2 Naplavljen gramoz v mini zadrževalnikih in drugod naj se izprazni in s tem vzpostavi njihova funkc^a. Tako bi preprečili in zmanjšali škodo, ki jo povzročajo vode. Podobne preproste in učinkovite rešitve moramo začeti izvajati tudi na drugih kritičnih točkah. Plazovitost terena naj se rešuje celostno in dolgoročno (pravilno odvodnjavanje, zasaditev dreves, ki poženejo zelo globoke korenine, terase, oporni zidovi ...) Poslanska pisarna v Horjulu Po novem letu bo v Horjulu reden gost v poslanski pisarni g. France Cukjati, poslanec Državnega zbora. Za točen urnik boste izvedeli v naslednjih številkah Našega časopisa in na naši internetni strani. V iskalnik vtipkajte: SDS HORJUL. Izlet v evropski parlament v Bruslju V prvi polovici leta 2011, predvidoma marca, bomo organizirali izlet v Bruselj. Obiskali bomo evropski parlament in znamenitosti. Nekaj znamenitosti si bomo ogledali tudi ob poti. Skratka, imeli se bomo super. Podroben program izleta bo objavljen v naslednjih številkah Našega časopisa. Vabljeni vsi občani in občanke. Pr^avite se lahko po telefonu: 041/437-568. Ogled parlamenta v Ljubljani Decembra ali januarja bomo organizirali obisk Slovenskega parlamenta v Ljubljani. Vsi zainteresirani naj se pr^av^o po telefonu: 041/437-568. OO SDS Horjul, Andrej Zelnik Igralci KUD Ligojna, dramska sekc^a Sadika, po končani predstavi v Horjulu Šopek za Marinko Kupec, županjo v komedii Zakonci stavkajo. Ob koncu predstave so gledalci prešerno zaploskali igralcem. Občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze: Dolomiti, Brezovica in Horjul so se pred leti dogovorile, da bo vsaka enkrat pripravila občinsko tekmovanje. Tako vsaka zveza na tri leta pripravi tekmovanje in na tak način prihranjo čas in denar. Letošnje občinsko tekmovanje treh gasilskih zvez Dolomiti, Brezovica in Horjul bi moralo potekati v Horjulu že septembra, vendar so poplave zadržale gasilce na terenu, da so pomaga i po- plavljencem. Tako niso mogli misliti na tekmovanje, kaj šele se pripravljati. Gasilsko tekmovanje treh gasilskih zvez je tako potekalo v Horjulu v soboto in nedeljo, 16. in 17. oktobra 2010. Tekmo- Člani PGD Zaklanec na tovariškem srečanju v Horjulu vanje najmlajših pionirjev in pionirk, mladincev in mladink je bilo v soboto, 16. oktobra 2010, še v dokaj ugodnem vremenu. Mladi gasilci - od pionirjev do mladincev - so se pomerili v gasilskih športnih disciplinah, ki obsegajo: vajo z vedrovko, štafeto s prenosom vode, gasilsko vajo z ovirami in vajo razvrščanja. Najmlajši gasilci so se lepo potrudili in pokazali veliko spretnosti in znanja, ki so ga osvojili pod mentorstvom starejših gasilcev. V nedeljo, 17. oktobra, je zelo deževalo, saj je nekaj časa »lilo kot iz škafa« in sta tekmovališče zalila voda in blato, zato so morali tekmovanje odpovedati. Ker letos ni tekmovanj na reg^skem nivoju, so to tekmovanje lahko odpovedali in v gasilskem domu pripravili tovariško srečanje in druženje gasilcev iz vseh treh gasilskih zvez. Nekateri gasilci so se pošalili, da so letos vsi opravili tekmovanje brez kazenskih točk. Prvi dan se je na tekmovanju zbralo okrog štiristo pionirjev in mladincev z mentorji. Na tovari-škem srečanju starejših gasilcev - vse od članov, članic, veteranov - pa okrog petsto udeležencev. Za pogostitev so poskrbeli nekateri člani PGD Vrzdenec in Gostišče Boter z Vrhnike. France Brus Tudi dekleta gasilke so se udeležile gasilskega srečanja. Franci Pišek, gasilec veteran, in Robert Kranjec sta si gasila žejo s pivom. 24 NAŠ ČASOPIS Občina m Horjul 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Deset let okrepčevalnice Pr' Kozinc V petek, 12. novembra 2010, je družinska okrepčevalnica Pr' Kozinc v Podolnici praznovala desetletnico svojega obstoja. Na slovesnost je goste vabil plakat pred vhodom z naslednjo vsebino: »Deset let je že minilo, zato je čas, da se spet malo poveselimo. Strežno osebje družinske okrepčevalnice Pr' Kozinc in člana Duo Podrum Gosti za šankom ob desetletnici okrepčevalnice Vabljeni 12. 11. 2010, v petek, po osemnajsti uri na kozarček ali dva.« Pred desetimi leti je okrepčevalnica začela obratovati kot picerija in točilnica. Ker se je pokazala potreba tudi po malicah, so začeli tudi s pripravo le-teh, ki jih zdaj tako kot pice razvažajo tudi po terenu. Motor družinske okrepčevalnice Pr' Kozinc sta sestra Alenka in njen brat Janko, ki poskrbita za prevoz tople hrane tudi po občnih zborih, posameznih organizac^ah, In še pogled v kuhinjo ob pripravi palačink npr. za društva upokojencev in še nekatera druga. Proslave desetletnega obratovanja gostišča se je udeležilo več kot sto obiskovalcev. Največ jih je prišlo pozno zvečer. Za vse je okrepčevalnica na svoj račun poskrbela z narezkom in p^ačo. Z raznovrstno glasbo po meri vseh starosti je poskrbel Duo Podrum iz Ljubljane. Ob njegovih ubranih zvokih in petju so se obiskovalci veselo zavrteli. Praznovanje desetletnice je minilo in gostje smo prepričani, da nam bodo še naprej tako postregli kot doslej, tudi s kosilom in jedmi po naročilu. France Brus Izlet v okolico Sevnice in martinovanje Društvo upokojencev Horjul je v soboto, 13. novembra 2010, za svoje člane organiziralo izlet v Sevnico z okolico, združen z martinovanjem na turistični kmetyi Klenovšek - Grobelnik v Podvrhu nedaleč od Sevnice. Izleta se je udeležilo 36 članov društva. Na izlet v Zasavje smo se tako kot že večkrat prej peljali s sodobnim avtobusom znamke Mercedes, prevozniškega podjetja Petrič iz Škofljice. V malo meglenem vremenu smo se iz Horjula zapeljali do Ljubljane in potem po avtocesti do Trebnjega, kjer smo se ustavili na jutranji kavi. Sledila je vožnja po dolini reke Mirne vse do Boštanja. Tam nas je pričakala lokalna vodička gospa Renata. Z njo smo se napotili najprej do Kopitarne Sevnica, kjer so si nekateri po ugodni ceni izbrali razne čevlje. Po ozkih dolinah in grapah, prek gričev, kjer smo že prišli do vinogradov, travnikov in drugih kmet^skih površin smo prispeli v Drožanje nad Sevnico do kmetje Jazbec. Tam so nam ponudili kruh iz krušne peči, domače kekse, janeževe upo-gnjence, zeliščni namaz, naravni jabolčni sok in domače vino. Za veselo razpoloženje je predsednik DU Andrej Korenčan raztegnil svojo harmoniko, ki so ji pritegnili tudi pevci. Dobro razpoloženi smo zapustili Jazbečevo kmetijo, katere glavni dohodek je govedoreja - vzreja bikov Ozrli smo se še malo naokrog in občudovali lepo, s soncem obsijano pokra- jino, vendar ne predolgo, saj je potegnil kar močan severnik, zato smo sedli v avtobus in se odpeljali na sevniški grad. V njem smo si ogledali veliko dvorišče s starim vodnjakom, veliko sodobno vinoteko, »staro kaščo« z raznimi zdravilnimi zelišči, poročno dvorano, gostišče Grajska klet, čebelarski muzej in seveda prelepo pa- noramo z gradu na Sevnico in reko Savo. Z gradu smo peš krenili proti Sevnici in staremu delu mesta. Ogledali smo si farno cerkev svetega Nikolaja in pr^azen gospod župnik salez^anec nas je po ogledu cerkve povabil v župnišče in nas pogostil s slad-kartami ter ponudil domače vino in sok. Tri steklenice vina Spomenik občinskim možem in ženam, ki so našli smrt v valovih Save. V vinoteki na sevniškem gradu Škof Martin s pomočnikom med horjulskimi upokojenci v vinski kleti Predsednik društva Andrej Korenčan in Slavko Prebil sta zaigrala za udeležence martinovanja. nam je podaril za popotnico. Pot nas je vodila mimo reke Save do Blance, kjer smo si ogledali visoke betonske in jeklene zapornice, za katerimi je nastalo veliko umetno jezero, in ribjo stezo, ki omogoča selitev rib na drstišče. Obiskali smo tudi spomenik nesrečnih občinskih mož in žena, ki so kot čolnarji žalostno končali v vodah Save. Od tam smo se napotili na kmet^o Klenovšek - Grobelnik na Podvrhu. Gospodinja nas je najprej povabila v vinsko klet na pokušino domačih vin in grozdnega soka ob pehtranovi in ocvirkovi potici. Tam so nam pripravili pr^etno presenečenje. V klet je prišel sam škof sveti Martin s svojim spremstvom, ki je v navzočnosti Horjulcev krstil mošt v vino. Po obredu smo se podali v jedilnico kjer nas je že čakalo kosilo. Še nekaj p^ače, pogovora in pesmi ob spremljavi Andrejeve harmonike in popoldan se je prevesil v večer, ko smo krenili nazaj do Sevnice in potem po najkrajši poti do avtoceste in naprej domov v Horjul. Za pr^eten izlet in martino-vanje se organizatorki, članici upravnega odbora Društva upokojencev, Ivanki Praprot-nik, iskreno zahvaljujemo in ji želimo še veliko uspeha pri delu na tem področju. France Brus 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina P| Horjul NAŠ ČASOPIS 25 'Novičke iz Vrtca Horjul 'Novičke iz Vrtca Horjul 'Novičke iz Vrtca Horjul 'Novičke iz Vrtca Horjul 'Novičke iz Vrtca Horjul 'Novičke iz Vrtca Horjul Predstava Martin Krpan V vrtcu se vedno zelo razveselimo, ko nas obiščejo osnovnošolci, ki so bili še pred nekaj leti čkov piknik. Otroci so nam prinesli mnogo kostanja. Nekaj smo ga dali v dva velika lonca in ga odnesli v kuhinjo, kjer so ga kuharice skuhale. Vzgojiteljice smo ga olupile in ga ponudile otrokom. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo lahko zunaj kostanj tudi pekli in izdelovali različne izdelke iz gozdnih plodov. A. K. Obisk otrok iz Vrtca Vrhovci V četrtek, 4. 11. 2010, sta nas obiskali dve skupini otrok iz Vrtca Vrhovci, ki sta tisti dan raz- naši varovanci. V četrtek, 14. 10., so nam učenci 8. razredov podarili predstavo Martin Krpan. Občudujoče smo jih poslušali, se čudili orožju Martina Krpana, njegovi odločnosti in ne-ustrašnosti, opazovali zanimive kostume in se spraševali, kdaj bomo tudi mi tako veliki, da bomo lahko šli v čisto pravo šolo. Da je bilo veselje še večje, smo po končani predstavi skupaj tudi zaplesali. Majda Keršmanec Kostanjčkov piknik 15. oktobra je v našem vrtcu ves dan pr^etno dišalo po kostanju, saj smo tisti dan imeli kostanj- zapeli nekaj pesmi. Ob koncu obiska so nam povedali, da jim je bilo pri nas zelo všeč in da se bodo še kdaj vrnili. Odpeljali so se naprej proti Vrzdencu, kjer so si ogledali živalski vrt. Majda Keršmanec Buč^ada V tednu od 18. 10. do 22. 10. 2010 so vse skupine v vrtcu povezovale dejavnosti, ki smo jih s skupnim imenom poimenovali Buč^ada. Pravljica o razbiti buči Nekoč so ljudje na njivi pozabili veliko bučo. Proti večeru je mimo buče prišla miška. »Kakšna imenitna buča!« je vzkliknila ^ V lutkovni predstavi so otroci spoznavali prigode miške, ki si je v buči uredila stanovanje, ter drugih živali, ki so se ji želele pridružiti. Izdelki iz buč Buče. Rumene, zelene, pisane, okrogle, podolgovate, velike, majhne, okrasne, kako različne so. Otroci so jih v vrtec prinašali vse dni v tednu. Iz njih smo izrezali različne »strahce«, svetilke, izdelali figure različnih živali ter ustvarili pravljično škratjo vas. Izdelke smo razstavili na zelenici pred vrtcem. Osvetlitev razstavljenih izdelkov V četrtek v večernih urah smo v naših izdelkih prižgali svečke. Veliko staršev in otrok si je ogledalo osvetljeno razstavo pred vrtcem. Otroci so uživali ob opazovanju žarečih skulptur. Marsikdo se ni mogel odločiti, katera je bolj skrivnostna in zanimiva. S starši smo se v pogovorih vračali v naše otroštvo in obujali spomine nanj. Tudi naslednji dan v jutranjem času smo prižgali sveče v izdelkih, da so bili osvetljene razstave deležni še otroci, ki si je prejšnji večer niso uspeli ogledati. Jedi iz buč Odločili smo se, da preizkusimo naše kuharske spretnosti. Iz buč smo pripravili različne jedi (kompot, pražene bučne peške, pečene bučke, čips in bučne kolačke - mafine). Bučni kolački (mafini) Sestavine: 40 dag buč 120 g masla 3 jajca 150 g rjavega sladkorja ščepec soli 1 žlička zmlete vanilce 150 g kisle smetane 350 g pšenične moke 1 pecilni prašek Postopek: Iz naštetih sestavin umešamo zmes. V vsak modelček damo žlico zmesi in pečemo v pečici. Marinka Batagelj iskovali Horjulsko dolino. Sprehodili so se po naših igralnicah, se spoznali z otroki in vzgojiteljicami, navdušeno opazovali naše igrišče in predvsem konja na bližnjem travniku ter nam Dvanajst ur košarke - Samčev memorial v soboto, dvajsetega novembra 2010, je športno društvom Extrém v Športni dvorani pri Osnovni šoli v Horjulu organiziralo že enajsto tekmovanje - dvanajst ur košarke - Samčev memorial. Glavna organizatorja letošnjega tekmovanja v spomin na pokojnega učitelja telesne - sedaj športne vzgoje - Rud^a Samca sta bila Simon Rožnik in Gašper Zdešar. Kot vsa leta so se tudi letos pomerili moštvi Mačkov (letnik 1979 in starejši) ter Zelenci (letnik 1980 in mlajši). Na dvanajst urnem igranju košarke je nastopilo 64 igralcev in sicer 32 Mačkov in 32 Zelencev, ki jih je s tribune vzpodbujalo kar nekaj gledalcev. Na letošnjem turnirju so Mački z 804 : 749 premagali Zelence. Tako v enajstletnem tekmovanju vodijo 7 : 4. Za popestritev tekmovanja so prireditelji poskrbeli še z nastopom domačih mažoret, v metanju trojk, v mojstrskem vodenju Župan Jani Jazbec predaja Filipu Slovši pokal kot najboljšemu igralcu med Zelenci. žoge ter s posebno ali star tekmo med Zelenci (za katere so nastopili : Rok Janež, Filip Slovša, Tomaž Leben, Andrej Leben, Janez Mrzlikar) in Mački (v postavi : Jani Jelovšek, Franci Slovša, Franci Jazbar, Uroš Mrzlikar in Jure Janež). V tej tekmi so zmagali Zelenci z rezultatom 61:26. Tekmovanja se je udeležil tudi župan Jani Jazbec, ki je podelil priznanja najboljšemu igralcu Zelencev Filipu Slovši, najboljšemu Mačku Urošu Mrzlikarju, najboljšemu metalcu trojk Janezu Jazbarju, najboljšemu mojstru žoge Juretu Sečniku in najboljšemu igralcu ali star tekme Andreju Lebnu. Res prav prijetna športna prireditev za ta turoben jesenski čas, ki je vendar nekoliko popestrila horjulski vsakdanjik. France Brus Mažorete so popestrile košarkarsko vzdušje v športni dvorani. Še spominska fotografija vseh udeležencev in organizatorjev 11. Samčevega memoriala. ^^^ ^OPIS Občina Dobrova L^iU - Polhov Gradec 29. november 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Konstitutivna seja občinskega sveta Prvič se je sestalo šestnajst občinskih svetnikov Dobrova, 3. november - V prostorih sejne sobe na Dobrovi se je prvič v novi sestavi sestal šestnajstčlanski Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec. Obenem je dotedanji župan Lovro Mrak predal svojemu nasledniku Francu Setnikarju župansko lento. da niso prejeli nobene pritožbe na volilne rezultate oziroma opravljeno delo volilne komisije. Rezultate je potrdila posebna komisija za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. S tem so svetniki in novoizvoljeni župan tudi uradno začeli svoje mandate. Novi župan Franc Setnikar, ki je v prejšnjem mandatu opravljal delo podžupana, se je zahvalil svojemu predhodniku in dejal, da se je v njegovi družbi veliko naučil. Občinski svet pa je nagovoril z besedami: »Občani so nam zaupali vodenje občine za naslednja štiri leta. Potruditi se moramo, da jo bomo peljali v pravo smer - v dobro občanov. Za to je potrebno usklajevanje mnenj in konstruktiven pristop. Ne dvomim, da tega ne bomo zmogli.« Na koncu je bila imenovana tričlanska Komis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: predsednik Bojan Demšar in člana Stane Dvanajščak ter Ana Zorc. Ko-mis^a bo morala do naslednje seje pripraviti poimenske sezname občinskih komis^ in odborov, ki bodo delovali kot pomožna delovna telesa obstoječega občinskega sveta. Gašper Tominc Šestnajstčlanski občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec z županom Francem Setnikarjem na čelu. Najprej je novoizvoljenim svetnikom in svetnicam čestital sedaj že nekdanji župan Lovro Mrak in jim zaželel čim bolj konstruktivno delo. Dodal je še, da si želi, da bi se uresničile besede novega župana Franca Setnikarja, da bi občina postala med najbolj razvitimi v Slovenci. V nadaljevanju je podpredsednik občinske volilne komi-s^e Did Mušinović predstavil volilne rezultate za občinske svetnike in župana. Dejal je, Prvo zasedanje občinskega sveta je med drugim zaznamovalo tudi elektronsko glasovanje. Doslej ga je na zadnji seji preskusil sedaj že nekdanji občinski svet. Novoizvoljeni župan Setnikar o prvih občutkih Na podžupana bo treba še počakati Franc Setnikar naj bi župana izbral šele prihodnje leto. Dobrova - Po treh tednih županovanja smo se oglasili pri novoizvoljenemu županu Francu Setnikarju, da ga povprašamo po prvih občutkih. Kot nam je pojasnil, je takoj zagrizel v delo, katerega pa je že vajen, saj je štiri leta opravljal delo podžupana. Kot pra- vi, se je že sešel z vsemi svetniki oziroma predstavniki svetniških skupin in jih pozval k slogi. Z imenovanjem podžupana naj bi počakal do začetka prihodnjega leta. Setnikar bo še naprej ostal zaposlen na Inštitutu Jožefa Štefana, župansko funkc^o pa bo opravljal, kot pravi, »profesionalno, a nepoklicno«. Praktično se vsak dan mudi na občini, za stranke pa je dosegljiv ob sredah popoldne po poprejšnji najavi v tajništvu občine. Kot pravi, župana še ne bo imenoval letos, saj želi najprej spoznati občinski svet in iz njegove sredine določiti človeka, ki bo pripravljen delati. Se je pa še pred ustanovno sejo sestal z vsemi svetniki, kjer so si izmenjali mnenja, kaj pričakujejo drug od drugega. »Obljubili so mi, da bodo delali v dobro občine,« je dejal Setnikar, »kajti v tako majhni občini ni prostora za zamere in prepire.« Več o delu, viz^i razvoja občine in drugih stvareh pa v intervjuju v prihodnji številki Našega časopisa. (gt) Izvolili so tudi predsednike krajevnih skupnosti Krmila bodo držali Dolenc, Mes, Malovrh in Pograjc Sredi novembra so se na županov sklic sestali vsi štirje sveti krajevnih skupnosti v občini, ki so iz svoje sredine izvolili predsednike krajevnih skupnosti. Župan je vse svete nagovoril, naj delujejo v dobro krajanov, predsednike pa pozval, naj čim bolj komunicirajo z občino, ker je le tako mogoče probleme hitro odpraviti ali pa vsaj omiliti. Sicer pa bodo svetniki morali kar kmalu zagristi v delo, kajti čaka jih priprava dvoletnih razvojnih načrtov za njihova območja, ki jih bodo posredovali občini, ta pa jim bo poskušala najti Takole je Svet Krajevne skupnosti Šentjošt iz svoje sredine za predsednika izvolil Pavleta Malovrha. svoje mesto v tem ali enem od prihodnjih proračunov. In kdo so novi predsedniki oziroma kakšna je sestava svetov po krajevnih skupnostih? V Črnem Vrhu je Svet Krajevne skupnosti zaupal še en mandat dosedanji predsednici Tončki Dolenc. V svetu pa so še: Darinka Raztresen, Franci Sečnik, Klemen Raztresen, Majda Grbec Plestenjak, Frančišek Kožuh, Marko Rus, Miha Bradeško, Renata Trobec in Tomaž Buh. V Krajevni skupnosti Šentjošt bo za krmilo držal Pavel Malovrh,^v svetu pa so še Janez Oblak, David Tominc, Jaka Sečnik, Florjan Štravs, Janez Osredkar in Tomaž Škof. Tudi v Polhovem Gradcu je stari-novi predsednik Dušan Mes, družbo pa mu bodo v svetu delali še Ana Oblak, Janez Marolt, Franc Kovač, Janko Božnar, Rok Setnikar, Zdenko Dolenec, Janja Hari, Branko Železnikar, Janez Yartz, Alojz^ Stanovnik, Marko Čamernik, Franc Gerjolj, Janez Trnovec in Simon Malovrh. Na Dobrovi, kjer so imeli ustanovno sejo zadnji od vseh štirih krajevnih skupnosti, bo naslednja štiri leta predsednik Marjan Pograjc. Poleg njega pa so v Svetu Krajevne še Simon Kokelj, Marjan Pograjc, Damjan Jarc, Andrej Urbančič, Janez Kušar, Boris Žvokelj, Robert Bizjan, Franci Rejec, Miha Okrožnik, Gregor Bogataj, Štefan Lotrič in Niko Kršinar. Gašper Tominc Konec papirnatega gradiva za občinske seje Svetniki prejeli prenosne računalnike Dobrova - Pri sami tehniki delovanja občinskega sveta se v tem mandatu obetajo velike spremembe. Občina je namreč vsem šestnajstim članom sveta kupila prenosne računalnike, s pomočjo katerih bodo lahko dostopali do občinskega gradiva na spletu. Tehnološki premik pa je tudi na področju glasovanja, saj slednje poteka po novem, elektronsko. Kot je pojasnila Helena Čuk z občinske uprave, ki bdi nad projektom, so se za nabavo računalnikov odločili iz dveh razlogov: zaradi zmanjševanja stroškov in boljše organizac^e dela. Občina je namreč v štirih letih za gradiva občinskih sej izdelala okoli 230 tisoč fotokop^. S stroški dela (fotokopiranje in zlaganje gradiva za eno sejo zaposli eno delavko za skoraj dva dni) in poštnino je to v štirih letih navrglo več deset tisoč evrov. Na občini so preračunali, da bodo imeli manjše stroške, če vsem svetnikom dajo na posodo za štiri leta prenosne računalnike, poleg tega bodo imeli zaposleni v upravi s pripravo gradiva manj dela. »Poleg tega smo razvili poseben portal, kamor bomo obesili gradiva za seje, odbore in komisme. Svetniki si bodo potem sami tiskali gradiva, lahko pa jih bodo imeli tudi v elektronski obliki. To bo njihova presoja,« je dejala Čukova in dodala, da bodo svetniki prek omenjene aplikac^e lahko komunicirali tudi med seboj ali s predstavniki občine. »Portal jim bo omogočal vlaganje amandmajev, predlogov, spremembe osnutkov, pripombe in podobno.« Seveda bodo za svetnike in svetnice pripravili tečaj, kjer jih bodo podučili o možnostih in načinu uporabe portala. Mogoče še zanimivost: portal bo dostopen le z geslom. Javnosti ne bo dostopen, saj po mnenju občinske uprav, nekatera gradiva vsebujejo osebne podatke in kot taka zaradi morebitne zlorabe ne morejo biti javno dostopna. Sicer pa bodo občinske seje po novem potekale tudi s pomočjo elektronskih glasovalnih naprav. Računalniški program bo beležil prisotnost svetnikov, čas razprave, glasovanje in druge, za občinsko sejo pomembne procese. Hkrati bo na steni projekc^a, kjer si bo občinski svet lahko ogledal predloge odlokov, koliko časa imajo posamezniki še na voljo za razpravo in kako so glasovali. Program je v pomoč tudi občinski upravi, saj, kot rečeno, sam beleži vse procese. Na tak način bo zelo olajšana priprava zapisnikov sej, uprava bo mora vanje vnesti samo še vsebino razprav in replik. Gašper Tominc Svetniki bodo dobili prenosnike, pa tudi seje bodo potekale z elektronskimi glasovalnimi napravami. Koledar prireditev za leto 2011 Objave prireditve V koledarju bomo objavili turistične informac^e, informac^e o športnih, kulturnih in drugih prireditvah v letu 2011. Da bi bil koledar resničen odsev dogajanj v naši občini, potrebujemo pomoč vseh, ki pripravljate prireditve. Prosimo vas, da nam NAJPOZNEJE DO 15. decembra 2010 posredujete informac^e o prireditvah, ki jih pripravljate. Informac^a naj vsebuje: • datum in uro prireditve, • naziv prireditve, • kratek opis prireditve, • organizator prireditve, • kraj in naslov prireditve, • kontaktne podatke (telefon, e-naslov, spletna stran) • fotografijo prireditve. Prosimo vas, da podatke posredujete elektronsko v exelovi datoteki. info@dobrova-polhovgradec.si helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si Za dodatne informac^e lahko pokličete na št. 01 3601 800 ali 041 353 364. Zakup oglasnega prostora V Koledarju prireditev bo tako kot vsako leto nekaj prostora namenjenega komercialnim oglasom. Če vas zanima objava komercialnega oglasa, nam do 15 decembra 2010 na elektronski naslov pošljite naročilo z želeno velikostjo oglasa in oblikovan oglas. Cenik oglasnega prostora: Cela stran A5 90 € Polovica A5 strani 50 € Četrtina A5 strani 30 € ,, , ^ ^ Helena Cuk 29. november 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA organizira PRIHOD MIKLAVŽA MIKLAVŽ NAS BO OBISKAL V SOBOTO, 4. 12. 2010, OB 17. URI V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA NA DOBROVI. MIKLAVŽ ZBIRA NAROČILA ZA DARILA PRIDNIM OTROKOM DO SREDE, 1.12.2010, NA NASLEDNJIH MESTIH: - KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA, - OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC, - TRGOVINA MERCATOR NA DOBROVI. Polhograjski dom v novi preobleki Pri Polhograjskem domu je kar nekaj novosti ^ Rednejši obiskovalci Polhograjskega doma v Polhovem Gradcu ste verjetno že opazili večje spremembe, ki jih je bila deležna tamkajšnja okolica, za vse druge pa naj pričujoči zapis velja kot obvestilo. Pozno poleti je tamkajšnje makadamsko parkirišče dobilo novo asfaltno prevleko, starši in otroci so se razveselili resnično lepih in velikih igral, po novem stojmo tudi smetnjaki, da ne bo nihče imel izgovorov, kam z odpadki. Kot pravdo na občini, bodo projekt končali proti koncu novembra, ko bodo na sam objekt namesto dosedanjega dotrajanega zemljevida namestili novega. Investic^a je stala dobrih petdeset tisoč evrov, pri čemer je polovico denarja prispevala občina, polovico pa je »iztržila« iz evropskega programa za razvoj podeželja (Leader). (gt) Obnova in adaptacija polhograjske šole Napovedujejo penale za zamudo Polhov Gradec - Po večkrat prestavljenem terminu vselitve učencev in malčkov v prenovljeno polhograjsko osnovno šolo in vrtec se je to vendarle zgodilo 25. oktobra. A delavci se še niso poslovili od objekta, kajti gradnja športne dvorane še vedno poteka. Problem naj bi bil plazoviti teren, ki je zelo nagnil prvotne pilote, zato le-ti zdaj štrl^o v prostor gradbene jame in jih je treba odstraniti. Župan Setnikar je dejal, naj bi bila športna dvorana zgrajena predvidoma do konca januarja. Že sedaj pa napoveduje, da bo izvajalec del, to je GH Holding, moral plačati zamudne obresti za oba objekta. Po pogodbi bi Športna dvorana pri polhograjski šoli naj bi bila predvidoma končana do konca januarja. namreč moral končati z obnovo in adaptac^o šole in vrtca do 1. septembra, športna dvorana pa bi morala biti pod streho do 23. novembra. Pogodba predvideva tisoč evrov zamudnih penalov za vsak dan zamujenega roka, plus financiranje vseh nastalih stroškov, ki so nastali zaradi zamude z gradnjo. Naj spomnimo, da so se učenci med obnovo vozili v šolo na Dobrovo in v Horjul, za kar je občina morala najeti dodatne avtobuse. (gt) Zimska služba Za učinkovito opravljanje zimske službe, smo tako kot vsako leto zagotovljeni izvajalci, ki skrbio za izvajanje zimske službe na celotnem območju občine. Za prevoznost glavni lokalnih cest in javnih poti skrbi CPL d.d. Ljubljana, za ostale ceste pa skrbjo sledeči izvajalci: KS POLHOV GRADEC IZVAJALEC TELEFON KS TROBEC ANDREJ s.p. 041/ 735-767 1 KS ŠENTJOŠT IZVAJALEC TELEFON VS Šentjošt CPL d.d. 01/ 23-64-500 VS Butajnova VS Planina TROBEC ANDREJ s.p. 041/ 735-767 1 KSDOBROVA IZVAJALEC TELEFON VS Šujica, VS Stranska vas RIHAR JERNEJ s.p. 041/ 718-382 VS Brezje CELARC MILAN 031/ 621-904 VS Osredek, VS Hruševo, VS Žirovnikov graben, VS Selo, VS Gabrje PODOBNIKAR DUŠAN s.p. 041/ 637-497 VS Dobrova - Zahod, VS Podsmreka, Draževnik, Komanda, Razori in Sp.Razori, CPL d.d. 01/ 23-64-500 KS ČRNI VRH - enako kot v pretekli sezoni preko KS, posip makadamskih cest Trobec Andrej tel. 041/ 735-767 in delno KS V kolikor bo med izvajanjem zimske službe prišlo do sprememb med izvajalci, bomo spremembo objavili na spletni strani občine in v prvi prihodnji številki Našega časopisa. MS Vse je odvisno od državne malhe z denarjem Obnova ceste v Polhovem Gradcu bo - ne bo? Polhov Gradec - Kot so nam pojasnili na občini, ima Direkc^a za ceste RS že izdelano projektno dokumentac^o za obnovo cestišča med Srednjo vasjo in Dolenjo vasjo. Po načrtih naj bi se obnove lotjla prihodnje leto, a le, če bo investic^a vključena v proračun. Župan Setnikar je dejal, da bo občina nosila strošek gradnje kanalizac^e, pločnika in javne razsvetljave - izdelava projektov je v sklepni fazi. »Mi bomo sredstva za svoj delež stroškov vsekakor rezervirali v svojem proračunu, a kot pravim, je vse odvisno od države, če bo za obnovo imela sredstva v svojem proračunu,« je pojasnil Setnikar. Obnovili naj bi okoli kilometer ceste, na njej pa bosta tudi dve avtobusni postajališči (Pri Kovaču in spodaj pri odcepu za Podreber). Država načrtuje tudi obnovo regionalne ceste med Dvorom in odcepom za Topol. Tudi tam naj bi bili projekti v sklepni fazi, odločitev o terminu obnove pa je zopet v rokah države oziroma njenega proračuna. Vprašanje je tudi, kako bo z asfaltiranjem krajšega makadama med Brišami in Ljubljanico, prav tako tudi kdaj bodo na tej relac^i položili vrhnjo asfaltno prevleko na že položenem grobem asfaltu. Kot je mogoče slišati, naj bi se zapletalo z okoljevarstveniki, ki nasprotujejo predvidenim, ponekod pa že zgrajenim kamnitim škarpam ob vodi, ker si žel^o bolj zeleno obrežje. Zato naj bi na DRSC-ju že hiteli popravljati projekte, asfaltiranje makadamske vrzeli pa se s tem terminsko odmika ^ (gt) Na Dobrovi so odprli nov oddelek Z začetkom oktobra je na Dobrovi začel delovati nov oddelek vrtca, in sicer jasli. Vanj je vključenih 14 otrok, rojenih leta 2008. Za vzpostavitev novega oddelka so se morali v vrtcu odpovedati telovadnici. Tako po novem v občini deluje kar 18 oddelkov vrtca, od katerih jih je sedem na^Dobrovi, dva v Brezju, sedem v Polhovem Gradcu in dva v Šentjoštu. To so štirje oddelki več, kot v prejšnjem šolskem letu. Iz občine so nam še sporočili, da je na Dobrovi brez vrtca ostalo 35 otrok (od tega 10 otrok, rojenih leta 2008, 14 otrok, rojenih leta 2009, in 11 otrok, rojenih leta 2010). (gt) Očitno bomo v naši občini ponovno imeli semaforje! Že pred 30 leti je bila v Polhovem Gradcu zgrajena prva faza kanalizac^e od vrha vasi (Jankovec) mimo avtobusne postaje do čistilne naprave in v novem naselju pod šolo. Druga faza je bila skupaj z asfaltom skozi vas izdelana pred 25 leti, in sicer od vrha vasi do potoka ter do pečarja Milana in prek travnikov do čistilne naprave. V zadnjem letu je bil tretji del kanalizac^e hkrati s cesto izdelan še za naselje Podreber in industr^sko cono, pri čemer je kar dve leti trajala gradnja opornega zidu Pratkarjevega kozolca, saj je bila zanj potrebna popolna gradbena do-kumentac^a, stroški za protiplazne pilote, zid in ograjo pa so se povzpeli na skoraj 200.000 evrov. V bližnji prihodnosti bo izdelan še manjkajoči krak kanalizac^e od cerkve v Podreber do Gostilne Prat-kar, kjer pa se je zataknilo zaradi izredno nestabilne podlage strmega cestišča, ki je utrjeno le z lesenimi piloti, razkopavanje in ponovno utrjevanje pa bi zahtevala oporni zid, kar pa spet poveča stroške v nebo ^ In kdo bi jih plačal? Tudi lepa nova hiša dr. Koprivca nima kanalizac^e pred vrati, saj v času projektiranja kanalizac^e hiše še ni bilo. Verjetno bo treba izdelati hišno kanalizac^o (v lastni rež^i) mimo Plestenjaka in po makadamski poti navzdol do Kristusovega znamenja, kjer bi se priključila na obstoječo kanalizac^o pod pločnikom. A makadamska pot je spet v zasebni lasti ... Sta pa poleg nje dve zazidljivi parceli, ki sta naprodaj. No, v četrto bo kanalizacij zajela še Pristavo in industrijsko cono okoli nekdanje žage vse do Anžika. Krak bo segel tudi po asfaltni cesti (na fotografiji žebljiček določa lego) mimo grajskega parka in čebelarstva do prvih dveh hiš, ki sta še edini del Potoka brez kanalizacije, ena veja kanalizacije pa tudi pod kmetijsko zadrugo proti gostilni Pograjski dom, a zaradi nesoglasja lastnikov za prekop njihovih kmetijskih zemljišč ne prav do gostilne, temveč le do Marolta. Za časa gradnje, začetek je predviden v naslednjem mesecu, projektiral je Hidroinženiring, d. o. o., investitor pa je Javno podjetje vodovod - kanalizacija, d. o. o., bo precej moten promet predvsem za prebivalce Potoka in Pristave. Svoj krak se bo kopal tudi od ostrega ovinka z ogledalom do vrha klančka; nanj se bodo priključile štiri hiše. Stari gasilski dom v občinski lasti in še dve hiši pa so si vkopali in zgradili mini čistilno napravo proizvajalca Roto, saj so bili prenizko za priklop na 1. fazo kanalizac^e pred 30-leti. Obstoječa čistilna naprava je premajhna, tako da nanjo nisi priklojućili niti že zgrajenega 3. kraka s Podrebri. V postopku pridobivanja je projektna do-kumentac^a za večjo in učinkovitejšo, a problem so meteorne površinske vode, ki so speljane naravnost v kanalizac^sko omrežje. Tako ob močnem dežju čistilno napravo poplavno in ne deluje pravilno kljub razbremenilnemu bazenu. Nove hiše na potoku, ki so v fazi gradnje, Slav-čeva kmet^a in nekaj sosednjih hiš zaenkrat ne bodo imeli priklopa na kanaliza-c^o, verjetno tudi zato, ker je premajhna zmogljivost čistilne naprave. Sebastjan Vehar Pralno-pekarski stroj ... Ekološko in poceni, dišeče jeseni ^ Na fotografiji je unikatna avtomatska peč za peko kostanja. Za vrtenje ne-rjavnega bobna pralnega stroja skrbi kar motorček brisalcev odsluženega avtomobila, saj ima primerno majhne obrate, vrti pa se le v eno smer in, uganili ste, ima dve hitrosti! Ravno vrtenje omogoča samodejno peko kostanja brez ročnega obračanja. Dimnik na vrhu peči služi za uravnavanje toplote, v njem je ročno vrtljiva loputa. Za ogrevanje skrbi univerzalni plinski gorilnik, čeprav je avtor peči takoj poudaril, da je iz odsluženih pivskih sodov izdelal tudi že pravi kotel za golaž na trda goriva. Ohišje je izdelano po meri iz jekla in prašno barvano. Kako zanimiv bi bil šele v originalnem ohišju pralnega stroja! Izdelania sta le dve peči, in to za hobi, ampak hitro sta ju vzela za svoje gostinca v okolici Podpeči, v njih pa pečeta kostanj, in to brezplačno! (SV) 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 29. november 2010 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka se vam zahvaljuje za izkazano zaupanje na volitvah. Po novem ima SLS v občinskem svetu Občine Dobrova - Polhov Gradec dva svetnika, to sta Anton Gerjolj in Andreja Dolinar. Oba se bova trudila po svojih najboljših močeh, če bo to le mogoče. Vabiva vas, da svoje pohvale, kritike in predloge glede dogajanja v naši občini posredujete na naslov anton.gerjolj019@gma-il.com ali dolinar.andreja@siol.net. Hvala vam za zaupanje! Anton in Andreja Slovenska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani! Lokalne volitve 2010 so končane. Hvala vsem, ki ste odšli na volišča in izrazili svojo voljo! Lepa hvala vsem, ki ste svoj glas zaupali meni in spremembam, ki sem vam jih ponudila! Novoizvoljenemu županu, gospodu Francu Setnikarju, iskreno čestitam in mu želim, da bi uspel obljube, s katerimi je prepričal večino volivcev, uspešno uresničevati v dobro vseh občank in občanov! Delo tako lahko teče naprej in zagotovo ga ne bo zmanjkalo. Prav bi bilo, da bi se vanj lahko vključevale tudi mnoge neizvoljene občanke in občani. In komaj smo si volivke in volivci nekoliko oddahnili od lokalnih volitev, že je za nedeljo, 12. 12. 2010 razpisan referendum o Zakonu o RTV Slovenca. Na njem bomo odgovarjali na vprašanje »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radiotelevizyi Slovenca, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?«. Ni prav lahko vprašanje, saj je za odgovor nanj treba poznati zakon. Ker ga tudi do referenduma velika večina zagotovo ne bo niti prebrala, kaj šele razumela, smo tudi tokrat prepuščeni mnenju vladajoče koalicye, opozicye ali medijev. Vlada in večina koalicyskih poslancev zakon seveda zelo zagovarjajo, opozicya, kije referendum predlagala, pa je zelo proti. Ni prav, da se prepustimo le svojim političnim emocyam in slepo verjamemo mnenju opcye, ki jo načeloma podpiramo. Prav je, da preverimo vsaj najpomembnejše argumente za ali proti. Med tistimi »za« najbolj izstopa zagovarjanje pluralizma in političnega nevmešavanja v delo RTV Slovenya, »proti« pa nas, zanimivo, nagovarjajo ravno nasprotne trditve, da novi zakon povečuje vpliv politike na delo tega javnega medya, ki mu hkrati podarjamo premoženjsko in plačno zasebnost. Zakon vključuje nekatere elemente, ki zagotavljajo vključevanje vsebin, namenjenih narodnim skupnostim v Slovenyi, ki po Ustavi niso priznane kot narodne manjšine - predvsem narodnostim nekdanje Jugoslavije, manjša pa naj bi bila tudi možnost sodelovanja civilne iniciative. Tudi ti argu-mmti povprečnemu volivcu ne bodo v veliko pomoč. Saj lahko na vsaki strani sliši tisto, kar želi. K moji odločitvi ne prispevajo le mnenja »naših« ali »vaših«. K glasu »PROTI« me napeljujejo dejstva. Proti se je javno opredelil Odbor Združenja novinarjev RTVS, ki ga ob pisanju in sprejemanju novega zakona niso prav dosti upoštevali. Kako je mogoče sprejeti dober zakon brez upoštevanja mnenja vseh ključnih akterjev na posameznem področju? Novica, da je organizac^a Novinarji brez meja na seznamu držav, ki so najpr^aznejše do novinarjev objavila, da je bila Slovenca predlanskim na 30., lani na 38., letos pa je že na 46 mestu, mi pravi, da je pri nas na med^skem področju nekaj zelo narobe. Pred enim letom je državni zbor sprejel Resoluc^o o normativni dejavnosti, s katero naj bi v Republiki Slovenci končno uveljavili standarde kakovostne priprave zakonov in drugih predpisov in tako zagotovili enega od temeljnih pogojev za uspešno delovanje pravne države. Resolu-c^a je rezultat vladnih analiz, ki so pokazale na precejšnjo šibkost dosedanje državne normativne dejavnosti. Vzroki za to naj bi se skrivali predvsem v časovnih pritiskih na pripravljavce predpisov, nespoštovanju predpisanih rokov in neustreznem sodelovanju državne uprave s strokovno, ciljno in splošno javnostjo. Upor, v obliki referenduma, je zagotovo odgovor na to. In referendum je tudi možnost za nas, državljanke in državljane, da sooblikujemo našo skupno ureditev tako, da bomo lahko ponosni na svojo državo. Pa ne zapravimo te možnosti! Andreja Grabner Zahvala volivkam in volivcem Kot izvoljeni svetnik z Liste za napredek se vam zahvaljujem za vaše zaupanje! Svetnik sem bil že prejšnji mandat, ki ga je vodil Lovro Mrak. V svojem obdobju je z vztrajnostjo in željo po malo večjih investicijah v občini uspešno zaključil. Večina svetnikov se je strinjala tudi z investicijami, saj so bile potrebne. Res je bilo lažje, ker je prihajal denar še iz delitvene bilance. Pa vendar mislim, da je novo izvoljeni župan Franc Setnikar, ki smo ga vztrajno podpirali, zmožen tudi z manjšimi prilivi narediti veliko in v dobro celotne občine in za vse občane. Kakor kaže, bo imel tudi veliko podporo novih svetnic in svetnikov. Že prva seja je pokazala složnost med svetnicam in svetniki, saj so izvolili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pripravi predlog delovnih teles v občini. Za to komisijo smo bili predlagani kot predsednik Bojan Demšar in člana Ana Zorc in Stane Dvanajščak. Komis^a je bila soglasno potrjena. Pred nami je veliko dela po celotni občini. Če bomo složni, bomo lahko veliko naredili. Še enkrat hvala za zaupanje. Občinski svetnik, Bojan Demšar Zahvala Vsem volivcem, simpatizerjem in vsem tistim, ki ste prispevali v volilni kampanji SDS. Kot stranka smo na letošnjih lokalnih volitvah dosegli rezultat 15,81 % in prejeli tri mandate za svetnike. Naši svetniki so: Franc Bradeško, ErIand Košec in Ana Zorc. OO SDS Dobrova - Polhov Gradec, Erland Košec Robert Grdadolnik Svež obraz v občinskem svetu Občine Dobrova -Polhov Gradec Sem Robert Grdadolnik, član Nove Slovence in prihajam iz Šentjošta. Na zadnjih volitvah sem bil izvoljen za občinskega svetnika v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Izobražujem se na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, svoj prosti čas pa namenjam oblikovanju spletnih strani, sodelovanju s Športnim društvom Šentjošt, predsedovanju študentskemu društvu Silaq in aktivnemu sodelovanju na oratoriu (t. i. enotedenski program za otroke med poletnimi počitnicami). Kot občinski svetnik računam tudi na vas, na vaše pobude, predloge in ideje. Pri njihovem oblikovanju in podajanju bodite sveži, kritični in zahtevni. Osebno si bom prizadeval, da bo vaš glas slišala širša množica, predvsem pa člani občinskega sveta. Če bomo združili moči, lahko marsikaj novega naredimo in že dorečene ali narejene stvari tudi izboljšamo. Ni potrebno, da se vedno gradi le z veliko denarja, včasih so dovolj že dobra volja, pripravljenost za delo in medsebojno sodelovanje. Življenje v naši občini lahko obogatimo in polepšamo z majhnimi koraki. Moj stik: - elektronski naslov: robert.grdadoInik@gmaiI.com, - domači naslov: Robert Grdadolnik Šentjošt 5 1354 Horjul 100 let Mar^e Završnik iz Polhovega Gradca 16. oktobra je bila v Domu starejših občanov v Prevaljah na Koroškem manjša slovesnost v čast naše občanke Marije Završnik, kije dopolnila sto let. Marija se je rodila 19. oktobra 1910 na Selu nad Polhovim Gradcem, kjer je tudi preživela otroška leta. 21. novembra 1932 se je v Brezjah poročiIa z Lovrom Završnikom. V zakonu se jima je rodiIa hčerka Mar^a. Družina je živela na Pristavi 16, kjer je Mar^a vsa Ieta skrbeIa za družino, mož pa je deIaI na žagi na Pristavi ter pozneje v Lesni industrii Polhov Gradec (poznejša Hoja). Med drugo svetovno vojno je biI Lovro interniran v taborišče na Rab, od koder se je vrniI po kapitulac^i Italie. Poleg skrbi za dom in družino je Mar^a de-IaIa tudi na grajskem posestvu, po drugi svetovni vojni pa se je družina preseIiIa v hišo PoIhov Gradec 30. Mama Micka se je poIeg gospodinjstva posvečaIa tudi varstvu otrok. Kar precej jih je bilo v njenem varstvu, ki jih je vzgajala, kot bi bili njeni. Tega se njeni nekdanji varovanci radi spominjajo in so jo tudi radi obiskovaIi. Mama Mici v krogu domačih V svojem prostem času, če ga je kaj bilo, se je zelo rada sprehajaIa okoIi doma. Vedno je biIa nasmejana, dobre voIje in pripravIjena na pogovor. Ko ji je 3. oktobra 1988 umrl mož Lovro, sta s hčerko Mari ostaIi sami. Še vedno je kljub letom skrbela za gospodinjstvo. A Ieta so vendarIe nezadržno prihajala in počasi ni mogla več opravIjati gospodinjskih deI. Leta 2002 je odšIa živet v Dom starejših občanov v Prevalje na Koroško, kjer se je popolnoma vživeIa v novo okoIje. Med njenim bivanjem v novem domu ji je 22. jun^a 2008 umrla hčerka Mari. ŽaI ji zaradi visoke starosti peša spomin, sicer pa je še vedno dobrega zdravja, zato se še vedno rada sprehodi po domu. Mama Mici ima tri vnuke, dve pravnukinji in štiri pra-pravnuke. KIjub težkemu in Mar^a Završnik ali mama Mici je 19. oktobra praznovala visok življenjski jubilej - 100 let. skromnemu živIjenju je dopoI-nila častitljivih 100 let. Zato ji žeIimo, da bi ji zdravje sIužiIo še naprej in da bi še večkrat praznovala rojstni dan. ŽaI pa se naše stoIetnice ni spomniI nihče od Občine Dobrova - PoIhov Gradec aIi Krajevne skupnosti Polhov Gradec, kar pa je po svoje žaIostno. Marjan Plestenjak Ekskurz^a članic GZ Dolomiti Zjutraj 2. oktobra 2010 smo se članice odpravile na ekskurzyo na Cerkljansko. Na Dobrovi sta nas obiskala dva kandidata za župana, in sicer Franc Setnikar, ki je pozdravil gasilke in nam namenil nekaj denarja za popestritev ekskurzye, Andreja Grabner pa je postregla z aperitivom. Tretji kandidat Anton Potočnik je dal 50 zavitkov kave, ki smo jo razdelile vsem udeleženkam v avtobusu. Z nami je bil tudi predsednik GZ Dolomiti Marjan Peklaj. V Idr^i smo si ogledale rudnik živega srebra. V Anton^ev rov smo se spustile v treh skupinah. Vodniki so nam v dveh urah ogleda opisali zgodovino rudnika od nastanka do zaprtja. V centru Idr^e smo obiskale trgovino Čipka. Pr^azna lastnica nam je na kratko razložila, kako nastajajo čipke z delom pridnih rok domačink, ki tam prodajo izdelke. Med vožnjo od Idr^e do Cerknega je sledila hladna malica. V Cerknem so nas pričakali gasilci PGD Cerkno. Ravno tisto soboto so imeli dan odprtih vrat, tako da ni bilo težav sprejeti en avtobus gasilk, kajti toliko gasilk še niso gostili, mi je zaupal poveljnik Jure. Nam so namenili veliko časa, predstavili so nam njihovo delovanje društva, razkazali tehniko, ki jo imajo zelo skrbno urejeno. Predsednik dru- štva je povedal, kako sodelujejo z občani in podjetji, ki jih tudi sofinancirajo. Pripravili so nam vajo s staro brizgalno in lestvami, v kateri so sodelovale tudi naše članice. Na koncu smo si izmenjali simbolična darila, gasilci pa so nas povabili na malico in p^a-čo, ki so jo pripravili za nas. Ker nas je ura že priganjala, smo krenili naprej v Novake proti bolnišnici Franja. Ob prihodu na parkirišče nas je tam pričakal Franc Bradeško, četrti kandidat za župana, in nas povabil v Bife Pasica na kavo. Po krajšem klepetu nas je že čakal vodnik Franci Črnilogar, ki nas je peljal po poti Franje. Opisal nam je vso zgodovino od nastanka bolnišnice in njenega delovanja do ponovne obnove in odprtja za obiskovalce. V dveh urah smo si ogledali pot, po kateri so se prebrali parti- zani z ranjenci do barak čez sotesko Pasice do bolnišnice. Pot smo nadaljevali na Črni Vrh nad Cerknem v brunarico, kjer smo imele pozno kosilo. Potem je sledila zabava. Tudi letos nas je razveseljeval Andrej Tehovnik s harmoniko. Pri organizac^i in vodenju mi je pomagal Tone Tomšič. Tako kot vsako leto nam je tudi letos g. župan Lovro Mrak namenil nekaj sredstev, ki smo jih porabili za prevoz. Razliko prevoza in malico je poravnala GZ Dolomiti, druge stroške pa smo prispevale udeleženke same. Domov smo se vrnile v poznih večernih urah. Predsednica komisme za članice pri GZ Dolomiti Anica Tomšič 29. november 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Zlata poroka Pri Kifelnu na Šujici V začetku oktobra sta Ivanka in Anton Ciuha, po domače Kifelnova, iz Šujice v krogu družine praznovala častitljivi jubilej - zlato poroko. V preteklosti so bili v naših krajih zelo priljubljeni družabni plesi. Med plesom je preskočila marsikatera iskrica, ki je vnela ljubezen mladega para. Slednje velja tudi za Ciuhova, Ivanko in Antona oz. Toneta, kot ga vsi kličejo. Iskrica je preskočila in nekaj let se je Kifelnov Tone hodil ženit v Horjul k Rožnikovi Ivanki. Največkrat s kolesom, včasih zmotorjem, pozneje pa že s svojim avtom. Poročila sta se 1. oktobra 1960. 25-letni Tone je oženil dve leti mlajšo Ivanko. V ljubljanski stolnici ju je poročil pater Hugo oz. Ivankin stric Franc Rožnik, civilno poroko sta imela na magistratu. Po poroki sta Ivanka in Tone devet let živela v Horjulu, medtem sta si urejala stanovanje na Tonetovem domu pri Kifelnu na Šujici. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Aleksander in Marko. Tone se je izučil za strojnega ključavničarja. Vojaščino je služil v Samoboru na Hrvaškem in na Sinaju v Egiptu v okviru Modrih čelad OZN. Po prihodu iz vojske je šel za dobro leto na delo v Nemč^o, kjer je v tovarni Ford zaslužil že dovolj, da si je kupil svoj prvi avto Opel. Njegova prva zaposlitev na domačih tleh je bila v Žičnici Ljubljana, kjer je delal tudi zadnja leta pred upokojitv^o. Nekaj časa je delal tudi v Tovilu. V okviru zaposlitve v Slovenijalesu je štiri leta živel Fotografija mladoporočencev na »šrangi« leta 1960 in delal v Centralni afriški republiki. Na obrobju džungle, v kraju Bangui, je bil šef vzdrževanja v obratu za izdelavo mahagon^evega furnirja. Ivanka se je izučila za pletiljo in je več let delala v horjulski Rašici. Bila je zelo natančna pletilja, pletla je ženske komplete, zvončasta krila, puloverje ter tudi otroške komplete za svoje nečake in pozneje sinova. Potem je do upokojitve delala v ljubljanski Ilirci. Po upokojitvi sta se oba včlanila v upokojensko društvo na Dobrovi. V okviru tega sta se udeležila različnih izletov in praznovanj ter dosegla že marsikateri slovenski vrh, tudi Zlatoporočenca Ivanka in Tone Ciuha nazdravljata ob svojem visokem jubileju. najvišji Triglav. Zdaj, ko jima zdravje ne dopušča več večjih naporov, se podata na lažje sprehode v bližnji okolici. Doma skrbita za vrt in okolico hiše, v veliko veselje pa so jima vnukinja Zala in vnuka Matic in Jakob. Zlatoporočenca, 75-letni Tone in 73-letna Ivanka, se še vedno rada poveselita v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev. Po srcu sta še mlada, zato kar ne moreta verjeti, da je že minilo 50 let njunega skupnega življenja. Ob tem tudi nista želela velikega slavja. Ob kosilu v bližnjem gostišču je bilo praznovanje v ožjem družinskem krogu, kjer smo preživeli pr^etno sobotno popoldne. Pražnje oblečena in s poročnim šopkom v roki sta Ivanka in Tone Ciuha zopet s^ala kot mladoporočenca. Vsi zbrani smo jima čestitali ob visokem jubileju in jima zaželeli vse lepo, predvsem pa obilo zdravja v nadaljnjih letih njunega skupnega življenja. NSC Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec Drugi spominski pohod po poteh Pavleta Kozjeka Gostoljubje pri Pavletovih domačih 17. oktobra je planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec organiziralo spominski pohod po poteh Pavleta Kozjeka, ki je bil častni član društva. Pavle Kozjek je bil doma s Setnice, natančneje iz Mačkovega grabna. Do Pavletove domačne je pot vodila enako kot lani. Po gostoljubnem sprejemu pri njegovih domačih pa je vodstvo prevzela njegova sestra. Razmočene steze pod obronki Grmade tisti dan niso bile namreč najbolj pripravne za pohajanje po njih, zato je skupina pohodnikov ubrala varnejšo pot. Po seno-žetih in gozdnih poteh nad Kobilcovo domačno nas je Pavletova sestra varno pripeljala do cerkvice sv. Uršule na Setnici, kjer je bila maša v Pavletov spomin. Deževno vreme je doma zadržalo otroke, ni pa preprečilo, da ne bi spomina na vrhunskega slovenskega alpinista v usihajoči jesenski naravi počastili njegovi planinski rojaki. Pohod naj bi postal tradicionalen. Milka Bokal Pohodniki na razmočenih poteh nad dolino Mačkovega grabna Mačkov graben v jesenskih barvah (vse foto: Jerica Škrlj) Občinski balinarski turnir Bernik in Kogovšek zlata dvojica V balinarski sekcyi (v nadaljevanju BS) ŠD Dobrova smo na lep sobotni dan v začetku oktobra organizirali občinski balinarski turnir v dvojicah. Povabili smo balinarje iz naše Občine Dobrova - Polhov Gradec, in sicer iz krajev Brezje, Polhov Gradec in Dobrova. Balinarji iz Brezja so se udeležili turnirja s tremi dvojicami, Dobrovo so zastopale štiri, Polhov Gradec pa so zastopali tr^je pari upokojencev. Polhograjski BK Blagajana se turnirja na žalost ni udeležil, tako da smo turnir odigrali z desetimi ekipami. V hladnem in meglenem jutru smo se zbrali do pol devete ure in ci dodobra spoznali igrišča in s svojim bližanjem mučili nasprotnika izžrebali sistem igranja dvanajstih ekip na štirih igriščih s po tremi ekipami, kjer se prvi dve uvrstita v nadaljnje tekmovanje. Prvi krog tekmovanja smo začeli ob deveti uri. Polhograjski upokojenci so imeli ugoden žreb in so s po eno ekipo tekmovali v treh pred-skupinah. Glede na to, da igrišč v Gabrju še niso poznali, so imeli v prvem krogu malce več težav s spoznavanjem terena. V četrtfinale se je uspelo uvrstiti dvema ekipama. Še uspešnejši so bili balinarji Brezja, ki igrišča že poznajo in so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili z vsemi tremi dvojicami. Domačini so v nadaljevanje odšli z eno ekipo manj, saj so v medsebojnem dvoboju izgubili en par. Obe ekipi sta imeli v svojih dvojicah tudi najmlajše zastopnike (dva Brezje in dva Dobrova), mladince, ki že uspešno igrajo v svojih ligah (Brezje v 2. državni ligi, Dobrova pa v 1. LOBZ). Pred četrtfinalnimi dvoboji smo imeli skromno kosilo, ki so ga organizirali balinarji BS Dobrova. Ker se je dopoldne megla razkadila in se je pokazalo sonce, smo v lepem sobotnem dnevu prav uživali! V četrtfinalu je postalo tekmovanje že bolj napeto, saj so upokojen- do konca tekmovalnega časa. Na srečo nasprotnikov pa upokojenci niso zbrali, kar je pomenilo njihov zaključek tekmovanja v četrtfina-lu. Od osmih ekip so ostale še štiri najboljše! Dva para balinarjev iz Brezja in dva para iz Dobrove so v polfinalu odločali o napredovanju v finale. V finalu so se srečali s po eno ekipo z Brezja in Dobrove in enako v malem finalu. Po napetem dvoboju je prvo mesto osvojila ekipa balinarjev z Brezja, ki sta jo zastopala Matjaž Bernik in Dore Kogovšek, Dobrovški par Denis Jazbec in Milan Bozovičar pa sta osvojila drugo mesto. Na tretjem mestu sta pristala Damjan in Zvone Urbančič (rezerva Dejan) iz Brez^, četrto mesto pa je pripadlo dvojici: Lado Majc in Milan Božič (rezerva Aleš Rus). Po končanem turnirju smo se razšli zadovoljni, saj so bili dvoboji popolnoma »fer« in so na koncu odražali realno moč posameznih dvojic, tako da ni bilo dvomov o zmagovalcih turnirja. Seveda pa nam tekmovalni duh ne bo preprečil, da se ne bi prihodnje leto spet spopadli in poskušali premagati letos najboljše! Za ŠD, BS Dobrova: Aleš Rus Dež osnovnošolcev ni odvrnil od teka V nedeljo, 17. oktobra, so se prostovoljci - učenci in učenke - OŠ Dobrova v zgodnjih jutranjih urah zbrali na šolskem dvorišču, odkoder so z avtobusom pogumno krenili na pot proti Slovenj Gradcu, mestu, ki ga je leta 1989 generalni sekretar Svetovne organizacje Perez de Cuellar uvrstil med častne nosilce naziva Glasnik miru. Mladi od 6. do 9. razreda so se kljub deževnem in hladnem vremenu odločili zaznamovati dan OZN s tekom po slovenjgraških ulicah. Premočeni in nasmejani so hiteli na cilj, zavedajoč se, da so pri izbiri svojih dejanj svobodni in enaki, pri zagovarjanju svojih stališč pa veseli različnosti in samosvojih/raznovrstnih idej. Ponosni smo lahko, da jih tudi turoben jesenski dan ni mogel prepričati, da bi ostali v domačih naslonjačih pred televiz^skimi zasloni, ampak so se združeni in enotni namenili izraziti skrb za človekovo dostojanstvo, pravič- nost in mir. Mladim nadebudnežem učitelji iskreno čestitamo in jim želimo, da bi tudi prihodnja leta poleteli z golobico miru. Manja Zugman Širnik, mentorica novinarskega krožka OŠ Dobrova Polhograjski učenci obeležili teden otroka Letošnji teden otroka z naslovom Med^i za bogatejše otroštvo je bil poseben že zato, ker smo ga prvič obeležili na gostujoči šoli na Dobrovi. Morda so bili pogoji dela nekoliko težji, vendar aktivnosti, ki so jih razredniki skupaj z učenci izvedli, nikakor ne kažejo na to. V to sva se prepričali tudi z gospo ravnateljico, ko sva učence gostili na prvem srečanju šolskega parlamenta. Navdušili so naju s poročili o dejavnostih v tem tednu, z izdelki in plakati: učenci so se pogovarjali o pozitivnih in negativnih vidikih interneta (facebooka), razmišljali so o zavajanju ljudi prek oglasov in se učili kritičnega mišljenja ob gledanju televiz^e, anketirali so svoje vrstnike in ugotavljali, katere med^e največ uporabljajo, mlajši so si ogledali risanko s pozitivnim sporočilom, izdelali knjigo in še mnogo več. Rešili so tudi spletno anketo o medlih. Izsledki bodo našim parlamentarcem služili kot iztočnica za nadaljnja razpravljanja na parlamentarnih srečanjih. Objavili jih bomo tudi na šolski spletni strani. Za konec bi dodala še svojo misel, ki se mi je porajala ob tednu otroka. Na otroke dandanes vpliva veliko med^ev s svojimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Odgovornost odraslih pa je, da poskrbimo za njihovo med^sko pismenost oz. jih naučimo pravilnega odziva na negativne vsebine. Irena Gabrovšek 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Še nedavno tega devetošolci, zdaj že dijaki v poletni prilogi Konec smo med drugim objavili tudi fotografije devetošolcev pol-hograjske osnovne šole. Ker pod njimi ni bilo imen učencev in ker bi si to nekateri želeli, tokrat objavljamo fotografiji z imeni učencev. 9. a (zadnja vrsta, od leve proti desni) Davorin Osredkar, Klemen Kožuh (CV), Gašper Oblak, Nejc Smrkolj Koželj, (draga vrsta od leve proti desni) Barbara Rednak Robič (sorazredničarka), David Oblak, Klemen Kožuh, Andrej Jesenovec, Matej Koprivec, Tadej Plestenjak, Davor Hafner, Matic Končan, Anja Buh, Urška Bogataj, Urška Žagar (razredničarka), Eva Kozjek, Polona Gerjol, Lea Kapele, Iris Leš-njak, Nuša Oblak, Nika Zibelnik, Ana Pečnik, Zori ca Malinova, Monika Koprivec V prvi vrsti (od spodaj navzgor in od leve proti desnij: Agata Kokalj, Eva Malovrh, Klara Mar^a Keršič, Luc^a Trobes, Tina Košir, Darja Kavčič, Neža Cepon, Meta Rus. V drugi vrsti od leve proti desni: Simon Maček, Miha Oblak, Marko Setnikar, Peter Koprivec, Jan Kavčič, Karel Celarec, Meta Košir, Urška Maček, Lara Maček, Judita Evridika Demšar, razredničarka Mirjam Kogovšek. V tretji vrsti od leve proti desni: Žiga Tominec, Žan Dolenec, Rok Malovrh, Robi Demšar - Polhov Gradec 29. november 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Laž ima kratke noge Ko sem bila stara okoli osem let, so me starši vzgajali, da se ne smem lagati. A takrat se še nisem zavedala, kaj lahko to povzroči. Teden v šoli je bil dolgočasen, zato sem si rekla, da ne bi nič škodilo, če bi se kaj malega zlagala in pripomogla k veselju. Najprej sem rekla, da mi je učiteljica povedala, da gremo jutri v kino. Zatem pa, da je kino odpadel in da bo v šolo prišla skupina Big foot mama, pa so tudi to odpovedali. Čeprav so sošolci že sumili, da tisto, kar govorim, ni resnica, temveč laž, mi ni zmanjkalo besed. Zlagala sem se tudi, da imamo novo razredničarko. Potem so se vsi zapodili vame in rekli, da lažem, a sem še vedno vztrajala, da je to resnica, dokler niso vsi odšli stran od mene. Bila sem žalostna, ker so me vsi zapustili. Doma sem vse poklicala po telefonu in se jim opravičila za laži. Rekli so, da me razumejo in spet smo bili lahko pr^atelji. Vsem, ki to berete, pa sporočam, da se z lažjo ne pride daleč. Beti Škof, 6. a Dan šole V petek, 1. 10. 2010, smo imeli v Polhovem Gradcu odprtje naše prenovljene osnovne šole. Nekateri, ki smo bili pripravljeni pomagati pripravljati prostor za prireditev, smo se v šoli zbrali že ob 9.00 zjutraj, prireditev pa se je začela ob 16.00. Popoldne smo imeli vaje za glasbeno točko, ki smo jo tr^e sošolci izvajali pred šolo, preden so prestrigli trak pred vhodom. Zelo hitro so minile ure in že se je začela prireditev, ki je potekala na prostem. Najprej smo vsi razredi posadili drevesa, nato pa smo s sošolci zaigrali 'Na Golici', ki je se je slišala kar dobro. Zatem smo se skupaj s starši odpravili v šolo, kjer smo si lahko ogledali vsak kotiček naše prenovljene šole. V šoli je sledila še prireditev, ki je trajala zelo dolgo, učenci pa smo v novih razredih čakali, kdaj bomo lahko začeli jesti našo malico, ki nas je že čakala. Ko je bilo prireditve konec in smo se okrepčali, so prišli Čuki. Najprej so imeli program za otroke, nato pa so ubrali še kakšno svojo polko, da smo lahko plesali. Ko smo se naplesali, smo vsi veseli naše nove šole odšli domov. Krištof Janša, 9. a, OŠ Polhov Gradec Tehnični dan na Vrhniki Ura je zazvonila 7.00 in čas je bil, da vstanem, se oblečem in odhitim na avtobusno postajo. Ob 8.00 smo se odpeljali iz Polhovega Gradca na Vrhniko, kjer smo imeli najprej postanek za malico, nato pa se odpeljali na odlagališče odpadkov. Tam nas je pr^azni gospod odpeljal tja, kjer na tekočem traku odpadke ločujejo, nato pa smo si lahko ogledali še nekaj odpadkov, kot so: hladilniki, nagrobne sveče, pločevinke, pohištvo ^ Novi vodja nas je potem odpeljal na toplo, v topel prostor, da nam mraz ne bi prišel do kosti. Razložil nam je, kakšna je razlika med odpadki in smetmi, zakaj je ločevanje dobro in kako ravnamo z nevarnimi odpadki ali snovmi, ki nos^o znake za nevarnost. Napočil je čas odhoda, zato smo zapustili odlagališče in se odpeljali do Male Ljubljanice, kjer smo izvedeli o legendi Jazonu, ki je s pestjo tako močno udaril ob skalo, da se odtis še vedno pozna. Odšli smo tudi k hiši pokojnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, za konec pa smo se posladkali še v slaščičarni. Zame je bil dan zelo poučen, saj zdaj dobro vem, kako in zakaj naj recikliram. Beti Škof, 6. a, OŠ Polhov Gradec Kostanjev piknik na POŠ Šentjošt Kostanj bo kmalu pečen. Ali je to javorjev list? Iskanje skritega zaklada Teden otroka smo na POŠ Šentjošt zaključili s kostanjevim piknikom. Pridružili so se nam tudi otroci iz vrtca in njihove vzgojiteljice. Tokrat smo kostanj pekli kar ob šolskem igrišču. Učiteljice so nas razdelile v pet skupin. Medtem ko je ena izmed skupin iskala kostanjčkov skriti zaklad, so se drugi igrali družabne igre na šolskem igrišču. Pri iskanju skritega zaklada je vsaka skupina morala poiskati pet postaj in opraviti pet nalog. Merili smo tudi čas iskanja zaklada. Po malici smo počakali na kostanj, ki je bil kmalu pečen. Posladkali smo se tudi z grozdjem in tako pr^etno preživeli jesenski dan. Doroteja Demšar, 5. d k Ivanu Cankarju Naj bi kradel suknje svojim pr^ateljem in jim praznil žepe? Da. Morda je res ^ Vendar, ko se potopim v tvoje podobe iz sanj, v tvoj čustveni, lirični svet, ko pohajam po tvojem belem klancu, mimo senc kazalcev ure na svetem Lenartu, ozirajoč se za tvojo materjo, ki teče za vozom s prevelikimi starimi čevlji v roki, ko ukradem pogled na vse te lepe holme, razcefrane megle, ko posedam na sanjavih klopeh svete Trojice, kjer sem posedal nekoč z njo, ki sem jo ljubil. In ko uzrem v Ljubljanici ob času narasle vode tvoj iskriv obraz idealista, tvojo enajsto šolo, ko luščim jutranjo kavo ob soncih na vrtu Mantove in potem barantam z nasmejano branjevko na Sodn^skemu trgu in kupujem kot ponavadi prevelike spodnjice v veleblagovnici. Pravzaprav pozabim ^ Na tvoje ukradene suknje in na izpraznjene žepe. Morda si svojim preznojenim, krvavim delom, s pohabljenim ljubezenskim življenjem preplačal vse to, kar si uzrl v svojih razbitih zrcalih. Dušan Šabić 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 31 Občinski svet v novi sestavi začel z delom Novo izvoljeni občinski svet Loga - Dragomerja je TI. oktobra uradno začel z delom. Svetniki so na konstitutivni seji potrdili svoje mandate ter mandat starega novega župana Mladena Sumine. Na seji so novi svetniki že prvič glasovali usklajeno, saj so enoglasno potrdili vseh pet predlaganih kandidatov komisye za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na prvi konstitutivni seji je novi občinski svet potrdil mandate članov občinskega sveta, kjer ima največ sedežev županova Lista za Dragomer, Log in Lukovico, ki jo bodo zastopali trije svetniki, sledijo DeSUS, Štorklja in SDS z dvema svetnikoma, po en sedež pa imajo SD, NSi, SLS in LDS. Ker je bil župan izvoljen tudi za svetnika in ker funkciji nista združljivi, je podal odstopno izjavo, da bo opravljal le župansko funkcijo. Zato je stekel postopek za imenovanje nadomestnega dana občinskega sveta, ki ga je na seji glede na volilni rezultat imenovala občinska volilna komisija, potrdil pa ga je občinski svet. V novem občinskem svetu je bilo potrjenih trinajst svetnic oziroma svetnikov: Alenka Kuzma, Marko Popit, Ciril Krašovec, Branimira Brečeli, mag. Domen Cukjati, Hermina Šabanov, Branko Gorjan, Slavko Armič, Andrej Jerman Blažič, Viljem Kosednar, Marjan Trček, Mateja Ličer in Alojz Kavčnik na čelu z županom Mladenom Sumino. Svetniki so na seji že imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kateri bo predsedoval Marko Popit, člani le-te pa so še: Branimira Brecelj, Hermina Šabanov, Branko Gorjan in Viljem Kosednar. Prva redna seja občinskega sveta naj bi bila na sporedu še pred koncem novembra. Vesna Erjavec Občinski svet je na seji potrdil mandate svetnikov. Na Fotografiji od desne proti levi stojmo: Alojz Kavčnik, Marko Popit, Domen Cukjati, Ciril Krašovec, Andrej Jerman Blažič, Viljem Kosednar, Slavko Armič Sed^o: Marjan Trček, Branimira Brecelj, župan Mladen Sumina, Mateja Ličer, Hermina Šabanov in Branko Gorjan. A Predsednica volilne komisme Mateja Kuntarič je svet seznanila z rezultati občinskih volitev. Novi stari župan Mladen Sumina se je s podpisom odrekel svetniški funkc^i ter potrdil, da bo opravljal le župansko funkc^o. Korak naprej na poti do priključka Brezovica Ljubljana, 21. oktober - Vlada RS je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana-Vrhnika. S priključkom bo bistveno razbremenjen promet iz krajev med Vrhniko in Lukovico ter iz Vnanjih Goric in Podpeči, zagotovljena pa naj bi bila tudi večja prometna varnost. V uredbi sta načrtovana zunajnivojski priključek Brezovica na območju avtoceste A1 Ljubljana-Vrhnika, ki vključuje odsek avtoceste Brezovica-Vrhnika, vključevalne in izključevalne rampe, severno in južno krožišče, del povezovalne ceste med kro-žiščema in povezovalno cesto, ki poteka od Lukovice prek križišča s Tržaško cesto do severnega krožišča priključka Brezovica in od južnega krožišča priključka Brezovica do križišča z regionalno cesto pri železniškem prehodu na začetku Vnanjih Goric. V državnem prostorskem načrtu so načrtovane tudi spremljajoče ureditve komunalne, energetske in telekomunika-c^ske infrastrukture ter morebitne prilagoditve obstoječih ureditev. S sprejetjem Uredbe so na Vladi naredili korak naprej na poti do izgradnje priključka Brezovica, saj je Uredba podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, na podlagi katerih se bo izdalo gradbeno dovoljenje in izvedla parcelac^a zemljišč. Projekt »težak« dobrih 32 milyonov evrov V Uredbi so med drugim načrtovani tudi ukrepi za varovanje varstva zdravja ljudi, in sicer je za zmanjšanje hrupa predvidena gradnje protihrupne zaščite ob avtocesti ter tudi na delu Tržaške ceste, na 37 objektih pa je predvidena tudi preveritev potrebe po pasivni zaščiti, ki obsega sana-c^o zvočne izoliranosti oken v preobremenjenih stanovanjskih stavbah v bližini načrtovanega območja. Predpisani so pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja ter tudi pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. Po ocenah naj bi bil projekt vreden 32.167.755 evrov, od tega je za odkupe in odškodnine namenjenih dobrih dva in pol mil^ona evrov, za vzpostavitev nadomestnega habitata 150 tisočakov, gradbena dela pa so ocenili na skoraj 23 mil^onov. Semaforizirano križišče na Tržaški cesti V pripravo DPN za priključek Brezovica je bila vključena tudi javnost, ki je v času javne razgrnitve od 13. 10. do 11. 11. 2008 in na javni obravnavi 21. 10. 2008 podala svoje pripombe in predloge. Predlogi so se med drugim nanašali na pasivno zaščito stavb, poseganje priključka na okoliška zemljišča. Obťína Brř; Obííns Log - Dragomer Vlada RS je oktobra izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za priključek Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana-Vrhnika. umestitev zadrževalnika v prostor ^ Največ pripomb pa se je nanašalo na semafori-zirano križišče na Lukovici, namesto katerega so Občina Log - Dragomer in okoliški stanovalci predlagali izvedbo krožnega križišča, predvsem zaradi večje pretočno-sti prometa ter manjše obremenitve okolja z avtomobilskimi izpusti. Izdelovalci DPN so po javni razgrnitvi za navedeni predlog izdelali elaborat, v katerem so preverili možnost ureditve krožnega križišča pri-ključevalne obvoznice na Tržaško cesto in ugotovili, da krožišče ne bi bilo primerno, saj bi bolj posegalo na kmet^ska zemljišča, rušiti bi bilo treba stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja, krožišče bi se še bolj približalo stanovanjskim objektom, poleg tega pa je prekratka tudi razdalja za razvrščanje vozil med izvozom iz severnega krožišča in južnim uvozom krožišča na Tržaški cesti. Na podlagi tega so pojasnili, da bodo križanje priključka z Tržaško cesto uredili s semaforiziranim križiščem. Razbremenjen promet iz krajev med Lukovico in Vrhniko Glavni razlog za gradnjo priključka Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana-Vrhnika je gost promet iz smeri Vnanjih Goric, Podpeči, Dragomerja in drugih nasely vzhodno od Vrhnike, ki doslej niso imela možnosti neposredne povezave na avtocesto. To povzroča preobremenitve regionalne ceste Brezovica-Vrhnika, zastoje skozi naselje Brezovica in kritično obremenitev obstoječega avtocestnega priključka Brezovica. Zastoji nastajajo zlasti ob jutranji in popoldanski konici. Načrtovani priključek Brezovica naj bi z načrtovanim cestnim omrežjem bistveno razbremenil promet iz krajev med Vrhniko in Lukovico ter Vnanjih Goric in Podpeči ter zmanjšal zastoje na Brezovici. Ker pa bo priključek Brezovica na Tržaško cesto navezan s se-maforiziranim križiščem in ne krožiščem, ostaja bojazen, da bo problem kolon na Brezovici zaradi postavitve lukovškega semaforja prestavljen na Lukovico, s tem pa se bosta na tem območju še povečala hrup in obremenitve okolja z izpušnimi plini. Vesna Erjavec VABILO Vabimo vas na prednovoletno srečanje KUD Kosec. Pripravljamo gostovanje gledališkega studia Pionirski dom z imenitno predstavo "Čenče po pogrebu". Gledališki dogodek bo v torek, 21.12.2010, ob 19. uri v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer. KUD^ Ki osec Log - Dragomer mill \NVk«»ii/ SKI/PA) V N»V® l-^^ioll Vse občanke in občane Občine Log - Dragomer, l Za OO DESUS Log -Dragomer Ciril Krašovec Desus in koalic^a Zupan je predlagal, da morebitni koalicyski partnerji ali podžupani podajo poleg volilnih programov tudi konkretnejše predloge. Mi smo mu poslali naslednje. vmes pa predlagamo nekatere rešitve, ki se nanašajo na infrastrukturo in prostor IZ VOLILNEGA PROGRAMA OO DESUS Log - Dragomer Dopolnitev za koalic^sko pogodbo Prva naloga iz našega programa je bila, da se racionalno in učinkovito vodi občina. To se doseže s timskim delom, delitv^o odgovornosti in ponovno organizac^o krajevnih skupnosti. Nočemo koalic^e za potrjevanje predlaganih sklepov, ampak: 1. Tim, ki ima pregled nad vsemi pogodbami, projekti in stroški, pred nastankom, vsaj dva 'brain storminga' mesečno in zadolžitve članov ali vsaj podžupanov. 2. Sveti krajevnih skupnosti s čim več nalogami in pristojnostmi se izvolio ob nekem redfe-rendumu, tako da so operativni pred pripravo proračuna za 2012. 3. Predlagamo tudi imenovanje strokovne ekipe Ekoobčina, ki dela na nalogah sončnih elektrarn na šoli in še kje, javne razsvetljave z LED in fotovoltajiko, bioelektrarne pri Rusu ali kaki preseljeni kmet^i in izobraževanje občanov s področja varčne rabe energie. 4. Uvesti zapisnike s poimenskim glasovanjem. Drugi naloga iz našega programa je premišljen občinski prostorski načrt. Pričakujemo dolge razprave ob razgrnitvi OPN, 1. V OPN vključiti dve novi lokac^i za trgovino med AC in magistralko in takoj začeti razgovore s Sparom in Tušem. Na mestu Mercatorjeve parcele potrditi zahteve vodarjev po odprtju Snešaka in bivšo lokac^o trgovine v Dragomer-ju spremeniti v neuporabno in ceneno parcelo, ki jo pozneje odkupimo. 2. Odlok o komunalnem prispevku prirediti tako, da se vgradi omejitve - standarde glede na dolžino priključkov in da omogoči obračun novih pridobitev tudi za tiste objekte, ki so že zgrajeni. 3. Liparjev breg izključiti iz zazidljivih površin ali omogočiti dostop prek 'tunela' na koncu ulice Pot na polane. 4. Zrimškovo hišo dodeliti društvom, takoj kandidirati na FŠ in s tem rešiti mlade, dodaten dostop do vrtca in vsa društva, ki nimajo prostorov za sestanke in pokale. 5. Pripraviti projekt primarnega dela kanalizac^e in po možnosti plinovoda, da se del, ki gre po magistralki, ureja istočasno kot magistralka. 6. V letu 2011 naj se reši tudi dostop in parkirišče pri Vrtcu Log, rušitev Darsove hiše in hiše na Griču. Urejene, razsvetljene in varne ceste z urejenim lastništvom, kanalizac^a s čistilno napravo, trgovina v Dragomerju, zdravstvena postaja, lekarna, protihrupne ograje, priključek na avtocesto, varstveni center za starejše, uporabne in vsem dostopne rekreac^ske površine, usposobljeni in opremljeni gasilci, urejeni dostopi in razmere na pokopališčih, vzorna šola in vrtci, aktivna društva, povezani in obveščeni občani, zadovoljna mladina in starejši, so bile v našem programu stvari, ki so same po sebi umevne, čim prej asfaltirane in čim manjkrat prekopane ceste pa prihranek pri vzdrževanju. Večino teh stvari imajo v programu tudi drugi, naštel bi le nekaj dopolnitev: 1. Takoj protestirati pri DARSU, da se priključek na Lukovici imenuje Brezovica 2 in da ne vsebuje protihrupne ograje in krožišča na magistralki. Predlagajmo druga imena in kot bodoča ekoobčina ograje - sončne elektrarne. Preverimo tudi možnost odškodninske tožbe skupine občanov ali v imenu občanov. 2. Preveriti programe in ekipo v Naturi in 'po-vodju Ljubljanice', da se naredi vse, da kanala-zac^a vseh nasely dobi prioriteto pri financiranju s strukturnih sredstev in da se hkrati rešuje tudi kmetye. 3. Za dom starejših, ki se bo gradil v Občini Brezovica, skušajmo doseči kako medobčinsko sodelovanje ali participacyo. 4. Za zdravstvene storitve, lekarno in mogoče celo knjižnice skušajmo doseči zamujen dogovor v Dializnem centru. Preostale stvari so dovolj opisane v našem programu. Predsednik OO DeSUS, Ciril Krašovec - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Prejeli smo - Civilna pobuda stanovalcev celotnega Dragomerja za pripravo Občinskega prostorskega načrta (OPN) - prostorski ureditveni pogoji (PUP) za plansko celoto L3-Dragome, s posebnim poudarkom na urejanju enote prostora L3S/5 (Lipar-jev grič) - Dragomer Odnosi med iniciativnim odborom civilne pobude in občinsko upravo, na čelu z županom - sodelovanje Civilna pobuda je začela delovati v drugi polovici leta 2009, in sicer najprej kot pobuda soseske Polane - Dragomer in se je v letu 2010 razširila na celotno perečo problematiko Dragomerja, s posebnim poudarkom na prostorski ureditvi. Kot taka deluje še naprej. Ne pripada nobeni stranki, listi, društvu ali drugi obliki političnega združevanja in je popolnoma neodvisna civilna pobuda, ki si prizadeva za odpravo skupne problematike, ki zadeva vse občane Dragomerja. Naše pobude in predloge, ki se nanašajo na: obstoječo infrastrukturo, ki je iztrošena in v 40-letnem obdobju tudi poškodovana ter ne ustreza več bivalnim razmeram naše občine, na doslej še vedno nerešeno vprašanje trgovine z živili v Dragomerju, protihrupne za- ščite ob avtocesti, zdravstveno in zobno ambulanto ter lekarno, varstvo ostarelih občank in občanov pa tudi na spremembo doslej predvidenega območja Liparjevega griča kot zazidljivega v ne-zazidljivo območje, je s podpisi podprlo 99 % krajank in krajanov Dragomerja, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za razumevanje in pomoč pri razreševanju problematike. niciativni odbor civilne pobude je ves čas sprotno obveščal in obvešča občinsko upravo, na čelu z županom, in je na vsa dosedanja vprašanja in pobude dobil ustrezne odgovore. Da si boste sami ustvarili podobo o sodelovanju med občinsko upravo, na čelu z županom, objavljamo/prilagamo originalno pismo, ki smo ga 5. oktobra 2010 naslovili na župana. Naj ob tem dodamo, da je župan v odgovoru na spodaj objavljeno pismo med drugim zagotovil, da bo občinska uprava dopolnila informacyo o poteku postopkov spreminjanja namembnosti Liparjevega griča, ki je bil spremenjen v zazidljivega že v letu 1988 in izdelavo PUP-a za plansko celoto L3/Dragomer, v okvir katere sodi območje L3S/5 - Lipar-jev grič, Dragomer že od leta 1994, in o tem seznanila občane in občinski svet, ki bo o informacyi razpravljal na prvi redni seji v novem mandatu. Originalno pismo koordinatorja civilne pobude soseska Polane - Dragomera z županom Občine Log - Dragomer: »Spoštovani gospod župan! Civilna pobuda v zadevi Občinski prostorski načrt (OPN) in Liparjev grič deluje še naprej. Z vsemi našimi pogledi in stališči smo vas tekoče seznanjali in vas seznanjamo. Sodelovali ste tudi na dveh sejah iniciativnega odbora civilne pobude. Na vsa vprašanja in pobude, ki smo jih naslovili na občino in vas osebno, smo do sedaj dobili ustrezne odgovore. Na našo pobudo ste o zadevi razpravljali in odločali na 27. redni seji dne 18. maja 2010. Sprejeli ste naslednje sklepe: Občinski svet občine Log - Dragomer sprejme informacijo Iniciativnega obora civilne pobude soseske Polane (OPN - OPPN Liparjev grič). V fazi priprave OPN in OPPN Liparjev grič se upošteva pripombe iniciativnega odbora Pobude in pripombe Iniciativnega odbora se posredujejo izdelovalcu OPN z zahtevo, da jih v skladu s sklepom župana in zakonskimi določili upošteva. Občinska uprava na podlagi dostopne arhivske dokumentacje pripravi informacjo o postopku sprejemanja plana in PUP-ov za to območje. Izražamo zadovoljstvo, da ste informacjo sprejeli in da ste pripravljeni v fazi priprave OPN in OPPN Liparjevega griča upoštevati pripombe Iniciativnega odbora ter da ste od izdelovalca zahtevali, da upošteva že do sedaj podane naše pobude in pripombe. Želeli smo tudi, da bi se Iniciativni odbor s svojimi strokovnimi sodelavci sestal z izdelovalcem OPN na skupnem sestanku, kjer bi poskušali obravnavati vse za nas sporne zadeve že pred objavo javne razprave o OPN-ju po sklepu 28. redne seje občinskega sveta, ki je bila dne 15.09.2010. Občinska uprava je skladno s . točko sklepa Občinskega sveta pripravila informacjo o postopku sprejemanja plana in PUP-ov za zadevno območje. Informacijo ste uvrstili na dnevni red 29. redne seje občinskega sveta dne 15. septembra 2010. Z ozirom na dejstvo, da informacja ni pojasnila vseh okoliščin sprejemanja planov in PUP-ov, ste tudi po naši oceni to točko upravičeno umaknili iz dnevnega reda. To samo po sebi pomeni, da bo občinska uprava informacijo dopolnila. Pri tem smo vam pripravljeni pomagati. Pričakujemo, da boste po dopolnitvi infor-macje le-to ponovno uvrstili n dnevni red seje občinskega sveta in da bomo v skupno zadovoljstvo delo okrog sprejemanja prejšnjega plana dokončali in ustvarili pogoje za pripravo optimalnega novega Občinskega prostorskega načrta, v okviru katerega se bo našla ustrezna rešitev enote urejanja prostora L3S/5 - Liparjevega griča. Po vseh doslej opravljenih postopkih, o katerih smo vas tekoče obveščali smo v septembru t.l. o vsem informirali občane na celotnem območju Dragomera, ki so s solidarnostnimi podpisi podprli naša prizadevanja. Prosimo, da obvestite o tem vse člane občinskega sveta in občinsko upravo, od katere pričakujemo konstruktivno strokovno in enakopravno sodelovanje. Nadalje pričakujemo tudi da boste v najkrajšem času podali ustrezne odgovore na v prilogi III navedena vprašanja s strani stanovalcev celotnega Dragomera. V upanju in pričakovanju še nadaljnjega konstruktivnega sodelovanja vas s spoštovanjem pozdravljamo.« Volitve so končane. Izvolili smo župana, ki bo župan vsem občanom naše občine, izvolili smo občinske svetnike, ki bodo svetniki vsem občanom. Pozabimo na predvolilne praske in združimo naše znanje, moči in poznanstva pri razreševanju pereče problematike. Tako bomo ustvariti ugodne bivalne razmere, kar je pogoj za optimalno sožitje občanov naše prelepe občine. Iskrene čestitke izvoljenemu županu, občinskim svetnikom; njemu, njim in občinski upravi želimo veliko uspeha v novem 4-letnem mandatu. Stojčo Tasev, koordinator iniciativnega odbora civilne pobude Dragomer 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Oddaja Mulčki na obisku v Vrtcu Dragomer Konec oktobra so Vrtec Log - Dragomer, enoto Dragomer, obiskali ustvarjalci oddaje Mulčki. Voditeljica in kuža Izi sta otroke pospremila na kmetyo in se jim pridružila na čarovniško obarvani zabavi. Mulčki so skoraj polurna oddaje, ki že tri leta izpopolnjuje otroški in mladinski program RTV Slovence. Oddaja je razdeljena na tri vsebinske sklope, in sicer prikaz dnevnega utripa v vrtcu, obisk kmetje, pašnika, ekok-met^e, travnika ali gozda ter druženje in zabavo otrok, njihovih staršev in starih staršev v okolici vrtca. Glavni junak in maskota oddaje kuža Izi je skupaj z voditeljico 28. oktobra obiskal dragomerško enoto vrtca. V televiz^ski oddaji bodo predstavili Vrtec Drago-mer, aktivnosti v njem ter v okolici. V dopoldanskem času so ustvarjalci posneli življenje otrok v vrtcu, ki so se igrali z jesenskimi izdelki ter trgovali na tržnici. Okoli popoldneva so odšli na kmet^o Požar, kjer so jim pr^azni gostitelji razkazali življenje na Otroci iz Vrtca Dragomer so bili na obisku na kmet^i Požar. . r-.J I -.J. ' -.-■í^-í... ' ^ J. Spoznali so življenje na kmet^i ter se med drugim naučili, kako nahraniti domače živali. V popoldanskem času so se skupaj s starši in starimi starši zabavali na čarovniško obarvani zabavi. kmet^i. Otroci so pripravili hrano za domače živali in jih nahranili, med drugim so se naučili tudi ličkanja koruze. Popoldan pa so v vrtcu pripravili pravo čarovniško zabavo, ki so se je udeležili tudi nekateri starši. Otroci so postali male čarovničke in čarovniki s pravimi čarov-niškimi imeni. Izrezovali so buče, pili čarovniške napitke in na koncu z metlami zaplesali čarovniški ples. Oddaja je bila na sporedu v nedeljo, 28. novembra, ponovitev pa si lahko ogledate v petek, 3. decembra, ob 9.30 na 1. programu TV Slovenca. Vesna Erjavec Intervju s predsednikom organizacyskega odbora za tekmo Svetovnega pokala v balvanskem plezanju Lorinom Moscho Maja 2011 spektakularen »šov« na loški plezalni steni Občina Log - Dragomer bo 7. in 8. maja 2011 gostila tekmo Svetovnega pokala v balvanskem plezanju, prvo tovrstno tekmo v Slovenyi, ki jo bo organiziralo domače Športno-plezalno društvo Korenjak v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenye oziroma Komisyo za športno plezanje. Predsednik organizacyskega odbora Lorin Moscha na projekt gleda kot na skupno stvar občine in edinstveno priložnost za njeno promocyo ter promocijo Slovenye in naših odličnih tekmovalcev. Le tri leta po izgradnji plezalne stene v Športnem parku Log bo Občina Log - Dragomer prvo prizorišče v Slovenyi, kjer se bodo zbrali najboljši plezalci na tekmi za Svetovni pokal v balvanskem plezanju. Ste si, ko ste na občino naslovili predlog za gradnjo stene, predstavljali, da bo ta projekt tako uspešen? Ne nikakor ne, ko smo naslovili to idejo na župana Občine Log - Dragomer, se pravi da bi postavili balvansko steno na prostem, niti slučajno nismo razmišljali, da bi čez 2 oz. 3 leta gostili tekmo za svetovni pokal. Želeli smo si dobiti boljše pogoje za delo zato, ker smo delali dobro, ker smo verjeli v prihodnost, ker smo imeli cilje, ker smo imeli viz^o in ker se nam je zdelo, da z ustanovitv^o občine in seveda županom, ki je športni navdušenec, lahko naredimo nekaj takega. Lahko rečem, da sem bil zelo presenečen, da je gospod Mladen Sumina idejo podprl in da smo jo nato s pomočjo sodelavcev tako hitro organizirali, saj je od ideje, gradnje in do prevzema stene preteklo manj kot eno leto. Športno-plezalno društvo je iz manjšega društva zraslo v velikega organizatorja. Športno-plezalno društvo Korenjak je bilo v osnovi ustanovljeno leta 2001 in takrat niti slučajno nismo razmišljali o kakršnem koli tekmovanju, saj je bilo društvo ustanovljeno na pobudo otrok, ki so želeli plezati. Sam, takrat kot rekreativni plezalec, sem imel to dejavnost rad, in ko so me otroci pocukali za rokav, je bil glavni namen, da jim pokažem te veščine, da se z njimi potem ukvarjam v pomenu učitelj učenci in da čim več plezamo. Začelo se je tako, da smo hodili plezat v naravna plezališča in na majhni steni, ki smo jo že leta 1996 postavili v OŠ Log - Dragomer. Pozneje so se otroci želeli poskusiti v tekmovanjih in ker jim je to zelo dobro šlo od rok, so prihajale prve medalje na osnovnošolskih, pozneje na reg^skih in seveda na koncu smo osvojili tudi naslov državnega prvaka. Za tem smo se poskusili pri organiziranju tekem za državno prvenstvo in bili izjemo uspešni. Za vami je organizacya že dveh tekem državnega prvenstva na obstoječi steni. Je bila uspešna organizacya tekem v preteklosti razlog za razmišljanje o organizacyi tekme Svetovnega pokala? Z organiziranjem tekem državnega prvenstva smo predstavili nov koncept v organiziranju teh tekmovanj in podrli vse rekorde, dotedanje normative in postavili organizac^o tekmovanj na neki višji, skoraj že zelo zelo visok organizac^ski nivo. Zato je pozneje prišla tudi odločitev, da smo morda zreli, da bi kandidirali za tekmo za Svetovni pokal. Tudi to nista bila naša želja in naš cilj, vendar so nas k temu nagovarjali vsi drugi, ki so bili na tekmi. Jaz se spomnim leta 2008, ko smo steno predali namenu, sta Mira Pirc, predsednica sodniške komisme za športno plezanje, in Natalia Gros ob predaji stene namenu dejali, da take stene nimajo daleč naokoli in da je redko tekma za Svetovni pokal organizirana na tako lepi in tako veliki plezalni steni. Seveda, ko smo te stvari poslušali in ko smo leta 2009 organizirali prvo tekmo za državno prvenstvo in nato še leta 2010 smo videli, da dejansko znamo organizirati tekme na najvišjem nivoju. Tako smo se opogumili, stopili v stik s res, čeprav smo velikokrat lahko zasledili, da gre za največjo balvansko steno v Slovenci, videti kot: »Joj, saj tale stena pa ni najvišja.« Dejansko je razlika v tem, da se balvansko plezanje ne pleza v višino, saj se pleza največ pet metrov visoko, medtem, ko se pri težavnosti meri v višino. In Tomom Česnom in se skupaj odločili, da kandidiramo. Kandidaturo smo dobili potrjeno in sedaj gredo zadeve zares. Tekmo je treba speljati tako, kot jo znamo in tako kot se jo spelje vsako leto v Kranju, se pravi z odliko. Maja naslednje leto bodo oči svetovne javnosti uprte v našo občino. Ali vidite v tem kakšne priložnosti za Občino Log - Dragomer? Res je tako, kot pravite, oči bodo uprte v Občino Log - Dragomer, oči bodo uprte v Slovenko in v končni fazi bodo uprte tudi v Ljubljano, kjer bodo nastanjeni tudi vsi najboljši plezalci iz vsega sveta. Jaz mislim, da je to velika priložnost za občino. Vsekakor je občina dobila priznanje s tem, ko so jo uvrstili v gazele med občinami in je dobila priznanje tudi zato, ker gosti eno izmed devetih tekmovanj na svetu. Smo med državami, kot so ZDA, Kanada, Italija, Španca, med samimi zvenečimi kraji, in na ta zemljevid se je vpisala tudi Slovenca oziroma Občina Log - Dragomer. Vsekakor bo, tako kot je že povedal gospod župan, občina s tem, ko bo gostila svetovno elito, prišla na svetovni zemljevid. Kako pa bodo občina in prebivalci znali naprej izkoristiti ta uspeh, pa je spet drugo vprašanje. Mislim in želim si, da je to projekt celotne občine, vseh občanov, športnikov, ki se ukvarjajo z različnimi športi, da naredimo ta projekt res občinski in da iz njega čim več dobimo vsi. Na prvi pogled stena na Logu ni tako visoka kot stena v Kranju. Kakšna je razlika v balvanski tekmi s tekmo SP v težavnosti v Kranju, ki smo jo na malih zaslonih lahko spremljali v sredini novembra? Ali je stena na Logu res dovolj visoka za organizacyo tekme Svetovnega pokala v balvanskem plezanju? Na prvi pogled je stena na Logu za laika ta stena, ki jo imamo na Logu, je definitivno največja stena na prostem v Slovenci zato, ker se jo meri po njeni razsežnosti. Se pravi, v Slovenci ni tako dolge petmetr-ske stene, kot je naša. Zelo podobno steno imajo postavljeno v Vailu, kjer je vsako leto tekma za Svetovni pokal. Seveda pa so višje stene v Slovenci, na primer v Kranju, Tržiču, Šmartnem pri Litci, vendar so tiste stene namenjene težavnostnemu plezanju, ta na Logu pa je namenjena izključno balvanskemu. Tako je naša stena vsekakor največja in vsekakor je primerna za organizacco tekme za svetovni pokal. Na tekmi v Kranju so bili izjemno uspešni tudi slovenski plezalci. V finalu smo lahko spremljali plezanje kar treh Slovenk in enega Slovenca. Ptujčanka Mina Markovič si je priplezala tudi stopničke, saj se je uvrstila na drugo mesto. Lahko tudi na Logu pričakujemo tako izjemne rezultate Slovencev? V Kranju smo bili resnično priča izjemnemu plezanju naših fantov in deklet, namreč v finalu imeti štiri Slovence, enega fanta in tri dekleta, je vsekakor velik uspeh za slovensko reprezentanco. Glede uspehov na Logu pa bom rekel takole: leta 2008 je bila Natalca Gros evropska prvakinja v balvanskem plezanju, letos je Mina Markovič v skupni razvrstitvi na prvem mestu v Evropi in Natalca na drugem mestu, lani je veliki preboj dosegel Jernej Kruder, ki ga lahko označim kot mladega in nadobudnega fanta, ki mu je veliki met uspel na njegovi prvi tekmi v članski konkurenci, kjer je zasedel 4. mesto, ki je najboljša moška uvrstitev, ponovil pa jo je konec sezone. Tako vsekakor lahko na Logu pričakujemo izjemne rezultate. Naj povem še to, da kot smo lahko že brali v Našem časopisu, Natalca Gros zadnja tri leta živi v Dragomerju in si želi tako tek- 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si mo. Pogovarjali smo se tudi z drugimi, ki si tekme prav tako zelo žel^o in jo štejejo kot izjemno motivac^o. Katerim slovenskim reprezentantem pripisujete največ možnosti za vrhunsko uvrstitev? Sam sem prepričan, tudi na podlagi njihove pripravljenosti, njihovih rezultatov, da vsekakor imamo možnosti, da Slovenci posežejo po stopničkah. Mi lahko obljubimo našim reprezentantom, da bomo postorili vse, kar je mogoče, da se bodo na steni počutili sproščeni in da bomo pritegnili čim več gledalcev, da jih bodo spodbujali in da bodo z njihovo pomočjo lahko slavili medalje. Zelo težko je napovedovati kako in kaj, vendar sam bi si želel, da Jernej Kruder nadaljuje z izjemnimi uvrstitvami, ki jih je pokazal lani, želim si, da mu uspe. Želim si seveda, da tudi Klemen Bečan, ki se je lani večkrat uvrščal v finale, da doseže svojo najboljšo uvrstitev prav na Logu. Nedvomno pa so oči uprte v Mino Markovič in Natal^o Gros, ki ju sam štejem za dve izmed petih najboljših balvanskih plezalk na svetu. Kako daleč ste že s pripravami na tekmovanje? Sama kandidatura za tekmo za Svetovni pokal se je začela leta 2008, takrat sem prvič stopil do Toma Česna in ga vprašal, ali je bila v Slovenci že kdaj ideja, da bi stvar pripeljali tako daleč, da bi kandidirali za tekmo za Svetovni pokal. Tomo je rekel, da so ideje že bile, vendar se tega ni še nihče resno lotil. Tako sva se takrat s Tomom Česnom prvič usedla in videla, kakšne so naše dejanske možnosti. Ker sva ugotovila, da ŠPD Korenjak in Komis^a za športno plezanje lahko odlično sodelujeta, smo se skupaj odločili, da kandidiramo. Aprila 2010 smo kandidaturo predeli mednarodni organizac^i in sredi avgusta smo izvedeli, da smo potrjeni. Tako da 7. in 8. maja tekma Svetovnega pokala na Logu bo. S pripravami smo teoretično končali; zadnje pol leta vse pote- Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 ka po programu in scenariju, ki si ga želimo pri iskanju sponzorjev in pri iskanju organizac^skih partnerjev, pa tudi pri sodelovanju z raznoraznimi prostovoljci in vso tehnično ekipo, ki jo moramo nabrati, da bo tekmovanje izpeljano tako, kot mora biti. Kaj vas še čaka? Predvsem veliko dela. Morate vedeti, da četudi naredimo vse tako, kot smo si postavili, tako kot piše v našem scenar^u, v zadnjih tednih in dneh še vedno pricurljajo kakšne nove stvari. Nobena skrivnost ni, da se dogovarjamo za veliki »šov«, ki je nekaj novega v Slovenci. Šele čisto pred koncem bomo videli, v katero smer bo šel. Podobno je, na primer, ko se dogovarjamo za prenos TV Slovenca, saj ta še nikdar ni prenašala česa takega. Tako je to velik izziv za Televiz^o Slovenko in velik izziv za režiserja, ki se bo lotil takšnega projekta. Bodo potrebne kakšne prilagoditve stene? Vsak organizator si želi, da bi bila njihova stena nekaj posebnega, zato bodo potrebne nekatere prilagoditve same stene. To pa zato, da bo tekmovanje bolj spektakularno in da si ga bodo tekmovalci zapomnili v pozitivnem pomenu. To pomeni, da bomo steno naredili nepreplezljivo oziroma težko preplezljivo in da bodo tekmovalci morali pokazati vso svojo moč, znanje in gibanje, da bodo uspeli zmagati. Zadnji mesec, preden smo steno zaprli, smo kar nekaj denarja in več kot tisoč delovnih ur namenili temu, da smo prilagodili plezalno steno. Kaj pa prilagoditve ŠP Log? Predvsem me zanima, kako bo urejen prostor za gledalce, so predvidene tribune, bodo le-te pokrite? Tekmovalcem zelo veliko pomeni, da jih gledajo gledalci, zato bo vse prizorišče urejeno tako, da se bodo na njem dobro počutili tekmovalci in gledalci. Celotno prizorišče tekmovalnega prostora in prostora za gledalce bo pokrito z velikim šotorom. Prostor za gledalce bomo prilagodili z dvema višinskima podestoma oziroma dvema podaljšanima stopnicama, ki bosta omogočali, da bodo tudi tisti, ki bodo zadaj, zelo dobro videli. Ker bo vse skupaj potekalo v Športnem parku Log, je ideja, da bi tudi po samem tekmovanju nekaj ureditev ostalo tudi stalnih. Računamo na to, da bomo z Občino Log - Dragomer kot pokroviteljem in ŠD Log našli neko skupno stičišče, katerega cilj bo, da bo ŠP Log potem, ko bodo najboljši plezalci odšli, dobil lepšo, boljšo, bolj urejeno in pr^aznejšo podobo za občane pa tudi tiste, ki se bodo vračali in obujali spomine, da je tu nekoč bila tekma Svetovnega pokala. Tekmovanja za DP so bila zasnovana na pomoči prostovoljcev, ki so bili gonilna sila in eden izmed ključnih akterjev organizacye tekmovanja. Bo tudi tokrat tako? Resnično, za tako tekmovanje je potreben ustroj ljudi, saj potrebujemo ekipo 70 ljudi. Samo ožji organizac^-ski odbor je sestavljen iz osmih ljudi, 28 ljudi sestavlja tehnično ekipo, potem pa potrebujemo še 30 do 40 prostovoljcev, ki bodo skrbeli, da bo vse nemoteno potekalo. Namreč: treba je urediti nekatera začasna parkirišča, urediti je treba prihod tekmovalcev, tukaj so sodniki, tukaj je RTV-ekipa in tako naprej. Tako da to tekmovanje nikakor in nikoli ne bi moglo biti speljano, če ne bi bili starši otrok, ki vad^o v ŠPD Korenjak, tako zvesti in tako angažirani pri sodelovanju. Brez teh ljudi nikakor ne bi mogli imeti tega tekmovanja. Seveda tu ne smemo izključiti pomoči in naklonjenosti gospoda župana, ki verjame v naše ideje in ki nam v veliki meri pomaga, da bomo tekmo speljali pod streho in ob pomoči PGD Log. Bo vstop na tekmovanje prost? Tekmovanje bo odprto za oči vse javnosti, čeprav, na primer, v Kranju je bilo tekmovanje plačljivo. Jaz lahko že zdaj zagotovim in povem, da tekmovanje bo brezplačno, tako je večinoma tudi drugod po svetu na tekmah na prostem. Mislim, da je odločitev lepa, hkrati pa mislim, da je v ta projekt vključenih toliko krajanov in občanov, da nam niti na pamet ne pride, da bi svojim lastnim krajanom in občanom obračunavali, da vid^o tisto, kar so v bistvu sami naredili. Vsekakor bi za konec dodal, da v imenu organizac^skega odbora za pripravo tekme za Svetovni pokal vabim vse tiste, ki jih plezanje zanima, tiste, ki so že kdaj poskusili plezati, ali pa tiste, ki jih je plezanja strah, in vse druge, naj se oglasno na dan tekmovanja in spodbujajo naše reprezentante in vse druge tekmovalce. Še posebej pa moram povabiti vse tiste, ki si žel^o videti nekaj posebnega, ki si žel^o biti del »šova«. Tekma v balvanskem plezanju je povsem nekaj drugega kot tekma v težavnostnem plezanju; če je tista bolj statična je ta veliko bolj dinamična. Vam bo uspelo? Zanimivo vprašanje. Jaz mislim, da nam vsekakor bo uspelo, saj nismo osamljeni in tako kot sedaj vidim, kamor koli potrkamo, so ljudje z nami in nas spodbujajo. Uspelo nam bo pa zato, ker sodelujemo skupaj s Komisijo za športno plezanje, ker sodelujemo skupaj s Tomom Česnom, ki ima 15-letne izkušnje pri pripravi takega tekmovanja. Ker sodelujemo z Občino Log - Dragomer in ker sodelujemo z našimi zvestimi sponzorji in pokrovitelji, ki so že od nekdaj z nami. Tako da: definitivno nam bo uspelo. Vesna Erjavec Svetniki imenovali občinska telesa svetniki in svetnici Občinski upravi podali številne predloge za dopolnitev oziroma spremembe predlaganega proračuna. Predlog Odloka o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2011 so soglasno sprejeli in ga posredovali v javno razpravo do 3. 12. 2010. Prav tako so podprli predlog Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premočenjem občine za prihodnje leto ter sklenili, da v letu 2011 ne bo predvidena prodaja finančnega premoženja. Prav tako pa so se strinjali s predlaganimi iz- Log - Dragomer, 24. november - Novi log - dragomerški občinski svet se je sestal tokrat med njimi kresala mnenja. Svetniki so na seji imenovali odbore in komisye, okoli novega proračuna ter soočili svoja mnenja ob spremembi Statuta. Imenovanje delovnih teles in Nadzornega odbora Svetniki in svetnice so na seji imenovali člane stalnih delovnih teles in Nadzornega odbora. V odbore je bilo imenovanih po 5 predstavnikov, in sicer je v njih vsaj polovica svetnikov, ostali pa so lahko občani. V Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti je bil za predsednika imenoval Ciril Krašovec, ostali člani so še Simon Strgar, Andrej Jerman Blažič, Mirjam Čuden Kocbek in Marjan Trček. Odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe bo predsedoval Andrej Jerman Blažič, poleg njega pa bodo v njem še Alojz^ Kavčnik, mag. Domen Cukjati, Ludvik Rožnik in Anton Fridl. Predsedujoči Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje bo mag. Domen Cukjati, v njem pa bodo še Marko Popit, Ivan Količ, Anton Vahen in Mateja Ličer. Za predsednico Statutarno-pravne komisme je bila imenovana Alenka Kuzma, v komis^i pa bodo še Blaž Rupnik, Peter Mausar, Slavko Armič in Branimira Brecelj. Delo v Nadzornem odboru Občine Log - Dragomer bo kot predsedujoči prevzel Igor Pirnat, v njem pa bodo še Ivan Klenovšek, Ratomir Vidakovič, Tjaša Kastelic in Gregor Pečko. Proračun 2011 Občinski svet je na seji opravil prvo splošno razpravo o proračunu za leto 2011. Na seji so že na svoji drugi seji. Če so bili svetniki razrešili so direktorja KPVter imenovali hodišči kadrovskega načrta za prihodnje leto. Proračun bodo svetniki ponovno obravnavali po koncu javne razprave, predvidoma konec prihodnjega meseca. Sprememba Statuta Občine Log - Dragomer Ostra razprava pa se je razvila ob se^i točki dnevnega reda, spremembi Statuta. Že ob začetku seje je na predlog svetnika Kosednarja občinski svet glasoval o predlogu, da se točko na konstitutivni seji usklajeni pa so se njegovega naslednika. Mudili so se tudi umakne z dnevnega reda, kar pa svetniki v večini niso potrdili. Razprava se je zaostrila ob sami obravnavi točke, sprememba Statuta se je nanašala na 34. člen, ki govori o podžupanih. V njem je bil predviden en podžupan, točko pa so spremenili tako, da se v prvem členu glasi "za pomoč in opravljanje nalog župana ima občina najmanj enega podžupana". Čemur pa so nasprotovali nekateri svetniki. Kljub vprašanjem o potrebi večih podžupanov, pa sta potrebni dve tretjini svetnikov s spremembo soglašali. Razrešitev in imenovanje v.d. direktorja KPV Občinski svet je na seji z mesta direktorja Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika razrešil Stojana Jakina, ki je bil imenovan za novega župana Občine Vrhnika, saj mesto direktorja ni združljivo z njegovo novo funkc^o. Svetniki so na predlog skupnega ustanoviteljskega organa za v.d. direktorja JP KPV imenovali mag. Brigito Šen Kreže. Vrtec Občinski svet je na seji podprl sklep o ukinitvi fleksibilnega normativa v oddelkih 2-5 in 1-2 v prizidku vrtca Dragomer. V vrtec glede na trenutne potrebe in čakalne vrste ni vpisanih toliko otrok, da bi potrebovali dodatna mesta za katera pa mora občina plačevati. Na ta način bo občina do avgusta prihranila kar 15.530 evrov. Vesna Erjavec 36 NAŠ ČASOPIS Občina Regin izlet v neznano Na vabilo za izlet v neznano se nas je odzvalo 35 planincev. Na Martinovo soboto, 13. novembra, smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani in naprej do Trojan, kjer smo se ustavili na jutranji kavici. Za nami je na parkirišče pripeljal avtobus z znanimi obrazi - bili so vrhniški planinci, ki so se prav tako namenili v neznano. Ugibanj, kam gremo, je bilo na dom gospoda Janka, kjer nas obsega 9 ha in je predvsem sta pričakali gospa Hinka in bogato obložena miza z narezki, namazi in domačim vinom. Po daljšem postanku smo se od- Log - Dragomer 29. november 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si konec, ko smo avtocesto zapustili pri izvozu za Slov. Bistrico in Ptuj ter nadaljevali vožnjo proti Ormožu. Bilo nam je h ' m jasno, da bomo dan preživeli v Prlekiji - deželi, posejani z vinskimi griči, ravnicami, klo-potci, prjaznimi ljudmi in izvrstnimi kletmi, v katerih zori žlahtna vinska kapljica. V kraju Zamušani pri oljarni Korošec nas je pričakal naš gostitelj gospod Janko. Ogledali smo si stiskanje naravnega bučnega olja iz semen buč golic, ki najbolje uspevajo prav v tamkajšnjih krajih zaradi obilice sonca in zadosti vlage. Nakupili smo olje in semena za domov in se odpeljali v Veliko Nedeljo peljali do Pavlovskega vrha. V prijetno toplem jesenskem soncu smo peš odšli po vinski cesti med lepo obdelanimi vinogradi, ki so bili že obrani in so le tu in tam ponujali še kakšen grozd. Pot nas je vodila skozi vas Svetinje do Jeruzalema, kjer smo uživali ob pogledu na vinske gorice. Pred dvorcem smo zavili desno in po makadamski cesti prišli do Jankovega vinograda. Na mizici nas je čakalo: košara jabolk, odličen sadni kruh in vino. Povedal nam je nekaj besed o svoji kmetji, ki sadjarsko in vinogradniško usmerjena. Najbolj znani so po prodaji vina, jabolk in jabolčnega soka. Po prjetnem druženju v naravi smo se odpeljali do gradu Ormož. Tam je bila na ogled razstava aktiva kmečkih žena Pridne roke - ročna dela in nešteto vrst drobnega peciva, ki je bilo prava paša za oči. Na grajskem dvorišču je bila rokodelska tržnica. Po ogledu in nakupu izdelkov smo se odpeljali do turistične kmetije Sonje Ozmec na Martinovo pojedino: gosko, pečenko, kašo, mlince in rdeče zelje. Po obilnem kosilu smo se zavrteli ob zvokih Tonetove in Jožetove harmonike, nato pa jo peš mahnili v pol ure oddaljeno Jankovo klet, da se nam je hrana malo polegla. V kleti smo poskusili mlado vino in domači jabolčni sok. Že dobro razpoloženi smo se vrnili nazaj v gostišče in posedli zunaj na pokrito teraso. Čeprav je bilo hrane in pijače že dovolj, se nismo mogli upreti okusnim kruhkom z domačo pašteto in zaseko, slanemu pecivu in moštu iz lesenega sodčka. V kaminu zunaj so nam spekli kostanj, gospa Sonja pa je na mize prinesla še toplo pogačo. Tone in Jože sta poskrbela, da smo se veselo vrteli po plesišču. Pred odhodom sta nam Janko in Hinka pripeljala sok in vino, ki smo ga naročili. Zahvalili smo se jima za prjaznost in gostoljubnost ter se nato odpeljali proti domu. V imenu vseh udeležencev izleta se zahvaljujem vodji izleta Stanetu, ki nam je pokazal ta, za nas oddaljeni košček prelepe domovine, kjer smo preživeli prekrasen in nepozaben jesenski dan. J. Trček O dejavnosti Društva upokojencev Log Od zadnjega oglašanja v Našem časopisu je minilo kar dva meseca in med tem časom člani društva nismo mirovali. Predvsem smo se pripravljali na martinovanje, ki smo ga organizirali in pripravili z našim stalnim prevoznikom Vinkom. Podali smo se proti Dolenjski in popotovanje začeli v Mirni. Najprej smo si ogledali »spečo lepotico«, grad, ki ga obnavlja g. Marin že vrsto let. Razdelili smo se v dve skupini in prisluhnili predstavitvi zgodovine in obnove gradu. Potem smo se odpeljali do Od drugih aktivnosti članov našega društva ne moremo brez pohvale naših pohodnikov. Letos (od občnega zbora 23.3.2010) so opravili 31 pohodov in v poletnih mesecih so se celo 10-krat povzpeli na planine, visoke od 1600 do 2000 m. n. v. Sedaj na jesen bodo po zagotovilih njihove mentorice Martine Tomše odhajali na izlete v lažje dostopne kraje, in to vsak četrtek, če le ne bo slabo vreme. Članice pridno klekljajo (vsak torek od 15.30 do 17.30). Po klekljanju so na vrsti vaje ženskega pev- tovarne Dana, kjer so nas postregli z njihovimi »ta kratkimi«. Mogoč je bil tudi nakup. Od tam nas je pot vodila na območje Gradišča v turistično zidanico Opara, kjer smo imeli martinovanje: s krstom vina, odličnim kosilom, zdravicami, veliko plesa in na koncu z dobro obaro. Domov smo se odpeljali bolj pozno vsi siti in zadovoljni. ske^a zbora Spominčice, ki trajajo do 19.00. Člane bi še spomnil, da v gasilskem domu na Logu vsako prvo sredo v mesecu poteka od 9.00 do 10.00 (sedaj bo to 3. 12.) brezplačna meritev krvnega tlaka in sladkorja. Predvideno novoletno srečanje članov društva bo 22. 12. 2010. Sledi pisno vabilo. Jože Štemberger Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Naša jesenska izleta Zlata jesen, ki se nam je kazala od oktobra naprej v vseh svojih barvah, ki jih premore, nas je letos spet popeljala po kostanj k Mohorju nad Kostanjevico na Dolenjskem. Pri naši Jožici in Jožetu že več let pripravljamo kostanjev piknik, kjer smo bili tudi tisti dan v oktobru spet dobrodošli. Dobrodošlice z gospodinjo Jožico so bili deležni vsi, ki so se obteženi vrnili iz gozda. V kuhinji je dišalo po ričetu in klobasah, pecivo so naše pridne gospodinje prinesle s seboj. Kmalu je zadišalo tudi po pečenem kostanju in Janezu ga je težko uspelo dovolj napeči. Klet je bila za nas odprta, bilo je po trgatvi in novega vina še ni bilo. Ogreli smo se tudi ob zvokih Tonetove prjateljice - harmonike. Dan je bil za vse nas uspešen in ob obilni beri kostanja se je šibil tudi avtobus. Pot do avtobusa je bila s tovorom kostanja naporna in počitek je prišel prav kar v prtljažniku avtobusa. Z nami sta bili na kostanjevem pikniku tudi Vida Sega in Ela Hassler, naši članici, ki sta se nadvse izkazali in nabrali kostanja dve polni veliki torbi. Gospodar Jože se je rad nastavil fotoaparatu in objel svoji sosedi. Martinovanje v Temeniški dolini Deževje, ki je več dni ogrožalo naš izlet in martinovanje, nam ni vzelo volje. Ko smo se odpeljali proti Dolenjski, še nismo vedeli, v kateri kraj nas bo popeljal avtobus. Prvi postanek na jutranji kavici smo si privoščili v Štorovju, potem pa krenili v gosto deževno meglo proti Bogen-šperku. Več je bilo takih, ki tam še niso bili in so poznali samo Valvazorjevo ime. Vodička nas je vodila po gradu in pripovedovala njegovo zgodovino s stanovalci vred. Grad je bil zgrajen leta 1511, Valvazor pa se je vselil leta 1672. Tam je poleg Slave Vojvodine Kranjske napisal še mnogo knjig, ki bogatjo našo kulturno dediščino. Raziskava podzemnih jezer Cerkniškega polja je znanstveni prikaz kraške narave jezera. Ogledali smo si zbirko noš raznih krajev Kranjske dežele, soba vraževerja nas je spomnila, da smo tudi mi malo vraževerni, in si ogledali še lovsko zbirko s številnim rogovjem. V poročni dvorani nam je vodička pokazala prazne knjižne omare, saj je Valvazor svojo knjižno zbirko prodal in je razstavljena v Zagrebu. Na koncu smo obiskali bakroti-skarno, kjer so tiskali Slavo Vojvodine Kranjske. V kraju Mihelca na Debelem hribu nas je že nestrpno čakal sv. Martin in izprosil, da bo vino letos še boljše od lanskega. Izprosil nam je tudi vreme, saj je potem res sijalo sonce. Tam deluje najmlajše in najmanjše vinogradniško društvo. Ozka pot je vodila skozi naselje, pod nami pa so bili strmi in ozki nasadi trte. Gospodar zidanice je povedal, da je od vseh del vinogradnika najtežje grozdje spraviti navzgor v vinsko klet. Gospodar je prejel že kar nekaj medalj za svoj cviček in je nanj zelo ponosen. Vrh Debelega hriba je znan po kipu Marije, ki so ga pripeljali iz Medžugorja. Kamniti podstavek, kjer stoji Marija, je neusahljiv vir cvička in vode, zato se popotniki radi ustavljajo po tistih gričih. V kleti vikenda smo se odžejali in tudi zakuske ni manjkalo. Dobro Martinovo kosilo v Štorovju je hitro minilo ob zvokih Ansambla Krila. Napovedujemo Na druženju pred novoletnimi prazniki se bomo zbrali v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri v dvorani gasilskega doma, kamor vas že zdaj lepo vabimo. Ob lepem voščilu in dobrodošlici letu 2011 si bomo zaželeli vse lepo in se za slovo od leta 2010. poveselili in pogostili. Potrebna bo poprejšnja prjava, zato ne spreglejte objave na oglasnih mestih. Kot doslej bomo tudi na tem srečanju organizirali srečelov. Pričakujemo, da nam boste podarili tudi dobitke. Pričakujemo vas. 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 37 NLB Skladi so dobra odločitev G. Matjaž Bobnar, kot finančni strokovnjak v NLB Skupini, kateri del ponudbe predstavljajo podskladi krovnega sklada NLB Skladi? Gotovo ste pravi naslov za najbolj temeljno vprašanje - kaj sploh pomeni izraz podsklad, ki se pojavlja zadnje čase? Podsklad krovnega sklada je vsebinsko gledano enak vzajemnemu skladu, ki je med ljudmi bolj znan izraz. Vzajemni skladi so se zaradi dodatnih davčnih ugodnosti preoblikovali v podsklade krovnega sklada. Vsak podsklad zbira premoženje večjega števila vlagateljev in to premoženje nalaga v delnice in obveznice v skladu s svojo naložbeno politiko. Matjaž Bobnar, osebni bančnik v NLB Poslovalnici Vrhnika Katere pa so dodatne prednosti, ki jih omenjate? Ključna prednost za vlagatelje z uvedbo krovnega sklada je možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri prehodih med podskladi istega krovnega sklada. Z drugimi besedami: vlagateljem pri prehodih med pod-skladi istega krovnega sklada ni treba plačevati morebitnega davka na kapitalskih dobiček, ki pa so ga pri prehodih med vzajemnimi skladi morali. Kadar med posameznim vplačilom v krovni sklad in izplačilom iz krovnega sklada mine dovolj dolgo obdobje (20 let), se vlagatelj lahko tudi v celoti izogne plačilu davka na kapitalski dobiček. Lahko na kratko opišete delo finančnega svetovalca. Človek bi si predstavljal, da vlagateljem danes svetujete, kaj bo jutri najbolj donosno? Takšna opredelitev bi bila napačna. Za finančnega svetovalca je ključno, da vlagatelju svetuje takšne podsklade, ki ustrezajo njegovemu finančnemu profilu. Pri tem se ne ozira na preteklo donosnost podskladov. Zelo pomembno je, da finančni svetovalec stranko pozna in se med njima vzpostavi odnos zaupanja. Osebno v tem vidim svojo največjo konkurenčno prednost, saj svoje stranke dobro poznam in jim lahko svetujem takšne podsklade krovnega sklada, ki so zanje najprimernejši. Torej na vprašanje, v kateri podsklad naj naložim, ne more dati enoznačnega odgovora? Tako je. Za različne vlagatelje so primerni različni podskladi, odvisno od tveganja, ki ga je posameznik pripravljen sprejeti. Zavedati se moramo, da je mogoče pričakovati višjo donosnost zgolj z višjim prevzetim tveganjem. To je zelo pomembno dejstvo, ki nas opozarja, da v svetu naložb ni zastonj kosila. Je sedaj pravi čas za naložbo v podsklade krovnega sklada NLB Skladi? Če je bil najboljši čas za nalaganje v podsklade krovnega sklada NLB Skladi pred enim letom, to še ne pomeni, da sedaj ni dober čas za nalaganje. Vsekakor bo vsak, vsaj minimalno strokovno usposobljen finančni svetovalec vedno priporočil vlagatelju podsklade v določenem deležu glede na celotno finančno premoženje. Družba NLB Skladi je letos prejela tudi mednarodno nagrado analitske hiše Frost & Sullivan. Verjetno ste na to vsi upravičeno ponosni? Res je. Analitska hiša Frost & Sullivan je družbi NLB Skladi podelila nagrado za doseženo pe-netrac^o trga, saj je družba NLB Skladi od ustanovitve leta 2004 dosegla največjo rast tržnega deleža na slovenskem trgu vzajemnih skladov. Kot merilo pri izbiri nagrajenca je pomembno vlogo igral tudi način, kako je bila rast dosežena. Izpostavljena je bila zlasti uravnotežena prodaja, ki ni temeljila na agresivnih delniških podskladih. V tem je tudi ključni prispevek finančnih svetovalcev, ki smo svetovali korektno in pogosto celo mirili apetite vlagateljev po čezmerno tveganih podskladih glede na njihov finančni profil. Za konec še ključno vprašanje. Na kakšen način in kako vlagatelji lahko varčujejo v pod-skladih krovnega sklada NLB Skladi? NLB Skladi - Varčevalni načrt + Postopno varčevanje v krovnem skladu NLB Skladi. Želite na enostaven način varčevati za boljšo pokojnino ali morda svojemu otroku zagotoviti ustrezno šolanje? Morda pa kar tako, za boljšo finančno varnost? NLB Skladi - Varčevalni načrt + vam omogoča postopno varčevanje v vzajemnih skladih na enostaven in prilagodljiv način, s 50 % nižjimi vstopnimi stroški*. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnicah podružnice Vič-Notranjska: • NLB Poslovalnica Vrhnika, 01 / 750 40 65 • NLB Poslovalnica Vič, Ljubljana 01 / 200 54 60 • NLB Poslovalnica Tržaška 132, Ljubljana, 01 / 477 46 62 NLbO Skladi www.nlbskladi.si 080 22 86 * Popust ne velja pri plačilu začetnega pologa Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d o o (v nadaljevanju NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d d , Ljubljana, in Banka Celje d d Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10 in 12 uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d d , Ljubljana, in Banke Celje d d , med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www nlbskladi si Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah V podskladih krovnega sklada NLB Skladi je mogoče varčevati postopoma, na primer z mesečnimi manjšimi vložki, pa tudi z enkratnimi vplačili. Vlagateljem vsekakor svetujemo, naj se oglasno na katerem od pooblaščenih vpisnih mest. V okviru NLB Podružnice Vič Notranjska tržimo podsklade krovnega sklada v NLB Poslovalnici Vrhnika, Trg K. Grabeljška 2a, Vrhnika, 01/ 750 40 65; v NLB Poslovalnici Vič, Cesta na Brdo 9, Ljubljana, 01/ 200 54 60, in NLB Poslovalnici Tržaška 132, Ljubljana, 01/ 477 46 62. Opozorilo vlagateljem Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investic^skih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, in Banka Celje, d.d. Podrobnejši podatki in informac^e o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investic^skih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnji objavljeni revidirani letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnji objavljeni revidirani letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informac^e o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana, in Banke Celje, d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakc^skih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasbo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. 0 REPUBLIKA SLOVENHA UPRAVNA ENOTA VRHNIKA www.upravneenotB.gov.si/vrhmka/. e: ue.vrhnika@gov.si Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika t: 01 7507 850, f: 01 7507 880 Potek večjega števila osebnih izkaznic ter pravočasna pridobitev nove 20. 10. 2010 je minilo 10 let, odkar je po Zakonu o osebni izkaznici, iz leta 1997, prenehala veljavnost vsem starim osebnim izkaznicam, izdanim po osamosvojitvi Republike Slovence. Osebna izkaznica ni obvezen dokument za mladoletne državljane, mora pa jo imeti vsak polnoletni državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Slovenci, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe vloži zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem osmem letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je treba predložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizac^o in upravno takso, znaša: - 16,70 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnoletne državljane); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (za državljane od 3. do 18. leta starosti); - 13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 leta (za državljane do 3. leta starosti). Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva, z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi potujejo, in sicer v Avsstr^o, Andoro, Belg^o, Bol-gar^o, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno goro, Dansko, Estonko, Finsko, Francko, Grč^o, Hrvaško, Irsko, Italko, Islandijo, Latv^o, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonko, Nemč^o, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srb^o, Španko, Švedsko, Švico in Veliko Britan^o. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Zakonodajni referendum o Zakonu o radioteleviz^i Slovenca Z odlokom predsednika Republike Slovence, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 87/2010, je določeno, da bo 12. decembra 2010 potekal referendum o Zakonu o Radioteleviz^i Slovenca. Na referendumu se lahko uresničuje volilna pravica oziroma glasuje na naslednje načine: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Slovenci 12. 12. 2010; b) predčasno glasovanje 7., 8. in 9. 12. 2010 na sedežu okrajne volilne komisme - Tržaška 1, Vrhnika, in sicer od 9. ure do 17. ure; c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovence za osebe, ki bodo 12. 12. 2010: - v bolnišnici ali zdravilišču; - v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; - na prestajanju kazni zapora ali v priporu, in bodo najpozneje do 2. 12. 2010 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komis^i; č) glasovanje na domu za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, če bodo najpozneje do vključno 9. 12. 2010 sporočile okrajni volilni komis^i, da žel^o glasovati na domu; d) glasovanje na volišču, ki je dostopno invalidom - volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajni volilni komis^i sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču, za območje katerega so vpisani v volilni imenik,in sicer najpozneje do 9. 12. 2010; e) glasovanje na volišču za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja - volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komis^i, na območju katerega so vpisani v volilni imenik, da žel^o glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storno tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje pristojnosti diplomatsko-kon-zularnega predstavništva RS (izseljenci), pa bodo na dan glasovanja Republiki Slovenci in žel^o glasovati na volišču v Slovenci najpozneje do 9. 12. 2010. d) glasovanje v tujini. OKRAJNA VOLILNA KOMIS^A 2. VOLILNEGA OKRAJA 3. VOLILNE ENOTE 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Simon Seljak, urednik Našega časopisa: »Dve desetletji dela pri Našem časopisu sta me notranje obogatili in okrepili.« Simon Seljak, urednik Našega časopisa, je v začetku oktobra izpolnil vse pogoje za upokojitev. Po dobrih dvajsetih letih angažiranja pri časopisu, kjer je bil organizator, pisec člankov, fotograf, distributer in nazadnje tudi urednik, počasi prepušča krmilo časopisa mlajšemu kolegu. »Se nekaj številk bom uredil, nato pa bom izpregel in če mi bo dano, bom ostal sodelavec tako, da bom pokrival športno in kulturno dogajanje v Občini Vrhnika,« je dejal naš tokratni sogovornik. I Pravzaprav nisi nikdar nameraval delati pri časopisu. Konec osemdesetih, ko se je zgodil prelom v družbi, si moral kot tedanji sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva prevzeti tudi skrb za normalno izhajanje Našega časopisa. Sicer pa si v mladosti želel biti učitelj ali profesor športne vzgoje, vendar se tvoji upi niso uresničili. V mojih otroških letih smo stanovali v TVD Partizan. Oče je bil gospodar stavbe, mama pa čistilka. Moja soba je bila zraven pisarne, kjer zdaj delam. Precej časa sem preživel s športniki, se podil za žogo in užival v zmagah naših ekip. Toda starši so sklenili, da bom moral početi kaj resnega v življenju, ne pa se ukvarjati s športom. In poslali so me na srednjo elektro šolo. Bila je na Vegovi v Ljubljani. Ko sem leta 1969 matu-riral, pa v vojsko. Najprej v tankovsko enoto v Nišu in takoj na šestmesečni tečaj, kjer so nas usposabljali za ravnanje s takrat kar sodobno opremo za vožnjo tankov ponoči. Konec vojaškega roka tedanje JLA sem dočakal v Skopju, po vrnitvi domov pa sem se zaposlil na RTV kot kontrolor kamere. Ja, to je bilo delo brez reda, večinoma smo snemali ponoči, tudi do treh, kar mi ni ustrezalo. Poleg tega sem imel vseskozi težave s prevozom, saj ponoči vlaki in avtobusi niso vozili. Po slabega pol leta dela na RTV sem dobil službo v nekdanji vrhniški Iskri, kjer smo delali antene in ostal v njej osemnajst let. Petnajst let sem bil vodja proizvodnje. Več kot dvesto nas je bilo zaposlenih in v tistem času nam je dobro šlo. Z našimi antenami smo se prebrali na tuje trge, predvsem arabske, dobro prodajali doma in se solidno razv^ali. I V osemdesetih letih, ko si bil v Iskri, te je potegnilo tudi v politiko. Kolikor se spomnim, nisi bil tipičen politik, saj že po naravi nisi nastopač, vendar si se izkazal kot dober organizator različnih sindikalnih akcq? Imaš prav. Nikdar se nisem izpostavljal z ozko političnimi in ideološkimi temami. To mi preprosto ni ležalo in še vedno mi ne. Sem človek akc^e, organizator in predvsem so me vseskozi zanimala konkretna vprašanja življenja in dela v mojem okolju. Zato mi je bilo delo v sindikatih pisano na kožo, čeprav mi je odjedalo precej prostega časa, saj sem bil najprej predsednik občinskega sindikalnega sveta neprofesionalno. Če danes kdo pravi, da so nekdanji sindikati skrbeli le za ozimnico, se mu nasmehnem, saj bodisi ne ve, kaj govori, ali pa namerno potvarja. Tudi za ozimnico so skrbeli, za novoletna in prvomajska delavska praznovanja. Organizirali so tudi do-pustovanje delavcev in proizvodna tekmovanja. Znali in zmogli pa smo tudi zavarovati delavce, če jim je kdo kršil njihove pravice. Toda časi so bili drugačni, delavci so bili res dobro zaščiteni in zato nam ni bilo treba demonstrirati na ulicah in množično stavkati. Vsaj na Vrhniki ne, kajti praktično je vsak, ki je hotel delati, dobil službo s plačo, ki mu je omogočala dostojno življenje. Bili so konflikti v podjetjih, vendar smo jih zmogli reševati po dogovorni poti. Resnici na ljubo si takratni direktorji podjety niso upali preveč stiskati delavcev, saj bi se lahko znašli na listi avtokratov ali tehnokratov, kar pa ni bila prav pr^etna uvrstitev. Zato so delali z ljudmi v rokavicah, le redko kdo je izgubil službo, ne pa tako kot danes, ko delavec ni nič vreden. I Poklicni sindikalist si postal leta 1984 in nato si bil vse do konca socializma, torej do leta 1989, sindikalist, ki se je zapisal tudi Našemu časopisu? Na Vrhniki sem bil profesionalni sekretar sindikatov tri leta, od leta 1984 do konca leta 1987. Dela je bilo dosti, kajti Industr^a usnja Vrhnika je takrat zaposlovala množico ljudi, v Liku je bilo več kot tisoč ljudi, v Iskri antene več kot dve sto, okrog 500 ljudi je bilo zaposlenih v Kovinarski. Poleg tega so bili na Vrhniki obrati tudi drugih tovarn. Če k temu prištejemo še sindikata v zdravstvu in šolstvu, skoraj vsi pa so bili člani tedanje Zveze sindikatov Slovence, smo bili kar močna organizac^a. Po treh letih sem za nekaj časa odšel na medobčinski sindikalni svet ljubljanske reg^e, vendar sem se kmalu vrnil na Vrhniko in postal sekretar občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Kaj je že to, ha, ha!? Patronat nad izdajanjem Našega časopisa, ki je bilo tedaj glasilo še velike Občine Vrhnika, je imela SZDL. In ker je prišlo v tistem času do kadrovskega osipa v Našem časopisu, sem moral kot sekretar poskrbeti, da časopis vsak mesec normalno izide. Tudi takrat, ko so nekdanje družbenopolitične organizac^e prenehale delovati, sam pa sem za štirinajst mesecev odšel na zavod za zaposlovanje, sem še naprej skrbel za časopis. Takratni izvršni svet Skupščine Občine Vrhnika je ocenil, da Naš časopis rabimo. Prevzel je izdajateljske pravice, mene zaposlil kot novinarja - sodelavca, pokojni Tone Janežič, novinar Dnevnika, pa je bil postal odgovorni urednik Našega časopisa, vendar neprofesionalno.. I Če pogledaš nazaj, na Vrhniko v času pred petindvajsetimi, tridesetimi leti in današnjo, kaj te najbolj presune? Industr^ska puščava. Vsa podjetja so propadla ali pa preselila svojo proizvodnjo drugam. Zdaj sta največji podjetji Dom upokojencev in Komunalno podjetje Vrhnika. Od industrie praktično v vrhniški občini ni ostalo ničesar. Menda še to, kar je ostalo od Lika na Verdu, odhaja. Po delavskem standardu je bila takrat Vrhnika na vrhu Kot trener je nekaj let vodil žensko ekipo Vrhnike, ki se je takrat uvrstila v prvo slovensko košarkarsko ligo. Seveda je bila Simonova prva ljubezen košarka. Iz prostorov sedanjega uredništva je gledal skozi okno starejše igralce pri treningih in tekmah ter se tako zaljubil v košarko. Bil je igralec, trener in organizator. Slika pa nazorno prikazuje, da je bil uspešen tudi kot trener, saj je bil nekaj časa najmlajši trener v slovenski ligi, celo igralce je imel starejše od sebe. v Slovenci. Gradila so se najemna stanovanja, športni objekti, delavske počitniške zmogljivosti, bila je smučarska in turistična postojanka na Ulovki, v lasti Industrie usnja, ki je tudi asfaltirala cesto do nje. Tedanja JLA je imela pomembno vojašnico na Vrhniki in se vključevala v družbeno življenje, kar je dajalo vrhniškemu okolju poseben ton. Zdaj je Vrhnika ljubljansko spalno naselje, brez industrie, s premajhnimi športnimi in rekreativnimi zmogljivostmi za množico novih prebivalcev, vendar s kar bogatim in zanimivim kulturnim utripom, ki pa novih priseljencev ne privabi v zadostni meri. Stiska brezposelnih je velika. Nad tem se moramo vsi zamisliti. I Če se je tedanja JLA v mirnem času trudila kazati lep obraz pred ljudmi, pa je v prelomnem času, zlasti v letih 1990 in 1991, postala sovražna in nepredvidljiva. Kako se ti spomniš, ki si kot občinski funkcionar sodeloval z JLA, tistih časov? Če rečem, da na Vrhniki do osamosvojitvene vojne ne bilo incidentov JLA, pa ne morem trditi, da nisem občutil nekakšnega nelagodja, saj so demokratični procesi na Slovenskem prinašali v tedanjo vojno nemir in nezaupanje med ljudmi in vojsko se je stopnjevalo. Da je nekaj hudo narobe z JLA, sem spoznal leta 1989. Takrat sem kot predstavnik Vrhnike odšel s posebno delovno skupino, ki jo je vodil Dušan Semolič, na Kosovo, kjer so bili naši teritorialci in rezervni policisti. Obiskali smo jih, bil je čas pred zimo, in videli, da so zelo nezadovoljni z razmerami, kjer živ^o in sploh z njihovim »poslanstvom« v takratni nemirni jugoslovanski pokrajini. Na zboru pod velikim šotorom v Podujevu bi skoraj nastal upor, saj so zahtevali, da se vrnejo domov. Kosovarji so slovenske fante sicer lepo sprejeli, saj je bila med njimi dobro sprejeta politika tedanjega slovenskega političnega vodstva po preureditvi razmer^ v Jugoslav^i. Odmevalo je dogajanje v Cankarjevem domu, ko je slovenska oblast podprla boj starotrških rudarjev, ki so se zaprli v rudniške jame in niso hoteli iz njih. Ko smo v komandi Prištine opozarjali na slabe razmere, v katerih so živeli naši teritorialci in rezervni policisti, naših pripomb niso sprejemali ravno z navdušenjem. So pa nato naši fantje kmalu prišli domov. Ko smo se vrnili domov, smo slovensko javnost po TV seznanili z razmerami, v kakršnih so živeli živ^o teritorialci in policisti na Kosovu. Ker sem tudi sam sodeloval v tisti televiz^ski oddaji, so me drugi dan povabili v vrhniško vojašnico, kjer sem jim opisal svoje vtise s Kosova. Malce začudeni so sicer bili, ker sem bil kot Vrhničan brez njihovega vedenja v takšni delegac^i. Me pa je v Prištini najbolj presenetila komunikac^a generalov in polkovnikov z našimi teritorialci. Zbrali so jih v veliki dvorani in z bombastičnimi »patriotskimi« govori nagovarjali ljudi, ki so bili čez glavo siti vojske, življenja na Kosovu in nesmiselnega početja daleč od doma. To so tudi pokazali visokim oficirjem s svojim negodovanjem, ki je mejilo že na upor. I V času osamosvojitvene vojne si bil kronist dogajanja z besedo in sliko. Izšla je celo posebna številka Našega časopisa? Posebna številka je izšla na dan razglasitve samostojnosti, 26. jun^a 1991, ko smo posadili tudi lipo. Gostilna Boter je imela tisto noč prvo obletnico delovanja in ker je lipa v neposredni bli- 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 žini, je bila »fešta« nekako združena. Do dveh ponoči sem spremljal dogajanje, nato odšel domov, zjutraj ob šestih pa so bile vse ceste in pota blokirana. Med vojno smo izdali še eno posebno številko Našega časopisa. Nevarno je bilo, ko so vojaški migi nad Vrhniko poleteli z nadzvočno hitrostjo, ko so hoteli uničiti bencinsko črpalko in ko so s tanki v Sinji Gorici uničili ovire na njihovi poti proti Ljubljani. Večjih provokac^ v času vojne na Vrhniki ni bilo, kajti JLA je bilo jasno, da bi ljudje ponoreli, če bi si vojska drznila nevaren izpad, saj so njihove družine še živele tukaj. I Si pa s fotografskim aparatom zabeležil zapuščino JLA po njenem odhodu in Vrhnike? Da, oktobra 1991, ko je JLA zapustila objekte na Vrhniki, sem posnel bedo, ki so jo pustili za sabo. Bil sem tudi na Ljubljanskem vrhu, v skladišču v Borovnici in v vojašnicah. Povsod so nas pričakali presekani kabli, izruvane vtičnice ^ Odpeljali so vse, kar se je dalo. Zanimivo je bilo tudi srečanje komandanta vrhniške vojašnice z županom. Na dan odhoda je z dvema do zob oboroženima vojaškima policistoma prišel pred takratno Gostilno Malči (Povž), povedal, da zapuščajo Slovenko in da lahko prevzamemo vojašnico, ko bo zadnji vojak odšel iz nje. Fotografirati nisem smel, saj sta mi to preprečila policista. I V tem zapisu res ne moreva mimo tvojega športnega udejstvovanja. Čeprav se ti ni uresničila želja, da bi postal učitelj ali profesor športne vzgoje, pa si od mladih nog povezan s športom? V sedemdesetih letih sem bi trener ženske košarkarske ekipe, ki je igrala v republiški ligi. Igral sem v vrhniški košarkarski ekipi, ki je dosegala lepe rezultate. Pred mojim odhodom v vojsko smo se uvrstili celo v 2. zvezno ligo, vendar so fantje na žalost hitro izpadli. Imeli smo odlične košarkarje. Bil je Tone Gantar, Dušan De Gleria, Stane Kukec in Žirovc Viktor Žakelj, ki je stanoval v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani, s športom pa se je ukvarjal na Vrhniki. Bil je vsestranski športni in odličen organizator. Sedemdeseta leta in še prva polovica osemdesetih klet so bila zlata leta vrhniških kolektivnih športov. Podjetja so jih rada sponzorirala. Industr^a usnja je imela celo dobro nogometno moštvo Usnjar. Tudi družbena klima je bila naklonjena množičnemu športu, še zlasti po tako imenova- Sedaj pa mu večkrat prosti čas zapolnjujeta dve vnukinji Lana in Tia. nih portoroških sklepih leta 1972, ki so mnogo prispevali k razmahnitvi vseh vrst rekreac^e in športnih vej v Slovenci. Šole, predvsem učitelji telovadbe so bili organizatorji tega gibanja v mestih, pozneje pa je tako organiziran pristop zamrl. Žal. Dandanes se seveda ne ukvarjam več toliko s športom, le odbojko še igram, kajti na občini imamo kar dobro odbojkarsko ekipo. I Pred leti si se večkrat srečal s pokojnim predsednikom države dr. Janezom Drnovškom. Kašen vtis je naredil nate? Vsaj desetkrat sva bila skupaj, najbolj mi je ostal v spominu, ko sta mu predsednik Krajevne skupnosti Zaplana in predsednik Turističnega društva Blagajana Vrhnika razkazovala Stari maln. Njegov varnostnik in oba sta zaostala v hoji za nama s predsednikom. Midva pa sva s pospešenim korakom in v pogovoru o vsem, kar ga je zanimalo, krenila proti Staremu malnu. Pogovor z njim je name naredil močan vtis. Iz njega je sevala pozitivna energ^a, kar sem tudi sam občutil, čeprav morda to kdo težko verjame. Bil sem pri njem doma, ko se je preselil na Zaplano, in vsakokrat sem bil zraven, če je bil v občini. Fotografije sem objavil ob njegovi smrti v Našem časopisu. Name je naredil neverjeten vtis. Težko opišem, kakšnega. Bil je skromen, znal se je pogovoriti s preprostimi ljudmi ^ I Povrniva se k Našemu časopisu. V več kot dveh desetletjih si zagotovo imel tudi nevšečnosti s posamezniki, ki navadno vse vedo o tem, kako se dela časopis, kaj je lahko, kaj ne sme in kaj mora biti objavljeno v njem? Tu in tam se je res pojavil kakšen takšen, vendar si zaradi njega nisem belil las. Ker ni uspel s pritiskom, je navadno prej kot slej prenehal. Sicer pa je Naš časopis odprt za vse poglede in predloge, ki so konstruktivni, in za polemiko, če je na dostojni ravni. Včasih je sicer to mejo težko določiti in morda bi moral kdaj tudi preprečiti objavo katerega, ne ravno dostojnega pisma. Zanimivo je, da je največ »kregar^« prihajalo iz borovniške občine. Ob skoraj vsaki stvari, ki so jo počeli v občini, so se oglasili »vznemirjeni« duhovi, ki so se spopadali tudi z nizkimi udarci. Drugod očitno ne živ^o tako prepirljivi ljudje. Nepodpisanih pisem ali besedil pod izmišljenim avtorstvom pa nismo objavljali. Je pa bilo kar precej takšnih v teh dvajsetih letih. I Sicer pa pravih strankarskih spopadov ni v Našem časopisu. Če seveda izvzamemo nekatere kolumniste, ki v svojih besedilih vlečejo iz petnih žil argumente za svoj prav? Vsak poslanec z našega območja ima možnost v Našem časopisu objaviti svoje in mnenje stranke o posameznem dogajanju, problemu ali dilemi. Ljudje vedo, čigav je kdo in ne mislite, da ne znajo ločiti zrna od plev. Kar pa zadeva občinske tematike, ki ima svoje mesto v časopisu, pa jih pravzaprav ni mogoče presojati skozi strankarska očala. Gre za konkretne projekte, za konkretne interese in konkretno življenje ljudi v okolju, kar je treba tako tudi obravnavati. Župani večinoma znajo to presoditi in pridobiti soglasja svetnikov za projekte, ki so vitalnega interesa za občino ali krajevno skupnost. Zdaj pa si zamislite, da bi se v trinajstih vrhniških krajevnih skupnostih spopadali s strankarskimi presojami tega, kaj potrebujejo ljudje v krajevni skupnosti? Ne, ljudje se znajo dogovoriti v takih primerih in racionalno odločiti, kaj bodo naredili in kako. V Našem časopisu življenju v krajevnih skupnostih namenjamo precej pozornosti, saj imajo tam šolska in druga društva, ki bogatao življenje. Moram pa dodati, da kar dobršen del časopisa »napoln^o« prispevki iz kulturnih, športnih in drugih društev. Po občinah imamo novinarje, ki spremljajo dogajanje v svoji občini, ki so tesno povezani z našim uredništvom in mislim, da vsi dobro delajo. Ljudje jih poznajo in jih seznanjajo z dogodki, ki bi jih radi objavili tudi v časopisu. I In kako poteka sodelovanje z vodstvi občin, saj so občine dejansko lastnice časopisa, ki spada sicer v eno izmed dejavnosti Zavoda Ivana Cankarja? Lahko vam zatrdim, da doslej še nisem slišal povišanega tona katerega izmed županov o tem, kar smo objavili. Z njimi se sestanemo enkrat na leto. Na tem sestanku spregovorimo o časopisu, njegovi vsebini in morebitnih novih pogledih. Občine namreč financirajo Naš časopis glede na število gospodinjstev v občini in še posebej plačajo raznašanje na svojem območju. Nekaj nam prinesejo tudi oglasi, kar v glavnem namenjamo za honorarje našim sodelavcem. Časopis ljudje radi vzamejo v roke, saj vsakega zanima, kaj se dogaja v občini in pri sosedih. Predvsem pa je Naš časopis za preproste ljudi, ki ne »surfajo« po internetu, edini vir informac^ o dogajanju v občini in širše. Oblikujejo ga v Novem mestu, tiskajo pa v Setovi tiskarni v Ljubljani v nakladi 13.500 izvodov. I Prav nič ne bom pretiraval, če rečem, da si bil dve desetletji srce in duša Našega časopisa. Zdaj se poslavljaš, vendar zagotovo ne boš sedel v zapečku? Odšel sem le v »penz^o«, počasi bom posle predal Gašperju Tomincu, ki je v uredništvu začel delati z novembrom, jaz pa bom, če bo Gašper imenovan za urednika, verjetno skrbel za kulturne in športne dogodke, vendar kot »penzio-nist«. Ne, v zapeček ne grem. Sicer pa imam dve vnukinji, ki mi dajeta veliko radosti in lahko se jima bom bolj posvečal. Marjan Horvat HP-jeve tehnolog^e zaživele s pomočjo Dejmo stisnt teatra Tehnologija postaja vse pomembnejši del življenjskega sloga vsakega posameznika in v veliki meri določa njegovo delovanje, druženje in prosti čas. Podjetje HP Slovenca je konec oktobra na Ljubljanskem gradu malo drugače prikazalo, kako so se meje tehnologije pomaknile v oblake, in predstavilo letošnje najpomembnejše HP-jeve dosežke. »V poslovnem svetu zmagovalce od poražencev loč^o predvsem iznajdljivost, povezljivost in prilagajanje spremembam ter iskanje novih rešitev na področju hitro razv^ajoče se tehnolog^e,« je dejal Primož Polajnar, direktor skupine za upodabljanje in tiskanje pri HP Slo- venca. »S svojo viz^o stalnih inovac^ je tem ciljem sledil tudi HP in letos predstavil več novosti na področju upodabljanja in tiskanja ter prenosnih računalnikov.« Revolucionarno novost predstavlja spletno tiskanje, ki ga omogočajo novi tiskalniki družine Photosmart, Officejet in Laserjet. Ti med drugimi tehno-log^ami vključujejo tudi tehnolog^o HP ePrint in izkoriščajo računalništvo v oblaku za premagovanje težav z oddaljenostjo. Tehnolog^a ePrint namreč omogoča tiskanje prek e-pošte s katere koli naprave na kateri koli tiskalnik HP od koder koli na svetu. Uporabnik lahko želeno vsebino tiska z mobilnega telefona, predvajalnika glasbe ali tabličnega računalnika. Vsak tiskalnik s tehnolog^o HP ePrint ima namreč edinstven, kompleksen elektronski naslov, ki omogoča pošiljanje dokumentov v tisk prek e-pošte. Trenutno je mogoče tiskati slike, datoteke PDF ali dokumente Microsoft Office. Kako lahko to tehnolog^o uporabimo v vsakdanjih si- tuac^ah, so nazorno in na humoren način prikazali člani Dejmo stisnt teatra, in sicer kako je mogoče poenostaviti pošiljanje pozdravov in slik s počitnic ali procese poslovanja v podjetju ter popestriti zabavo. Druga novost, ki odlikuje nove tiskalnike, je tudi na dotik občutljiv zaslon, ki uporabnikom omogoča, da obdelujejo slike ali dostopajo do spleta neposredno s tiskalnika brez uporabe računalnika. Podpirajo tudi nameščanje različnih spletnih aplikac^, kot so Google Does, Photos in Calendar, Box.net za shranjevanje, izmenjavo, upravljanje in dostop do poslovnih vsebin ter Biztree za dostop do poslovnih obrazcev, kot so računi, pogodbe, potrdila, pravni dogovori in seznami. V sodelovanju s partnerskimi podjetji in medijskimi hišami pa Photosmart tiskalniki podpirajo tudi povezave do posebej pripravljenih aplikacij, kot so Reuters, France 24, Yahoo, msnbc.com, Facebook, Live Nation, Crayola, DocStoc in Picasa. V spletnem vozlišču ePrintCenter lahko posamezniki registrirajo svoje izdelke in prejmejo posodobitve glede na njihove preference, nastavijo svoje naprave ali iščejo in predlagajo nove možnosti tiskanja. Zavist (Envy) tudi za slovenske uporabnike Na področju prenosnih računalnikov je prvič na slovenski trg prispel tudi vrhunski prenosnik HP Envy 17, za katerega so snovalci izbrali pravo ime, torej zavist. Zavist je namreč edina logična reakc^a na lastnosti, ki odlikujejo prenosnik, na katerem so uporabili HP-jevo filozofijo oblikovanja MUSE. To je okrajšava za Materials, Usability, Sensory appeal in Experiences, kar pomeni, da so HP-jevi snovalci v ospredje postavili predvsem kakovostne materiale, uporabnost, privlačen videz ter uporabniško izkušnjo. HP je prenovil tudi družino mini prenosnih računalnikov, ki so bili nagrajeni z oblikovalsko nagrado red dot. Nova modela HP Mini 210 in HP Mini 5103 sta s tankim in privlačnim oblikovanjem zasnovana za vrhunsko uporabniško doživetje. Cenovno dostopen HP Mini 210 je namenjen predvsem domačim uporabnikom, medtem ko je HP Mini 5103, ki je na voljo tudi kot različica z zaslonom, občutljivim na dotik, primeren za poslovneže, ki so veliko na poti, pa tudi za študente oziroma zahtevnejše uporabnike. 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Najhitreje rastoča podjetja v osrednji Slovenci Leskovec, Siliko in Barjans med gazelami 2010 Nedavno tega je časopis Dnevnik razglasil najhitreje rastoča podjetja v Slovenci. Lestvice uspešnih podjety je lokaliziral na posamezne regye, med drugim tudi na osrednjeslovensko. Na slednji smo med prvih sto zasledili tudi tri podjetja z območja, ki jih zajema Naš časopis. To so Kovinoplastika Franc Leskovec, s. p., iz Šentjošta nad Horjulom, Siliko, d. o. o., iz Brezja pri Dobrovi in Barjans, d. o. o., z Vrhnike. Izbor tako imenovanih gazel ali najhitreje rastočih podjety v Slovenci je opravila posebna metodološka komis^a, ki je vzela pod drobnogled njihovo petletno poslovanje. Poleg indeksa petletne rasti prihodkov od prodaje je upoštevala tudi dodano vrednost na zaposlenega in rast števila zaposlenih. Komis^a je še z vsakim podjetjem, ki se je uvrstilo v ožji izbor za reg^sko gazelo, proučila tudi bonitetno poročilo in opravila uredniški intervju. Poglejmo, kdo so naša podjetja, ki sod^o v smetano slovenske gospodarske strukture. To so Kovinoplastika Franc Leskovec iz Šentjošta, kjer se večinoma ukvarjajo z izdelavo pritrdil iz umetne mase; Siliko iz Brezja izdeluje večinoma izdelke iz gume, Barjans pa je razvil učinkovit sistem obvladovanja čistoče. Kovinoplastika Franc Leskovec ima najdaljšega To je eden od glavnih razlogov, ki botrujejo uspešni prodaji pritrdil za toplotno izolac^o v Slovenci in v Evropi, pravi Franc Leskovec, direktor istoimenskega podjetja iz Šentjošta. Pa da ne bo pomote, govorimo o dolžini pritrdil. »Ukvarjamo se z izdelovanjem orodc in brizganjem plastike, pri čemer glavnino izdelkov predstavljajo pritrdila za toplotno izolacco. Naša posebnost so izredno dolga tovrstna pritrdila, kakršnih skoraj ni na evropskem trgu. Odlikujejo jih kvalitetni materiali in enostavnost uporabe.« A dober izdelek sam po sebi še ne odpira vrat na evropski trg. To je premalo. V podjetju, ki zaposluje devet ljudi, so se namreč možnosti, ki jih prej niso poznali ali pa jim niso bile dostopne. »Na ta način smo že v samem štartu zanesljiv partner tudi za tujino.« Kovinoplastika Franc Leskovec zdaj proda večino izdelkov v Slovenci, prisotni so tudi na trgih Italce, Avstrce, Francce, Velike Britance, Špance, Litve in na Hrvaškem. Kupci se odločajo za njihove izdelke iz treh razlogov: hitre dobave, kakovosti in cene. »Uvrstitev med prvih sto gazel v osrednji Slovenci mi zagotovo laska in potrjuje naše pravilne odločitve v preteklosti,« pravi o gazeli Leskovec. Te so bile pravilne tudi v času recesce, ki so jo prebrodili razmeroma dobro. Ta je najbolj pokazala zobe v začetku minulega leta, a so se iz njenega objema kmalu izvili. »V podjetju smo izpeljali več izobraževanj, reorganizacco dela in poiskali nove trge. Nekoliko smo novim razmeram prilagodili tudi cene. Rezultat je bil, da smo se hitro pobrali in tako lahko rečem, da recesce niti nismo tako močno občutili.« A v podjetništvu ne gre mirovati. V razvojnem oddelku že razvcajo nov inovativen način sidranja izolacce z vcačenjem, ki bo odpravljal toplotne mostove in bo nekaj povsem novega na trgu. V Siliku pogrešajo posluh občine Siliko, d. o. o., iz Brezja pri Dobrovi je eno največjih podjetc v Horjulski dolini, saj zaposluje več kot 180 ljudi. Glavna panoga je izdelava izdelkov iz gume za avtomobilsko industrco, katerih večina je namenjena izvozu. »Med drugim proizvajamo tudi iz- Gazele osrednje Slovence Regcska lestvica za osrednjo Slovenco vsebuje sto najhitreje rastočih podjetc iz tega območja. Med njimi so tudi tri iz občin, ki jih pokriva Naš časopis. 82. mesto: Siliko d.o.o., Brezje pri Dobrovi. Prodaja v letu 2009 - 17.737.052 €, čisti dobiček - 1.075.197 €. 88. mesto: Barjans d.o.o., Vrhnika. Prodaja v letu 2009 - 2.717.212 €, čisti dobiček 205.499 €. 97. mesto: Franc Leskovec s.p., Šentjošt nad Horjulom. Prodaja v letu 2009 - 557.265 €, čisti dobiček v letu 2009 - 62.218 €. imajo vsi polna usta besed o podjetništvu in obrtnikih - od lokalne do državne oblasti, »^ a ko kaj želiš, je tako, kot bi se znašel pred visoko steno in izhod moraš poiskati sam.« Sicer pa podjetje odlikuje predvsem kakovost izdelkov, hitra odzivnost in nudenje celovitih rešitev za projekte. Od svetovanja v fazi razvoja, lastne orodjarne s konstrukcco, izdelave prototipov, do proizvodnje artiklov v večmilconskih sercah. Recesco so prebrodili dobesedno odlično. Lani se je sprva proizvodnja zmanjšala za skoraj polovico, potem pa so na trg ponudili toliko novih izdelkov, da so bilanco ob koncu leta zaključili celo s 35-odstotno rastjo v primerjavi z letom poprej. In medtem ko podjetja odpuščajo, so v letu 2010 na novo zaposlili okoli trideset ljudi. Silikova gazela tako še vedno teče. »Seveda teče, vsako leto hitreje,« še pravi Koprivec. Barjans bi se združeval Barjans, ki je nastanjen Pod Hruševco na Vrhniki, del skladišča pa ima tudi v Sinji Gorici, se od prej omenjenih dveh razlikuje po tem, da ne gre za proizvodno podjetje. »Večina sicer misli, da smo čistilni servis, a to ni res. Mi smo podjetje, ki se ukvarja s prodajo sanitarnega potrošnega materiala, čistil in čistilnih pripomočkov. Vzpostavljamo sisteme čistoče in higiene v objektih ter HACCP sisteme,« je pojasnil direktor Matevž Barbo in do- Franc Leskovec s sodelavcema Gregom in Henrikom. Matevž Barbo, direktor Barjansa. že pred leti odločili, da bodo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 2008. Ta mednarodni certifikat je zunanjim partnerjem dokazoval, da podjetje posluje po visokih evropskih standardih in da je zaupanja vredna stranka. Tako so se odprle številne nove Silikov obrat v Sevnici. delke za najpresfižnejše svetovne avtomobilske znamke, kot so Volkswagen, BMW, Mercedes, Audi, Porsche, Aston Martin, McLaren, Ferrari, Masseratti in druge. Poleg tega nam zaupajo še stranke iz področc bele tehnike, elektro, sanitarne in gradbene industrce. Gorenje je eden naših večjih kupcev,« je pojasnil Janez Koprivec, direktor Silika, ki nad gazelo ni posebno navdušen, saj od nje kot take podjetje nima nič. »Uvrstitev med gazele je vsekakor potrditev našega dobrega dela. Vendar pa bi si bolj kot pristanka med stotimi najboljšimi osrednjeslovenskimi gazelami želel več posluha od občine. Leta 2003 smo bili primorani seliti večino proizvodnje izven občine - v Sevnico. Naša občina namreč ni pokazala nobenega interesa, da bi nam, podjetnikom, zagotovila primerno mesto za razvoj naše dejavnosti. Za razliko od naše pa nas je sevniški župan pričakal odprtih rok. Kupili smo tamkajšnje prostore podjetja Jutranjka, v katerem je zdaj zaposlenih okoli 130 ljudi. Če bi lahko tovrsten objekt postavili v naši občini, kar smo si želeli, bi lahko dobilo službo več kot sto ljudi iz naše in sosednjih občin,« pojasnjuje Koprivec in dodaja, da upa, da se zgodba ne bo ponovila še enkrat. Načrtuje namreč gradnjo razvojnega centra, ki bo nadomestil trenutne poslovne prostore v Brezju. »Tudi ta kompleks bi radi postavili v naši občini, a če ne bo posluha, se bo zgodba končala nekje druge.« Dodaja še, da Notranjost proizvodnje v Siliku. dal, da pa imajo svoje podizvajalce, ki opravljajo delo čistilnih servisov. S čistilnim materialom zalagajo praktično vse največje čistilne servise v Slovenci, čistila in druge pripomočke pa uvažajo praktično iz vsega sveta: od Malezce do ZDA. So vodilni slovenski uvozniki za znamko Tork, ki je vodilni proizvajalec sistemov sanitarnega potrošnega materiala in industrcskih krp v Evropi. Podjetje Barjans, d. o. o., ki zaposluje dvajset ljudi, se je tokrat že drugič znašlo na seznamu najboljših gazel. »Seveda nas veseli, da smo se zopet znašli na njem, kar le potrjuje pravilnost naših dosedanjih poslovnih odločitev.« Vmes je svoje zobe sicer pokazala recesca v obliki plačilne nediscipline, sedaj pa so pri sklepanju poslov veliko bolj previdni oziroma že v začetni fazi segajo po preventivnih mehanizmih. »Pred časom smo gojili načrte, da bi se širili na balkanska tržišča, nato pa smo se po premisleku odločili, da osvojimo celotno Slovenco. V naši domovini namreč še vedno obstajajo neizkoriščeni potenciali.« Kot še dodaja Barbo, se poigravajo tudi z mislco, da bi se združili s katerim od slovenskih velikih sorodnih družb in tako postali še močnejši na trgu. Osvajanje novih trgov onkraj meja bi bilo tako lažje ^ Vsem gazelam ob njihovem uspehu čestita tudi uredništvo Našega časopisa. Gašper Tominc VREDNOTENJE NEPREMIČNIN Pri vrednotenju nepremičnin smo naleteli na zelo veliko težav. Ugotavljamo, da bi bilo treba ustanoviti Komisme za vrednotenje nepremičnin pri občinskih svetih. Zavzeti bo potrebno neke smernice in strategco z občinskega in medobčinskega vidika. Davek bo predstavljal prihodek občine, ki pa ne sme osiromašiti občanov. Najprej bo treba ugotoviti podatke o parcelah. Za ugotovitev pravega stanja si je treba priskrbeti naslednje dokumente: - izpisek iz Zemljiške knjige, dobite ga na sodišču, - lastninski list, brezplačno ga izda GURS v Logatcu, - potrdilo o parceli, brezplačno ga izda GURS v Logatcu in - prikaz parcele, brezplačno ga izda GURS v Logatcu. Pregled vseh dokumentov vam bo pomagal pridobiti prave podatke o parcelah. Naslednje dejanje je samo vrednotenje stavb. Nenci Stevanovski Evropska sredstva za izobraževanje Utrjevanje angleščine na Malti Od 24. 10. 2010 do 30. 10. 2010 sem preživela čas na Malti. To je majhna otoška država med Afriko in Sicilco. Ta otok so zasedli Feničani, pa Arabci, tudi Francozi in nazadnje Angleži, ki so jim tudi prepustili samostojnost. Niso pa Malte zasegli Turki, kar si Maltežani štejejo za velik uspeh. Ohranili so katoliško vero, za katero pravco, da jim je zametke prinesel že sveti Pavel, ki je na otoku ostal tri mesece. Njegovo pot v rimsko ječo zmotil brodolom ladje, na kateri je potoval. Uradna jezika na otoku sta malteški (jezik je zelo star in soroden arabskemu jeziku) in angleški jezik. Maltežani veljajo za zelo pobožne in verne. Meni so se zdeli prcaz-ni, ustrežljivi in preprosti. Pri njih ne poznajo uradne ločitve, niti ne priznajo splava. Največje mesto na otoku je Valetta, ki je kot kakšna utrdba. Vse obale so utrjene, mesta v bližini Valette pa se stapljajo v eno veliko mesto. Bivala sem v St Juliensu pri angleški družini. Moj namen potovanja na Malto pa je bil izobraževalni. Od ponedeljka do petka sem od 9. ure zjutraj do pol treh popoldan obiskovala tečaj angleškega jezika za učitelje, ki poučujemo angleščino. Pri pouku nas je bilo sedem, in sicer ena Nemka, dve Švedinji, dve Španki in dve Slovenki. Ves čas smo se sporazumevali v angleščini, ki nam je vsem dobro tekla. Imeli smo dve predavateljici, gospo Sandro in gospo Ani-to. Šola mi je dala marsikatero idejo in spodbudo, ki jo bom lahko s pridom uporabljala pri poučevanju. Z udeleženkami in predavateljica- Vhod v pristanišče z obrambnimi topovi ma smo se dogovorile tudi o nadaljnjih stikih ter možnostih za sodelovanje med učenci. Po pouku sem izkoristila čas za druženje na spoznavnem večeru ter udeležbo na različnih ekskurzcah po otoku z odličnima vodnikoma, domačinoma. Z novo prcateljico, Čehinjo Jano, sva si drznili celo zaplavati v že nekoliko ohlajeno morje ter nič kaj prcazno ozračje. Očarala me je tudi predstava, na katero sem se prcavi-la prek našega šolskega centra. Maltežani so v njej predstavili, kako pogumno in vztrajno so branili Malto pred Turki in jo tudi ubranili. Nastopali so malteški križarji na konjih, ki so zdaj značilen simbol Malte, ter Turki s sabljami, fesi in čevlji, prav takimi, kot jih opisuje Zupančič v svoji pesmi Turek. Prav poseben čar pa je dalo mojemu izobraževanju na Malti dejstvo, da so mi na šoli, kjer poučujem, to je OŠ AMS Vrhnika, plačali stroške iz Evropskih sredstev, prek naše nacionalne agencce CMEPIUS, kjer sem dobila štipendco. Pa še nekaj mi je zelo dragoceno, kot učiteljici angleškega jezika, da sem imela možnost in sem lahko ves čas bivanja na Malti poslušala in govorila angleško. Alenka Gabrovšek Nikšič, OŠ AMS Vrhnika 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 m PRAVO TA OBČANE w v Človekove pravice in ustavna demokrac^a V slovenskem pravnem krogu se ne zgodi pogosto, da se predstavitve pomembnega knjižnega dela (marsikdo bi rekel tudi prvega sistemskega dela s področja človekovih pravic in ustavne demokracie) udeleži toliko relevantnih teoretikov in praktikov, ki se spoznajo na to področje. Tisti četrtek (21. 10. 2010) na Pravni fakulteti v Ljubljani je bilo mogoče srečati več kot polovico ustavnih sodnikov, profesorjev pravnih fakultet, pa tudi avtorjevi družinski in športni pr^atelji niso umanjkali. Predstavitev knjige je vodila novinarka časnika Večer Vanessa Čokl, ki je s svojimi nepravniškimi vprašanji popestrila dogajanje; včasih nekoliko naivno, vseskozi pa iskreno in prisrčno. Uvodno oceno o knjigi sta podala dr. Igor Kaučič in urednik Aleš Šteger. Če se osredotočim na vsebino knjige, lahko ugotovim, da v sedmih poglavjih prvega dela piše o posameznih vodnikih ustavnosodnega odločanja, pri čemer izstopa obravnava najbolj »veličastnih« odločb Ustavnega sodišča. Po strukturi je knjiga napisana z vsebinskim kazalom, uvodom avtorja, spremno besedo evropskega sodnika prof. dr. B. M. Zupančiča, stvarnim kazalom, imenskim kazalom, seznamom uporabljene literature ter podatkih o avtorju. Že v uvodu avtor pojasni, zakaj so nekatere odločitve Us »veličastne«, na drugi strani pa jim ugovarja, v prvem in celotnem drugem delu knjige, ko analizira ločena mnenja v zadnjih 40. letih. Izpostavi prvo ločeno mnenje iz leta 1970, potem pa se teoretično opredeli, da »od odločbe se ločeno mnenje razlikuje po tem, da ne vsebuje sklepnega stavka, po katerem je odločba »dokončna in obvezna««. In še avtorjeva duhovita misel: »Odločitev brez ločenih mnenj je kot jed brez začimb!« Stoji na stališču, da ustavni sodniki niso uradniki, njihovo delo ni služba, je poslanstvo. Zdi se, da je vodilna nit knjige tisti pravni pogum, ki ga sicer redko srečamo. Navkljub tistim ustavnim sodnikom (nekdanjim ali zdajšnjim), ki gledajo na ločena mnenja kot na ne-bodigatreba, ki je škodljivo metanje polen pod noge. In še to je treba vedeti: strokovni svetovalci US RS niso zave- zani pomagati pri sestavljanju ločenih mnenj. Ko, da gre za ljubiteljsko aktivnost preveč zagnanih ustavnih sodnikov. Poleg tega ločena mnenja niso objavljena v uradnem listu. In ker pišem prikaz iz zornega kota odvetnika, naj povzamem zanimivo piščevo misel: »Odvetniki morajo biti sposobni vstopiti skozi okno, kadar se priprejo vrata dostopa na US.« Drugi del knjige nosi naslov Ustav- If^TAVNl ^aihnik MLÍ:) NlCiAilVNI.M I >\ I ■■■■ I -V-. IN; ro/[ 1 ivNiM m i i \ AKTlVlZMfíM Avtor: prof. dr. C. Ribičič, bivši ustavni sodnik Izdajatelj: Študentska založba, Ljubljana 2010, 748 strani, naklada 400 izvodov Cena: 29 evrov ni sodnik med negativnim in pozitivnim aktivizmom. Preobširno bi bilo prikazovanje tovrstnih zadev, naj zgolj omenim tiste, ki se nanašajo na odvetništvo. Tako je avtor dovolj kritičen do našega dela v: »Bodo poslej odvetniki upoštevali stališče US?« (stran 239). »Razsežnosti svobode izražanja odvetnika, kadar na sodišču zagovarja obtoženca, ki mu grozi 30-letna zaporna kazen.« (stran 573). »Odvetniki očitno ne poznajo stališča US glede pripora.« (stran 321). O tem je v pritrdilnem ločenem mnenju s. dr. Ribičič zapisal: »Sam sem se odločil za pritrdilno ločeno mnenje, ki naj opozarja obdolžence in njihove zagovornike, kako morajo ravnati v primeru nezakonitega pripora po poteku roka, določenega v pripornem sklepu. Samo v primeru, če bodo prizadeti pravočasno, še preden bo sanirana kršitev z novim pripornim sklepom, sprožili upravni spor, se bo pokazalo, ali je to pravno sredstvo tisto, ki lahko razreši problem nezakonitega pripora. Ustavno sodišče je v konkretnem primeru zaradi 8-urnega časovnega zamika, v že citirani odločbi št. Up-185/95 iz leta 1996 ugotovilo očitno kršitev 19. člena Ustave, ki daje vsakomur pravico do osebne svobode. V obravnavanih primerih iz leta 2001, torej pet let pozneje, je prišlo do podobnih kršitev, pri katerih pa je pripor brez sodne odločbe trajal bistveno dalj časa (6 oziroma 7 dni). Zato se zastavlja vprašanje, ali so odvetniki, ki zastopajo obdolžence, seznanjeni s stališčem Ustavnega sodišča oziroma vprašanje, zakaj se ne odločajo za upravni spor, kadar pripor traja, čeprav nima več podlage v sodni odločbi. Dokler niso sproženi takšni upravni spori, se zastavlja vprašanje, ali je to pravno sredstvo sploh lahko učinkovito, glede na to, da gre za primere, ki jih je treba razreševati tako rekoč prek noči. Šele upravno sodišče bo lahko prisililo upravnika zapora, v katerem se obdolženi nahaja, da ga bo nemudoma izpustil na prostost, čim bo potekel v pripornem sklepu določeni rok pripora. Glede na to, da gre za enega najbolj občutljivih posegov v človekove pravice, za omejevanje človekove svobode, je prav, da se kršitve odpravljajo hitro in učinkovito. Zavrženje ustavnih pritožb A. A. in A. A. pritožnikoma ne more pomagati, razen v toliko, da iz obeh sklepov nedvomno izhaja, da sta bila precej časa v priporu nezakonito, brez sodne odločbe. Pač pa lahko upoštevanje teh dveh sklepov pomaga novim obdolžencem, (ki se bodo znašli v podobni situac^i) in njihovim zagovornikom. Glede na to, da je kazenski senat ocenil, da tovrstna splošna opozorila ne sod^o v obrazložitev njegovih sklepov, sem se odločil o njih napisati tole ločeno mnenje.« In čisto na koncu: »Disciplinsko kaznovanje odvetnika namesto priznanja Predstavitev knjige na IDC Sveta Evrope 7.10. letos (od leve): odv. R. Završek (2 leti je delal na ESČP), slovenski sodnik na Strasbourškem sodišču - pisec spremne besede h knjigi - prof. dr. B. M. Zupančič, avtor, nekdanji ustavni sodnik, prof. dr. C. Ribičič ter avtor tega prispevka. za zavzeto varstvo pravic klientov.« (stran 710). V novembrski številki re-v^je Odvetnik je objavljeno t. i. »cirku-larno pismo« sodnika dr. Ribičiča (pojasnila k ločenemu mnenju ki ga v knjigi avtor zelo kritično (»hudo«, op. p.; na strani 714) podnaslovi: US med samoomejevanjem in samoukinja-njem?! To je samo nekaj zadev, ki jih lahko bralec povzame iz 748 strani obsežnega knjižnega dela. In še nekaj statističnih podatkov: odvetništvo se (v stvarnem kazalu) pojavlja 48-krat, odvetniški kandidati pa 17-krat (pri tem je treba seveda upoštevati, da niso upoštevani nadpisni podatki o zagovornikih - odvetnikih v posameznih prikazanih zadevah). Veseli me, da je v imenskem kazalu kar pet odvetnikov1. Tudi v seznamu uporabljene literature avtor uporabi štiri strokovna besedila, ki izvirajo iz odvetniških vrst. V diskus^i ob predstavitvi knjige sem se priglasil k besedi in podal svoj vtis o knjigi, pri čemer sem poudaril tudi pogled odvetnika skozi prizmo težav, ki jih imamo, ko moramo svojim klientom pojasnjevati, zakaj (na primer) odločitve US o zavrženju ustavne pritožbe sploh niso obrazložene. Podobno je pogosto tudi z odločitvami strasbourškega ESČP. Takšno rokohi-trsko odločanje brez vsaj kratke po-jasnitve razlogov zagotovo ni v prid podobi o pravni državi in pravni varnosti naših klientov. Kakšne težave pri pojasnjevalni dolžnosti pa pri tem naletimo odvetniki, si marsikdo od prisotnih (zagotovo) do obelodanjenega problema sploh ni predstavljal. Nihče ni naiven, da bi pričakoval, da se takšna knjiga bere od začetka do konca (750 strani?!). Gotovo pa jo vsakdo od nas mora imeti na polici odvetniške pisarne, saj nam lahko zagotovi dobri »vademecum« po človekovih pravicah in ustavni demokracji. Ne gre spregledati še ene odlike knjige, ki ni običajna v slovenski pravni periodiki. Knjiga ima na koncu odlično stvarno kazalo (strani 718-726), za katerega vestno izdelavo se je avtor še posebej zahvalil svoji soprogi Maci. Drugim domačim pa za potrpežljivost v letih, ko je nastajala knjiga, sodnikom in svetovalcem US ter M. Mihinjač za njihov prispevek k ustvarjalnemu dia-loškemu vzdušju in za pomoč, brez katerih ločena mnenja in ta knjiga ne bi mogli nastati. V svojem uvodu (stran 17) avtor izreka posebno zahvalo evropskemu sodniku dr. Boštjanu M. Zupančiču, ki je prispeval problemsko zasnovano spremno besedo, Študentski založbi in uredniku A. Štegru ter sponzorjem, ki so omogočili izid knjige, v katerih povzema izkušnje svojega delovanja na US (2000-2009). Če si lahko sposodim misel prof. dr. B. M. Zupančiča, ki je bila izrečena na prvi predstavitvi knjige in okrogli mizi o varstvu človekovih pravic na IDC Sveta Evrope, dobra dva tedna prej: »Iz profesorja do sodnika in nazaj,« je le treba reči: Nihče še na Slovenskem ni napisal tovrstne knjige, zato velja prof. dr. C. Ribičiču vse priznanje za njegov trud! Ali lahko pričakujemo še kakšno novo knjigo, pa naj bo s strokovnega področja ali pa beletristike, bo pokazal čas. Pričakovanja so velika in utemeljena, bi pribil jurist ^ Doc. dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jože Maroltj Spomini na starše in zahvale nekdanjih vojakov / 4. Kot dostopov na vrh gora v kopnem ni mogoče primerjati z zimskimi, tako krutosti vojskovanja v prvi svetovni vojni v nerodovitnem visokogorju ni mogoče primerjati z boji v ravninah in med prebivalstvom. V prvi svetovni vojni so se vojaki, če so imeli srečo, normalno hranili samo enkratna teden, sicer so dobivali samo dvopek in vodo za preživetje. Življenjske razmere in nevarnosti so bile kot v puščavi, na Himalaji ali na viharnem morju. Boj za preživetje v pravem pomenu besede, kjer je vojake razen min in granat pobralo tudi padajoče kamenje, plazovi in strele. Do „čudeža pri Kobaridu" so bili normalni spopadi, mož na moža, po nemško, na Sturm (vihar, vihra). Zares nespametno vojskovanje, v katerih so slabo pismeni Slovani pogosto plačali najvišji davek. Veliko gorja in prelite krvi je bilo v takratni vojni, pa tudi v drugih brez potrebe. Po pripovedovanjih je bila takrat Slovencem storjena napaka in škoda, ker se takratna fronta ni ustavila na (stari) slovenski in avstro-ogrski meji, s čimer bi bila gotovo priznana zahodna meja in kar bi imelo večji pomen za bojevanje slovenskih fantov (vojakov) na teh tleh, saj so bili takrat vsi predeli od Reke z Istro do Kanalske doline slovenski. goreti in žrtve morajo biti). V vasi Babna Gora, po vojni imenovani „partizanska vas", so se zaradi bližine Ljubljane, prehoda na Gorenjsko in Notranjsko ter kmečkega zaledja partizani pogosto zadrževali, zato so jo Ital^ani nameravali uničiti. Zaradi posredovanja duhovnikov, zaradi družin z veliko otroki in še česa so tak načrt opustili. V zahvalo je bila poleti 1943 posvetitev teh družin, ki jo je opravil g. župnik Janez Evang. Vilfan, župnik v izgnanstvu, ki je nekaj vojnih let preživel pri domačem župniku Janezu Štruklju. Po novejših informac^ah Nemci niso izganjali slovenskih duhovnikov, le odpeljali so jih v dovolj oddaljene predele in jih tako zaščitili pred krutostjo vojne, pred komunisti. Ob posvetitvi družin sta bila v vasi samo dva gospodarja, edina vrnjena iz internac^e, drugi pa samo žene in otroci. Od interniranih sta se po vojni vrnila iz Nemč^e še dva gospodarja. Kot plačilo za trpljenje na Rabu in pomoč partizanski vojski so ostareli in vdove dobivali neko priznavalnino. Oče, ki je bil do nje tudi upravičen, je ni želel prejemati, ni hotel biti v breme države. Bil je navajen, da so kmetje nosilci bremen države, sicer se računi ne izidejo. Nam otrokom je take stvari po navadi pojasnjevala mama. Malo je lju- pač pa pozneje, ko so bile žrtve že na vojaškem pokopališču. Njegova skupina je imela nalogo pospravljati ostanke porušenih barak in očistiti območje. Tudi otroci smo nekatere od obiskovalcev (nekdanjih partizanov) še poznali, seveda samo po obrazih in partizanskih imenih. Dobro se spominjam očetovega pogovora, ki se je nanašal na srečanja z njimi na našem hlevu, največkrat zjutraj, ko je prihajal krmit živino, oni pa so bili nemalokrat na kupu sena. Ob tem obisku so se mu posebej zahvaljevali, ker, da ves takratni čas niso imeli med prenočevanjem nobenih težav in v vsej vasi ni bilo nikdar izdaj. Oče jim je odgovoril, da so se mu vojaki vedno smilili, tudi tuji. Enakih misli je bila tudi mama, ki je bila takrat v hiši in dodala, da smo se bali prav vseh. Oče je nato nadaljeval, da si ne bi nikoli odpustil, če bi bil on kriv za smrt kogar koli. Nekdanji partizani so se spogledali, eden pa je spregovoril: „Takšen človek pač, lepo bi bilo, če bi bili vsi taki." Vem, da sem se takrat zbal, da se mu zaradi takega pogovora lahko kaj hudega zgodi. Tak strah je bil v vseh članih naše družine, saj je bil on že do tedaj velikokrat prav blizu smrti. Pogovor se je končal brez zapletov. On, ki je bil vedno pošten in jim je kot po navadi Zaradi velikih družin v zgornjem delu vasi Babna Gora in posredovanja duhovnikov iz Polhovega Gradca Italyani niso uresničili načrta uničenja „partizanske vasi". Poleti leta 1943 je bila v zahvalo posvetitev teh družin z g. župnikom Janezom Evang. Vilfanom. Foto: I. Belec Ker so to spomini na starše, ne samo očetovi doživljaji v prvi svetovni vojni, bi pripisal še nekaj o drugi svetovni vojni, v kateri je oče tudi veliko pretrpel. Prepričan sem, da se bo s časom lahko pisalo o zagotovljeni obvezni prehrani partizanske vojske med civilnim prebivalstvom, pa tudi o ugodnostih, ki so jih imeli po vojni. Oče je bil po nedolžnem z mnogimi drugimi prepeljan v taborišče na Rab, od koder so se vrnili le redki. Splošno interniranje je zajelo takrat vse zdrave moške, ki bi lahko sodelovali pri blokadi cest ob prodiranju Ital^anov v Polhograjsko dolino. Za blokade cest je bila prisila, saj bi redki od naših prebivalcev - kmetov prostovoljno nastavljal glavo proti oboroženi vojski, doma pa pustil mlado družino, živino itn. Kljub tolikim krivicam pa si je vedno prizadeval, da ne bi nikdar prihajalo do nasilja ali celo žrtev. Zato in zaradi velike družine je s pomočjo prošenj in ljudi, ki so se bili sposobni z ital^anskimi oblastmi kaj pogovoriti, je obstajala možnost za izpustitev iz internac^e. Po šestih mesecih internac^e ga ob vrnitvi domov otroci nismo poznali in sprejeli, dokler se ni nekoliko „popravil". Z Raba so se vrnili le redki. Požganih je bilo tudi nekaj bližnjih hiš in hlevov (zato ni bilo nikdar opravičila; še več, po geslu je bilo to prav (da slovenski domovi morajo di, ki bi imeli skrb, od kod je denar. Večina je takih, ki bi ga najraje le prejemali. Priznavalnino (podporo) je vseeno začel prejemati nekoliko pozneje, ker predstavniki ZB v Polhovem Gradcu niso hoteli delati razlik. Spomnim se, da so v obdobjih, ko so partizani pričakovali nevarnosti, zahtevali prinašanje hrane na hrib nad vasjo. Otroci nismo smeli nikoli zraven. Šele po vojni sem smel videti tisti kraj, kjer so nekoliko pozneje postavili spomenik. Tisto točko in besedo, „javka" si je večino krajanov razlagala po svoje. (Koliko spomenikov, komu in zakaj, nam ni bilo nikoli jasno). Po vojni, ko je primanjkovalo vsega, najbolj pa svojcev in sploh ljudi, so starejšim vaščanom mnogi znani krajani očitali, da je tako stanje nastalo zato, ker smo med vojno neprave hranili (futrali). Hvala za farne spominske plošče, čeprav šele petdeset let pozneje. Ko so nas nekateri nekdanji partizani spet obiskali, jih je v pogovoru z očetom najbolj zanimalo, če že dobiva priznavalnino. Čeprav jim je odgovoril, da jo je začel prejemati, jim je vseeno tudi pojasnjeval neprimerljivo bojevanje v prvi svetovni vojni in težke okoliščine v primerjavi z njihovimi. Takrat sem tudi zadnjič slišal o tragedii na gori Kieso, kjer je snežni plaz pokopal skoraj vse tam prisotne vojake, med njimi mnogo Slovencev. Oče takrat na tisti gori ni bil prisoten, skoraj vse šole, bolnišnice in kulturne ustanove, kazalo je na dokaj enakomerno in vzporedno napredovanje v celotnem cesarstvu. Ne vem, če je bilo v tem cesarstvu res najboljše, zagotovo pa ne bo nobena druga državna ureditev obstajala toliko stoletý. Taka je bila tudi pomoč Nemč^e na območja svojih sosed, npr. Poljski, Ukrajini in delu Rus^e, standard na Češkem pa je bil že na nivoju kot v Nemč^i. Kako naj bi bil drugačen izid našim prednikom pogodu, vedeli so, kakšen je Balkan, pa tudi pozneje v Jugi Slovenci skoraj nismo bili deležni na- Z ledenimi svečami okrašen rov - stražarsko mesto v AO vojski. Menjava straže na deset minut. na mizo prinesel kruh in žganje, jim je upal vmes postaviti tudi vprašanje o povojnih pobojih. Nato so mu odgovorili, da je bila to resnično napaka. Mislim, da mnogo partizanov ni bilo slabih, o vrhovni komandi pa ... Če bi se takrat obiskovalci pri hiši zadrževali še nekaj časa, bi jim oče gotovo začel pojasnjevati vzroke za začetek druge svetovne vojne, ki ji je bil dan povod že s propadom (uki-nitv^o) AO po prvi svetovni vojni. Vsi starejši krajani so v takratnem AO cesarstvu videli edino in možno pravo in vredno nasledstvo na naših območjih in tudi njim vse že stoletja pripadajoče narode. Menili so, da bi bili ti do tega edino upravičeni, saj so bili solastniki ali lastniki zaradi pomembnih investic^, v nasprotnem so bila njihova ogromna prizadevanja izničena. Prevrat in komunizem sta jih vsega razlastila, okradla. Enakovredno upoštevanje vseh pripadajočih narodov njihova kultura, vera, jeziki in enaka možnost izobrazbe in nadaljnjega razvoja so bili prednikom posebno pomembni. Slovenci smo bili zaradi bližine Dunaja glede tega celo nekoliko na boljšem, zato jih ni bilo malo, ki ob takratnem razpadu AO niso hoteli menjati denarja. V vseh predelih, ki so bili do takrat pod AO, je bila stopnja razvoja opazna, naprednejša od predelov opreosta-lega Balkana. Zgrajene so bile vse železniške proge, čeprav v Bosni nekaj ozkotirnih, vse do Dubrovnika, 4. nadaljevanje iskrenost obljub, da bo njihov prihod miroljuben, brez žrtev, če ne bodo napadeni ali ovirani. Takratna vojska je ob tem prihodu kljub temu za oviranje porušila nekaj pomembnih objektov, največ na železniških progah, torej ni bila izdajalska, strahopetna, kar so ji pozneje komunisti redno očitali. Reagirala je po vojaško in izzivalno. Naša visoka inteligenca je še pozivala k strpnosti, k pogovorom, kakor to uspe le neoboroženim, ko je dlan močnejša od pesti, ko se ne gleda politično, ampak z očmi gospodarskih izboljšav, napredovanj in brez žrtev. Za takratno njihovo Avstryski državni simbol na vojaškem pokopališču na gori Monte Kieso predkov. Večini našim prebivalcem Ital^ani niso bili nikoli všeč, še posebno ne Primorcem. Všeč jim niso bili niti Hrvati, priključitev k zaostalemu Balkanu jim tudi ni bila pogodu. Kot pri vseh je bila tudi pri njih ocena Avstrijcev in Nemcev dobra s poudarkom, da „to so ljudje". Povezavo z Balkanom so videli kot nesposobnost za samostojnost, slišati pa je bilo tudi, da bo nekoč verjetno nastala delitev na državice, po narodnostih. Iz spominske knjige nekdanjega našega župana Jožeta (Josipa) Trobca iz Črnega vrha je razbrati, da ko je takratni deželni glavar dr. Ivan Šuštaršič sklical tako imenovane zaupnike, župane, duhovnike, na ustanovitev Slovenske katoliške stranke v Ljubljano, da so na tistem shodu v veliki večini glasovali za deklarac^o z dne 30. maja 1917, ko naj bi bila ustanovljena Jugoslovanska država, vendar pod avstr^skim cesarjem, pod Avstr^o. To ni bila nikakršna izdaja, pač pa izogibanje Balkanu. Njihovi nasprotniki (liberalci in slovenska ljudska stranka) so jih preglasovali, zato so (smo) za tem pripadali pod Srb^o. S temi se je strinjal tudi takratni škof A. B. Jeglič. Občasno se je še govorilo o 1. svetovni vojni, za katere začetek je bil delno kriv tudi atentat v Sarajevu. Glavni vzrok za začetek te vojne pa so bile krivične meje med AO in Ru-s^o na vzhodu in med AO in Italko na Tirolskem. Tudi vse ogromne in-vestic^e v podporo in napredovanje jugovzhodnega dela AO do 1. svetovne vojne so veliko pripomogle k slabenju njene moči. Glavni vzrok za propad pa je bil strah in zato pobuda antante po nujni ukinitvi tega cesarstva, ker da bo nevarna za vso Evropo. To je posebno odločno zahtevala Angl^a, čeprav je bila ona že dolgo lastnica številnih kolon^ širom vsega sveta. Zaradi domnevno nepoštenega uničenja ital^anske vojske ob koncu I. svetovne vojne je bila kot za poravnavo z Rapalsko pogodbo dodeljena večina slovenske Primorske Ital^a-nom, je večkrat tolmačil oče. Nenadna zasedba Ital^anov in Nemcev naših območ^predzačetkom II. svetovne vojne je omajala vero v Tu sta bila leta 1941 prehodno taborišče in partizanska javka rajonskega komiteja KP za območje Dolomitov. neuspešnost je bil nekdo krivec, ki ni pomislil na žrtve, na svojce žrtev, na uničeno domovino in nenazadnje na razmerje razpoložljivih vojaških sil, kar nam šele danes upa povedati naša inteligenca. Pomembni predstavniki slovenske inteligence so takrat nasprotovali vsakršnemu odporu. Prepričani so bili v mirno in pametno rešitev s pogovori, kakor to znajo neoboroženi, z željo po spoznanju njihove kulture, predstavitve zgodovinskih dejstev, spoznanju njihovega jezika in vere, predvsem pa brez človeških žrtev. Pomembno naj bi bilo izboljšanje standarda pri nas in tak izid bi jim vedno bil v veliko priznanje in zadoščenje, kajti agressa je v vsakem takšnem primeru najslabši ukrep. V Slovenci je bil vodja takih predstavnikov Marko Natlačen. Ker komunisti niso bili enakega mnenja, je bil ta ustreljen. Tedaj so ustrelili tudi nekaj ravnateljev šol in drugih enakega mišljenja. Ravnatelj naše šole je takrat z družino zbežal čez mejo, menda je bil že njegov tuj priimek dovolj „ne-varen". Zaradi interesa prevzema oblasti, zaradi odvzema premoženja nekoliko premožnejšim so takratni oblastniki ravnali enako z obrtniki, trgovci itn., drugim pa je bila izrečena smrtna obsodba; ti so si rešili glave z begom v tujino. Vsi ti so bili dokaj izobraženi, sposobni povsod želeni in nenevarni. Njihovo premoženje je bilo v primerjavi z bogatimi silno majhno. Čeprav so ti takrat pribežali večinoma v siromašnejše države, brez vsega, so bili vsi človeško sprejeti. Ne-poznanje sosedov, njihovega jezika in s tem nezaupanje do njih so možnosti za sovražnosti, pa jih ni bilo. Že pred začetkom vojnih razmer v Nemč^i je med zelo delavnim prebivalstvom rasla želja po hitrem napredovanju, kar je v človeku nekaj normalnega. V njih je bilo več kot pohlep prisotna naivnost, v čemer so zato izredno talentirani Židi spoznavali priložnost za uspešno izkoriščanje in hitro bogatenje na račun takšnih. Ti so prvotno ponujali ugodna posojila, ki so jih pozneje spretno spreminjali v vračila z oderuškimi obrestmi, s čimer so uničili mnoge najemnike. Židi so tako postajali najbogatejši sloj in tako lastniki vsega vrednega v državi in tudi zunaj nje, saj je denar sveta vladar. 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 43 Spomnili so se tovariša Gabra Vrhnika, 18. oktober - V Cankarjevem domu je potekal pogovorni večer z Vrhni-čanom Jožetom Rodetom, pisateljem, dramaturgom, urednikom in dramatikom. Pogovor, ki ga je vodila Mirjam Suhadolnik, je potekal v okviru Grabeljško-vega večera, na katerem obujajo spomine na preminulega vrhniškega pisatelja Karla Grabeljška. Štriinsedemdesetletni Rode ali po domače Blažev Jože, je dejal, da ga na Grabeljška ne veže veliko spominov, tudi Korunove Neže, ki jo v svojih delih omenja Grabelj-šek, in jo označil kot »... to pa je bila res baba in pol«. Mirjam Suhadolnik in Jože Rode. tisti ki pa ga, so zelo močni. Spominja se, da se je z njim večkrat pogovarjal na vlaku, včasih tudi na gobarskem terenu, vendar ne samo o literaturi, pač pa o marsičem. Dejal je še, da se spominja Večji del intervjuja je bil namenjen Rodetovemu življenju. Diplomiral je na ljubljanski akademci za igralsko umetnost iz dramaturgie in se s tem poklicem ukvarjal večji del svojega življenja. Kot dramaturg in urednik je bil zaposlen na RTV Slovenca v uredništvu mladinskega programa, kjer je pripravljal igrani in lutkovni program. Že od otroštva ga spremlja veselje do glasbe, navdihuje ga ljubezen do arhitekturne in likovne umetnosti, na seznamu sta tudi kulinarika in izbrana kapljica. Čisto na vrhu lestvice pa gotovo kraljuje ljubezen do literature, ki jo tudi sam ustvarja. Odlomke nekaterih njegovih del je na prireditvi prebrala Mirjam Suhadolnik oziroma Rode sam. Večer so pripravili: Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, s petjem pa so ga popestrili pevci Društva invalidov Vrhnika. (gt) Galerija Cankarjevega doma Med besedo in podobo Vsi sodelujoči likovniki so na koncu prejeli priznanje. Najboljša dela bodo poslali na regijsko razstavo v Logatec. zbrala za osrednjo temo odnos »med besedo in podobo«, kot je tudi poimenovala razpis. Likovniki so iskali navdih v verzih in besedilih ali pa obratno prenos, prevod ali če hočete preoblikovanje besed v vizualne podobe in obratno. Strokovna spremljevalka razstave Anamar^a Stibilj Šajn Vrhnika, 19. oktober - Galerija osrednjega vrhniškega kulturnega hrama je bila tako polna likovnih del izpod rok različnih likovnih ustvarjalcev kot že dolgo ne. Odprli so namreč razstavo 23 likovnikov s širšega vrhniškega in logaškega območja, ki so se odzvali skupnemu razpisu osrednjeslovenskih območnih enot Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Koordinac^a osrednjeslo- - že izdelanemu likovnemu se je že pred odprtjem razstave venskih javnih skladov RS za delu so poiskali ustrezno lite- posvetovala z likovniki in jim kulturne dejavnosti si je tokrat ramo besedilo. Tako je potekal svetovala, kako bi lahko še iz- Otroci razmišljali o revščini in izključenosti Vrhnika, 21. oktober - V preddverju vrhniškega Cankarjevega doma je potekalo odprtje razstave likovnih del, ki so jih ustvarjali osnovnošolci v okviru literar-no-likovnega natečaja vrhniške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavni in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika (Naš časopis) na temo Revščina in socialna izključenost. Kot je pojasnila vodja izpostave Nataša Bregant Možina, so se za isto temo odločile vse izpostave javnega sklada osrednje slovenske reg^e, ki že vrsto let dobro sodelujejo med seboj. Na tak način so želeli v otrocih vzbuditi razmišljanje tudi o teh temah, ki zadnje čase vedno bolj postajajo del vsakdanje resničnosti v naši bližini. Odprtja razstave se je udeležil tudi župan dr. Marjan Rihar, ki je pohvalil prispela dela in med drugim v svojem govoru obžaloval, da so danes revni tudi nekateri tisti ljudje, ki delajo. Na literarnem delu natečaja je sodelovalo le devet osnovnošolcev iz OŠ Ivana Cankarja in Antona Martina Slomška. Reg^a bo v decembru izdala knjižico z najboljšimi prispelimi literarnimi deli. »Vprašala sem, če je med njimi tudi kakšen vrhniški prispevek, pa so mi dejali, da je! Več pa ne smem izdati,« je dejala Bregant Možinova. Večje zanimanje je med učenci vzbudil natečaj likovnega ustvarjanja, saj so oddali kar 34 likovnih del (poleg Cankarjeve in Slomškove šole so sodelovali še učenci POŠ Drenov Grič). Njihova dela je pregledala Milena Oblak Erz- Na ogled je bilo postavljenih kar 34 likovnih del. Med drugim so na razpisu sodelovali tudi učenci POŠ Drenov Grič. nožnik, ki je vsa dela pohvalila, nekaj pa tudi izpostavila. »Rada bi pohvalila mentorice, da so znale v otrocih vzbuditi razmišljanje o tej temi, kajti gre za zelo težko temo.« Vsi sodelujoči (tudi literati) so pre- jeli priznanja, likovna dela pa bodo v predverju Cankarjevega doma na ogled še nekaj tednov. Za glasbeno popestritev prireditve je poskrbel »har-monikarski kvartet« vrhniške glasbene šole. (gt) boljšali svoja dela. Sicer pa se je o razstavljenih delih izrazila izredno pohvalno. »Spremljam vse razstave v osrednjes-lovenski reg^i in lahko rečem, da me je tukajšnja resnično fascinirala. Dela so kvalitetna in heteregona tako po motivih kot po tehniki.« Stibilj Šajnova bo iz vseh razstav območnih javnih skladov izbrala dela za reg^sko razstavo v Logatcu. »Prepričana sem, da bo kar nekaj del iz vrhniške razstave romalo v Logatec.« Razstava, ki so jo pripravili ZIC Vrhnika in logaški ter vrhniški Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je bila na ogled do 14. novembra. Gašper Tominc Ljubitelji filmske glasbe navdušeni Vrhnika, 6. november - Obiskovalci Cankarjevega doma Vrhnika so nadvse uživali ob zvokih kultne filmske glasbe v izvedbi odličnega Pihalnega orkestra Logatec. Obiskovalci so v uro in pol trajajočem koncertu slišali odlomke iz filmov Vojna zvezd, Superman, James Bond, Ne čakaj na maj in še številnih drugih filmskih uspešnic. Takšni večeri so v slovenskem prostoru prava redkost, a zato niso slabo obiskani, celo nasprotno, zanimanje za tovrstno glasbo je očitno izjemno, saj je bila dvorana Cankarjeve- ga doma Vrhnika polna skoraj do zadnjega kotička. Logaški godbeniki, ki so več kot uro in pol navduševali vrhniško občinstvo, so se za ponovno izvedbo koncerta filmske glasbe Ljubitelji filmske glasbe so dvorano Cankarjevega doma napolnili skoraj do zadnjega kotička. « ?VM Logaški godbeniki ^od taktirko dirigenta Marjana Grdadolnika so občinstvo navduševali na več kot uro in pol trajajočem koncertu. odločili zaradi izjemnega odziva občinstva na jun^skem koncertu v Logatcu in tudi tokrat navdušili. Obiskovalci so na koncertu slišali in ob podpori video projekcije odlomkov iz filmov, za katero je poskrbel Jurij Gali-čič, tudi videli zelo pester program, v katerega so vključili tuje pa tudi slovenske filmske uspešnice. Glasbeniki so v svoj program vključili večne melodije skladateljev Johna Wil-liamsa, Ennia Morriconeja in Johna Barryja iz filmov Vojna zvezd. Superman, Življenje je lepo. Jurski park, James Bond, slovenskega Ne čakaj na maj in še nekaterih. Za izjemno doživetje na koncertu so poskrbeli izvrstni logaški godbeniki pod taktirko Marjana Grdadolnika, z lirično skladbo Gabrielova oboa se je vrhniškemu občinstvu predstavila odlična logaška oboist-ka Živa Loštrek, z izjemnim vokalom pa je v skladbi Ne čakaj na maj navdušila Ana kvarča. Izkušnjo obiskovalcev je z videoprojekc^o na velikem filmskem platnu je nadgradil Galičič, prireditev pa je spretno povezovala Erika Pečnik. Vesna Erjavec 44 NAŠ ČASOPIS Kultura 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Programprireditevzadecemher2010 do 19. 12. 2010 Vstop prost MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA BRATAJAGER Duhovnik in čebelar Franc Francis Jager in arhitekt Ivan John Jager Galer^a Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 3. 12. 2010 ob 19. uri Vstop prost DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA 13. LETNI KONCERT OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV Gostje: MePZ Drenov Grič - Lesno Brdo Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 7. 12. 2010 ob 18. uri Vstop prost MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA BRATAJAGER Duhovnik in čebelar Franc Francis Jager in arhitekt Ivan John Jager ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PONOVNO VODSTVO PO RAZSTAVI Avtorica razstave: Nataša Oblak Japelj Galer^a Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA 8. 12. 2010 ob 20. uri Vstopnina: 18 € ŠPAS TEATER MENGEŠ ŽENSKE & MOŠKI.COM Komed^a Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK 9. 12. 2010 ob 19. uri Vstopnina: 8 € KUD ZVERINICA ZIMSKA PRAVLJICA Novoletni koncert in plesno glasbena predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 10. 12. 2010 ob 20. uri Vstopnina: 15 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in za IZVEN Šentjakobsko gledališče Ljubljana Po gledališkem in filmskem delu La Cage aux Folles in The Birdcage TIČJA KLETKA Komična melodrama Rež^a: Gašper Tič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 11. 12. 2010 ob 19. uri Vstopnina: 5 € MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAZNIČNI KONCERT Zborovodja: Lovro Grom z gosti: Pevski zbor Lubnik Ško^'a Loka, Dirigent: Urban Tozon Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 17. 12. 2010 ob 19. uri Vstopnina: 5 € GLASBENA ŠOLA VRHNIKA BABICA IN LONEC PRAVLJIC Glasbeno baletna pravljica Komponist: Jaka Jerina Simfonični orkester in Baletni oddelek Glasbene šole Vrhnika Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 18. 12. 2010 ob 19. uri Vstopnina: 6 € PIHALNI ORKESTER VRHNIKA BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 21. 12. 2010 ob 18. uri Vstop prost VRTEC VRHNIKA PA SI LE PRIŠLA, SNEŽINKA PUHASTA Razstava Galer^a Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK 23. 12. 2010 ob 19. uri Vstopnina: 8 € Otroci: 6 € KUD PODLIPA - SMREČJE Po Mateju Matešiču priredila J. C. in N. M. GASTARBAJTERJA Rež^a: Nenad Muždeka - Harlekin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 26. 12. 2010 ob 16. uri Vstopnina: 3 € (predstava) in ob 17.45 uri ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO PREDSTAVA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki in nato PRIHOD DEDKA MRAZA Pred Cankarjevim domom na Vrhniki PONEDELJEK 27. 12. 2010 ob 19.30 uri Vstop prost KUD DRENOV GRIČ - LESNO BRDO BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT TENORISTA UROŠA PETRAČA z gosti Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informac^ski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne inf^ormac^e o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavo d-cankar.si, www.vrhnik a.si Več o filmih si preberite na www.kolosej.si ali na www.imdb.com. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Vrtec Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vljudno vabita na odprtje razstave: PA SI LE PRIŠLA, SNEŽINKA PUHASTA. Odprtje bo v torek, 21. decembra 2010, ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 9. januarja 2011 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure. Do 19. decembra 2010 si lahko še ogledate razstavo BRATA JAGER: arhitekt Ivan John Jager (1871-1959) in duhovnik in čebelar Franc Francis Jager (1869-1941). To razstavo si lahko ogledate tudi ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Petek, 10. decembra 2010, ob 20. uri Po gledališkem in filmskih delih La Cage aux Folles in The Birdcage TIČJA KLETKA Komed^a ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Priredba in rež^a: Gašper Tič Igrajo: Armand Goldman: Srečko Kermavner Albert / Zaza: Bojan Vister Agador: Mario Dragojević Val Goldman: Samo Ravnikar Catherine: Silvia Jovanovič Senator Keeley: Tone Bertoncelj Gospa Keeley: Lili Bačer Kermavner Barbara Keeley: Maša Tkavc Mercedes, Ana: David Dolamič Albatros/Biljana, Ana: Jure Orel Marilyn, Ana: Jure Goričar La Linia, Ana: Luka Valenčak Dramska predloga za Ptičjo kletko je nastala leta 1973, francoska bulvarka La Cage aux Folles pa je doživela več kot 1800 ponovitev in postala en največjih francoskih odrskih hitov. Leta 1987 je nastal prvi francosko-ital^anski film, leta 1983 pa je v New Yorku predstava kot muzikal prejela številne nominac^e za broad-waysko gledališko nagrado tony in jih šest tudi prejela (med drugim za najboljšo predstavo in najboljši »song«). Takemu uspehu so po vsem svetu sledile številne priredbe. Tičja kletka je roza klub, ki ga vodita »zakonca« Armand in Albert. Gospoda imata sina Vala, ki je zaljubljen v zaročenko Barbaro. Barbarinemu očetu, konservativnemu senatorju Keeleyju, ki je tudi podpredsednik komisme za moralni red, se niti sanja ne o mladeničevem poreklu. Da bi dragega očka ne bolela glava, se mu Barbara zlaže, da je Valov oče kulturni ataše, a nedolžna laž ima dramatične posledice ^ Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika zborovodja Lowo Grom gostje Pevski zbor Lubnik ŠkoQa Loka dirigent Urban Tozon. povezovalka Branka Božič sobota, 11. decembra 2010, ob 19. uri Cankaijev dom Vrhnika mil vstopnina 5 EUR Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 45 ŠPORTNA DVORANA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA 10. JUBILEJNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT SOBOTA, 18.12.2010, ob 19. uri. V živo bodo igrali in peli: Ans. SAŠA AVSENIKA, Ans. VESELI BEGUNJČANI, Ans. OKROGLI MUZIKANTJE, Ans. BRANETA KLAVŽARJA, Ans. STANKA PETRIČA, Ans. BITENC, Ans. ERAZEM, NAVIHANKE, Ans. MLADI DOLENJCI, Ans. MODR^ANI, MANCA ŠPIK. Voditelj in scenarist: FRANC PESTOTNIK - PODOKNIČAR PO KONCERTU ZABAVA S PLESOM Z ANSAMBLOM OKROGLI MUZIKANTTE. Predprodaja vstopnic od 1. 12. 2010 naprej: Trgovina Mercator Vrhnika - Turistična agenc^a Tinkara, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Trgovina KOCKA Borovnica in Vrhnika in dve uri pred koncertom. Rezervac^a in prodaja vstopnic: 041/697-700 Naročnik oglasa: BANKINA d.o.o. Letni koncert MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Pevci MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo smo v jesenskem času že štirikrat pripravili koncert v Kuclerjevem kamnolomu na Lesnem Brdu. Letos nam je vreme nekoliko ponagajalo, zato smo prepevali kar v dvorani gasilskega doma. V prvem delu smo se predstavili pevci domačega pevskega zbora pod vodstvom zborovodje Romana Marolta. V goste smo povabili Oktet Raskovec z Vrhnike, ki je že večkrat sodeloval v naši dvorani. Gostje so zapeli pod umetniškim vodjem Mitje Drašlerja. Ob koncu prireditve smo pevci združili svoje glasove in zapeli še dve pesmi. Po koncertu se je naše druženje nadaljevalo ob kozarčku mladega vina. Program je povezovala Katarina Lenarčič. Bernarda Novak, foto: Veronika Novak ^ -ïi s f •■ * $ f ! » I * f 1 ^ f Vabljeni Na decembrske ustvarjalne delavnice in božično-novo-letni glasbeni prireditvi Člani KUD Drenov Grič - Lesno Brdo vas vabimo, da se nam pridružite na katerem od dogodkov, ki jih pripravljamo v decembru 2010. (Več si lahko pogledate v prispevkih in koledarju na www.drenovgric-lesnobrdo.si.) Potem, ko smo 20. in 21. novembra razstavljali ročna dela in stare predmete ter teden pozneje skupaj izdelovali adventne venčke, bomo v soboto, 11. decembra, od 14. ure naprej v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču pripravljali ustvarjalne delavnice: na eni bomo izdelovali tradicionalne božično-novoletne okraske, na drugi voščilnice v več tehnikah, na ekološki pa bomo ustvarjali dekoracije iz že uporabljenih materialov. S seboj lahko prinesite kakšen zanimiv reciklažni material, predvsem pa dobre ideje in dobro voljo. V nedeljo, 26. decembra, ob 18. uri ste ponovno najlepše vabljeni v dvorano gasilskega doma na Drenovem Griču na druženje ob petju in plesu. Po tradicionalnem božično-novoletnem koncertu našega zbora ter nastopu otrok bomo peli in plesali ter skupaj proslavili odhajanje starega leta in prihod novega. V ponedeljek, 27. decembra, ob 19.30 pa vas skupaj z Zavodom Ivana Cankarja vabimo v vrhniški Cankarjev dom na 8. Božično-novoletni koncert tenorista Uroša Petrača z gosti. Vstop na delavnice in prireditve je prost. Pridite, da ustvarjalno, veselo in družno zaključimo iztekajoče se leto in dobimo nov zagon za prihajajoče leto 2011! Koj k je u Beukah fejst Kulturno društvo Ivana Cankarja Bevke je prijetno presenetijo tudi letošnjo jesen. Že sedmo leto zapored je pripravilo festival Koj k je u Beukah fejst, ki je tokrat nosil naslov Bev-ška mlekarna. Prireditev je potekala v petek, 22. vinotoka 2010, v kulturnem domu v Bevkah. Dobre volje ni manjkalo, kar se je videlo na obrazih zadovoljnih obiskovalcev, ki so domov odhajali radostne volje. Program je sestavljala kratka veseloigra, ki je avtorsko delo Klavd^e Ja-pelj, in prikazuje življenje v Bevkah pred približno štiridesetimi leti, ko je tako rekoč vsaka hiša na vasi »nosila mlek'« v vaško mlekarno. Mleko so večinoma nosile ženske, ki so si lahko ob srečanju s sovaščankami in sovaš-čani izmenjale novice na vasi. In ne malokrat je povsem preprosta novica, ki je prišla v mlekarno, iz nje odšla kot senzac^a. Večer so med posameznimi prizori popestrili tudi otroci OŠ Bevke, na-rodno-zabavni trio Zupan ter pevci MeCPZ Bevke. Vsi, ki ste tokrat zamudili veseli dogodek, pa vabljeni v Bevke v jeseni prihodnje leto, ko boste lahko videli »kojk je u Beukah fejst.« KD Ivana Cankarja Bevke 46 NAŠ ČASOPIS Kultura 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Množičen obisk komedie Gasterbajterja V treh dneh je predstavo ohiskalo veliko ljudi, in sicer domačinov pa tudi iz bližnjih krajev, kar je dohro znamenje, da si ljudje takega druženja še vedno zelo želyo. - V nedeljo so s prodajo vstopnic zhrali 1.180 evrov. Vsoto so namenili lokalnim gasilcem za nakup zelo potrebnega gasilskega vozila. - Naslednja gostovanja hodo 26.11. v Ligojni, 27.11. v Polhovem Gradcu, 4.12. v Trzinu, 11.12. na Vrhu Sv. Treh Kraljev, 18.12. v Lučinah in 23.12. na Vrhniki v Cankarjevem domu. Konec oktobra so na odru podlipskega gasilskega doma po več letih ponovno zaigrali komed^o. Domačina igralca Janez Cankar in Borut Kavčič sta ob podpori preostalih nepogrešljivih članov skupine in pod taktirko režiserja Nenada Mudžeka - Harlekina odlično in zelo uspešno zaigrala veseloigro Gastarbajterja. Premiera v petek in preostali ponovitvi v soboto in nedeljo so bile lepo obiskane. Predvsem množičen obisk je bil v nedeljo, ko je bil celotni izkupiček od prodanih kart namenjen nakupu novega gasilskega vozila v KS Podlipa - Smrečje in v ta namen so zbrali 1.180 evrov. Še tako izkušen igralec ima pred vsako pre-miero veliko tremo. Preden zasvet^o odrske luči in se dvorana umiri, je največja želja vsakega igralca, da bi obiskovalci po končani predstavi domov odhajali nasmejani in polni lepih vtisov. Vedno in povsod pa sta za igralsko ekipo največje poplačilo polna dvorana in gromek aplavz. " Veseli nas, da je bila igra odlično sprejeta pri gledalcih. Celotna ekipa je zelo zadovoljna, da gledalci uživajo v komedii ali bolj natančno v parodii na življenje emigrantov, kateri se trudni uspeti v tujini. Vedeti moramo, da je bilo in ponekod še vedno je njihovo življenje drugačno, in to zato, ker doma niso tam, kjer delajo, obenem pa sčasoma brez doma ostanejo tudi tam, kjer so se rodili", nam je po končani premieri povedal igralec Janez Cankar. Na koncu se je Janez še enkrat zahvalil vsem tistim, ki so si in si še bodo ogledali predstavo. Zahvala velja tudi vsem sponzorjem in donatorjem, še posebno pa Gostilni Jurca za odlično pogostitev na premieri in Gostilni Simon. Povabilu se je z veseljem odzval tudi takratni župan Vrhnike dr. Marjan Rihar s soprogo, ki je o predstavi povedal: " Komed^a Gastarbajter-ja nama je bila všeč. Igralcema sta vlogi pisani na kožo, kar sta dokazala z vživeto igro, svoje Sama motivac^a pa ni dovolj, potrebna so tudi finančna sredstva. Poleg sponzorskih, ki so danes sila negotova, je pomembna sistemska urejenost financiranja s strani države (Sklada za kulturne dejavnosti JSKD ) in lokalne skupnosti. Na obeh naslovih se da pridobiti nekaj denarja, seveda pa se je treba pr^aviti na razpise. Občinsko sofinanciranje kulturnih programov je urejeno s pravilnikom in merili, ki veljajo za vse enako. Pridobljena sredstva na razpi- pa je dodala tudi bližina prizorišča - odra - do gledalcev. Teh je bilo res veliko, kar dokazuje, da ljudje potrebujejo sprostitev, tudi v živo, ne samo pred televiz^skimi ekrani. Vsak tak dogodek je tudi družabno doživetje, ki povečuje povezanost med ljudmi. Celotna ekipa si zato zasluži pohvalo, da je v današnjih časih, ko je časa vedno manj, uspela v svojem projektu. sih so zato in zaradi velikega števila prosilcev relativno majhna. Merila se seveda lahko tudi spremen^o v korist posameznega programa v primeru ljubiteljske odrske uprizoritve, če bi občani ocenili, da je tak program večjega pomena za občino, kot ostali." Tako je lahko komed^a Gasterbajterja odličen dokaz, da je vaška kulturna tradic^a še vedno prisotna, zato bi se morali takšnega pomena združevanja in povezanosti začeti zavedati ljudje tudi v večjih mestih. Ponujen jim je dober vzor, kako z malo dobre volje in dela lahko tudi sami postavko na oder dobro in "gledlji-vo" predstavo in tako ne bi bilo to značilno samo za vasi. Jure Žitko Še enkrat vsa zahvala Vam, sponzorji in donatorji: Med^ski sponzor - RADIO 1 - ORION, Rajko Mivšek, s. p. - Zaplana, Gostilna Jurca - Podlipa, Mizarstvo Peter Kavčič, s. p. - Šentjošt, Salkon - Smrečje 38a, Gostilna Simon - Vrhnika, Trček - avtoprevozništvo in gradbena mehanizac^a -Žažar, Avtotrade - Vrhnika, Mizarstvo Košnik - Cerklje na Gorenjskem, Prigo - Brezovica pri Ljubljani, Tremar Marjan Treven, s. p. - Smrečje 31, Gostinstvo Dolinar - Flamingo - Vrhnika, M-Orel, d. o. o., trgovina - Sinja Gorica, Gostilna Pri Kranjcu - Vrhnika, BMC avtodeli - Po-dlipa 19a, Avtotapetništvo Železnik - Podlipa, Komunalno podjetje Vrhnika, Občina Vrhnika, Mesarstvo Blatnik - Vrhnika, Vulkanizerstvo Zakrajšek - Stara Vrhnika, Cvetličarna Karmen - Vrhnika, Plečnikova Cvetličarna - Ljubljana, avtoličarstvo Ivan Škof, s. p. - Šentjošt in še vsem, ki so kakor koli pomagali pri projektu. Brez Vas bi bilo veliko težje, zato hvala Vam! Razstava o hratih Jager Vrhničana udejanjila ameriške sanje Vrhnika, 16. novemher - Galerya Cankarjevega doma na Vrhniki ne gosti velikokrat tako zanimive in za kraj tako pomemhne razstave, kot jo v novemhru in decemhru. To je razstava o hratih Jager, ki sta se rodila v Bistri pri Vrhniki. V začetku prejšnjega stoletja pa ju je življenjska pot vodila v Združene države Amerike. Ivan in Franc sta hila pri svojem delu nadpovprečno uspešna. Arhitekta Ivana se je prejel vzdevek graditelj Minneapolisa, Franc pa se je proslavil kot vodja gradnje več kot ducata cerkva in postal prvi profesor čehelarstva v ZDA. Teh nekaj vrstic je zagotovo premalo, da bi osvetlili njuno bogato življenjsko pot, zato je ogled razstave zelo priporočljiv. Odlikuje jo devetnajst barvnih panojev s številnimi fotografijami, risbami, skicami, zemljevidi in podobnim, ki so na kakršen koli način povezani z življenjem Franca in Ivana. Rodila sta se v drugi polovici prejšnjega stoletja (1869 in 1871) v železniški čuvajnici med Bistro in Verdom, a z njunim petim in tretjim letom se je železniška družina morala preseliti v bližino Rakeka na Notranjskem. Oba sta študirala, Franc za duhovnika, Ivan pa arhitekturo. Vendar Franc ni dokončal štud^a v prestolnici, ker se je znašel v nemilosti zaradi nemškutarskega profesorja, zato je dan pred svojim osemnajstim letom odšel z mis^onarjem v New York. Tri leta pozneje so za njim prišli še ovdoveli oče z mladoletnimi brati. Čez štirinajst let pa se je družini, katere priimek so v ZDA izgovarjali Dže-ger, pridružil še Ivan. Franc, ki je postal onkraj Atlantika znan kot Francis, je najprej doštudiral v duhovniškem poklicu, nato pa se je izkazalo, da je izredno dober organizator. Škofija mu je zaupala ustanavljanje novih duhovnih postaj, gradnjo številnih cerkva in drugih sakralnih objektov. Poleg duhovnega sveta mu Ponovno vodstvo po razstavi Brata Jager Zaradi izrednega zanimanja za razstavo Brata Jager Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja organizirata v torek, 7. decembra 2010, ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ponovno vodenje po razstavi Brata Jager. Predavala bo avtorica razstave - arhitektka Nataša Oblak Japelj. Vljudno vabljeni! je drugo največjo ljubezen pomenila narava, še zlasti čebele. Pri tem delu je bil tako natančen in dosleden, pa tudi inovativen, da mu je univerza v Minneapolisu podelila naziv prvega profesorja čebelarstva. Potoval je po ZDA, ljudem predaval o čebelarjenju, pisal strokovne članke, imel rad^ske oddaje, vzrejal in razširjal čebelje matice ^ Po naročilu ameriške zvezne vlade je med prvo svetovno vojno vodil na območje solunskega bojišča delegac^o ameriškega Rdečega križa in tamkajšnjim prebivalcem priskrbel obilno pomoč v materialu, za kar je pozneje prejel odlikovanje red sv. Save tretjega razreda. Francis je umrl leta 1941 na jugu ZDA. Še pestrejša je življenjska pot njegovega brata Ivana, ki se je v ZDA preimenoval v Johna. Po koncu štud^a na Dunaju je sodeloval pri nekaterih arhitekturnih projektih v Slovenci (med drugim je bogato opremil Narodno kavarno v Ljubljani in sodeloval s Fab^an^em pri popotresni obnovi Ljubljane) in onkraj meja, a večjih naročil nekako ni mogel dobiti. Zato ga je pot najprej vodila na Kitajsko, kjer je sodeloval pri obnovi avstro- ogrske ambasade v Pekingu in se nato leta 1902 prek Japonske podal v San Francisco v ZDA. Ivan je bil že v domovini zagret zbiralec, risar in fotograf ljudske umetnosti (pirhi, narodne noše, stavbno pohištvo), zato ne preseneča, da je na Kitajskem in v Deželi vzhajajočega sonca nabral veliko etnoloških predmetov. V Ameriki se je proslavil na številnih urbanističnih Postavitev razstave sta omogočila Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Avtorica razstave Brata Jager je Nataša Oblak Japelj, sodelovali pa so tudi: Franci Dovč, Mar^a Oblak Čarni, Janez Žitko, Ana Arh in Aljaž Ci-ber. Razstavne panoje je oblikovala Milena Oblak Erznožnik. projektih, verjetno še najbolj kot vodja projektne skupine za urbanistični razvoj Minneapolisa, zaradi česar se je ga je pr^el vzdevek »graditelj Minneapolisa«. Veliko se je ukvarjal tudi z japonsko in kitajsko umetnostjo, nikoli pa ni pozabil na domovino. V slovenske ustanove je pošiljal strokovne revije in knjige, veliko si je tudi dopi- soval - med drugim tudi s Plečnikom. Umrl je leta 1959 na svojem domu v Minneapolisu. Kot je na razstavi dejala predsednica Muzejskega društva Vrhnika Marija Oblak Čarni, so gradivo za razstavo črpali iz bogate zbirke, ki jo je po Johnovi smrti podarila njegova žena Slovenski akademci znanosti in umetnosti. Nekaj gradiva so dobili prav iz narodne knjižnice v Minneapolisu. »A še vedno je ostalo veliko gradiva. Še zlasti o Johnu, ki je tako neumorno zbiral predmete, si dopisoval in bil vsestransko aktiven. Zato lahko pričakujemo nekoč v prihodnosti še kakšno poglobljeno razstavo o njem,« je dejala avtorica razstave Nataša Oblak Japelj. Z razstavo se je Vrhnika v tem letu še enkrat spomnila bratov, ki sta uresničila ameriške sanje, kajti letos spomladi jima je muzejsko društvo v Bistri odkrilo spominsko ploščo. Muzejskemu društvu se je na odprtju razstave zahvalil tudi župan Stojan Jakin, kajti društvo na tak način trga iz kolektivne pozabe pomembne Vrh-ničane. Če bi si radi osvežili spomin tudi vi, lahko razstavo obiščete do 19. decembra. Brata Jager: Ivan in Franc (spodaj). Avtorica razstave Nataša ( Razstava je pritegnila veliko pozornosti. i Oblak Japelj med predstavitvijo razstave. Razstavljenih je devetnajst velikih panojev z bogatim slikovnim materialom, ki nazorno odkriva življenjsko pot bratov, ki sta uresničila tako velikokrat omenjene »ameriške sanje«. 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 47 M Tehniški muzej Slovenije Tehniški muzej Slovence Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si www.tms.si Odpiralni čas: torek-petek: 8.00-16.00 (jul^ in avgust: 10.00-18.00) sobota: 9.00-17.00 nedelja in prazniki: 10.00-18.00 Zaprto od 4. decembra do 1. marca SPOŠTOVANE OBISKOVALCE IN OBISKOVALKE OBVEŠČAMO, DA BO TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENUE V BISTRI PRI VRHNIKI, TAKO KOT PREJŠNJA LETA, OD 4. 12. 2010 DO 1. 3. 2011 ZAPRT ZARADI NEOGRE-VANIH PROSTOROV (RAZEN ZA VNAPREJ DOGOVORJENE SKUPINE). Vabimo vas, da v tem času obiščete naše zbirke v Muzeju pošte in telekomunikaci in na gradu Bogenšperk. Tehniški muzej Slovence v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se v decembru udeležite: TA VESELI DAN KULTURE V petek, 3. 12. 2010, vas vabimo na številne prireditve, ki smo jih pripravili v Tehniškem muzeju Slovence v Bistri v okviru akc^e Ta veseli dan kulture. Prireditve, ki bodo 3. 12. 2010 potekale v Tehniškem muzeju Slovence v Bistri: 8.00-13.00: Znanstvena pustolovščina (obvezne prgave: 01 750 66 72, programi-@tms.si): interaktivna igra za najavljene šolske skupine preko katere otroci spoznavajo tehniško dediščino znanstvenikov in izumiteljev Srednje Evrope. 10.00: Javno vodstvo po muzeju: javno vodstvopostalnihzbirkahinobčasniraz-stavi Rod Štefe in Arpada: Ris v Slovenci. 13.00-16.00: Delavnica Odtisni si svojo plakatno črko: v delavnici otroci s plakatnimi črkami odtisnejo svoje inicialke. 13.00: Odprtje prenovljene zbirke koles in strokovno vodstvo po zbirki: odprtje prenovljene zbirke koles ter ogled zbirke pod vodstvom avtorja mag. Borisa Brovinskyja. 14.00: Predstavitev kataloga Dve kolesi in par nog: predstavitev novoizdane-ga kataloga k razstavi Dve kolesi in par nog (avtor: mag. Boris Brovinsky). Vstop v muzej in vse naštete prireditve so brezplačne. OSTALE PRIREDITVE ZNANSTVENA PUSTOLOVŠČINA V letošnjem letu smo pripravili poseben dogodek v sklopu evropskega projekta »Central European Science Adventure« oz. krajše CESA. V projektu, ki ga vodi Tehniški muzej Slovence, sodeluje še pet muzejev, in sicer iz Avstr^e, Madžarske, Češke, Poljske in Slovaške. Njegov osnovni cilj je raziskovanje tehniške dediščine znanstvenikov in izumiteljev Srednje Evrope ter na igriv in hkrati poučen ter zanimiv način širiti znanje in poznavanje znanstvenikov ter izumiteljev. Glavna aktivnost projekta je Znanstvena pustolovščina - interaktivna igra s katero smo pričeli 19. oktobra in bo trajala vse do 10. decembra 2010. Zasnovana je kot dodatna šolska dej avnost, za skupine od 20 do 27 učence-v,ki obiskujejo 7., 8. in 9. razred osnovne šole. V sklopu projekta CESA pa je izšla tudi spletna publikac^a Leksikon znanstvenikov in izumiteljev Srednje Evrope, v kateri je predstavljeno več kot 300 znanstvenikov in izumiteljev. Leksikon je dostopen na www.cesa.projec. eu ter predstavlja verodostojno poljud-no-znanstveno literaturo. Prgave: programi@tms.si, 01/750 66 72 ali 031/583 461 (Barbara Hrovatin) in več informac^: www.cesa-project.eu. RAZSTAVE ROD ŠTEFE IN ARPADA Ris v Slovenci Razstava obiskovalce popelje skozi življenje in zgodovino risov na slovenskem ter osvetli vzroke, ki so privedli do njihovega izumrtja ter ponovno naselitev sredi 70. let preteklega stoletja. Posebno pozornost je namenjena dejavnikom ogrožanja v današnjem času in ukrepom, ki bi jih morali sprejeti. Razstavo smo pripravili ob pomoči sodelavcev Oddelka za biolog^o Biotehniške fa- kultete (Univerza v Ljubljani), Lovske zveze Slovence in društva Dinarikum. Pridite v Bistro in se prepričajte zakaj je ris prav posebna mačka! Na ogled do 3.12. 2010. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACE Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec www.tms.si, muzejpt@tms.si Telefon: 01/ 364 00 83 Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Telefonistke in telegrafistke in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. TA VESELI DAN KULTURE V petek, 3. 12. 2010, vas vabimo na prireditve, ki smo jih pripravili v Muzeju pošte in telekomunikaci v okviru akcje Ta veseli dan kulture. 10.00 in 16.00: Javno vodstvo po muzeju: ogledali si bomo zbirki Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunikaci, razstavo Telegrafistke in telefonistke in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. 10.00-15.00: Kreativne delavnice za otroke: izdelovali bomo poštne kape in poštne rogove ter še marsikaj zanimivega. Vstop v muzej in vse naštete prireditve so brezplačne. MESEČNO VODSTVO PO MUZEJSKIH ZBIRKAH Vsako prvo nedeljo v mesecu vas ob 15. uri vabimo na vodstvo po muzejskih zbirkah. Skupaj si bomo ogledali zbirki Zgodovina pošte in Zgodovina telekomunikaci, razstavo Telegrafistke in telefonistke in predstavitev zgodovine Polhograjske graščine. Vodstvu se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice. V decembru bo vodstvo potekalo v nedeljo, 5. 12. 2010, ob 15. uri. DECEMBRSKE DELAVNICE Vabimo otroke, da se nam pridružio na nedeljskih delavnicah: 5. 12., 12. 12. in 19. 12. 2010 med 10. in 13. uro. Skupaj bomo izdelovali voščilnice, okraske in štampiljke. Cene delavnic: izdelovanje voščilnic: 1,50 EUR na osebo, izdelovanje okraskov: 1,50 EUR,izdelovanje štampiljk: 1,50 EUR na osebo. Priave niso potrebne. Informacie: Katarina Stanovnik, 01/364 00 83, muzejpt@tms.si GOSTOVANJA: Gostovanje razstave Od vjaka do junaka na Poljskem Občasna razstava o Josefu Resslu gostuje v Krakovu v Muzeum Inzynierii Miejskiej (Mestni muzej inženirstva) od 14. 10. 2010 do 5. 12. 2010. Klub Zakon ^ Klub Zakon ^ Klub Zakon ^ Klub Zakon ^ Klub Zakon^ Klub Zakon Koncert: N'toko sobota, 27. novembra, klub Zakon Po petih letih ustvarjalnega premora ter začasni samoukinitvi se na slovenske odre znova vrača N'toko. 4. novembra izdaja svoj tretji solistični album v slovenskem jeziku, Parada ljubezni. Na njem se najbolj drugačen reper doline Šentflorjanske in prvi glas zasedbe Moveknowledgement ukvarja s problematiko čustvene otopelosti, narodne identitete, nezavednega nacizma, procesom pokvarjenosti ljudi, izolacijo raznih svetov, modno osamljenostjo ter sorodnimi težavami vsega naveličane, spride-ne mladeži. Kompleten material z nove ter najimenitnejše dele z obeh prejšnjih plošč bo prikazal tudi na svojstvenem koncertu, kjer mu bo oder služil le kot okras. Parada ljubezni je skoraj v celoti njegovo avtorsko delo, saj je za dizajn, vsa besedila, vokale in podlage (razen ene) poskrbel kar N'toko sam. Obišči www.nto-ko.si, kjer je za razpečevanje na voljo novi komad Zig Zig. Vstopnina za sobotni koncert bo tiščečo denarnico nečlanov KVŠ-ja oskubila za 3 €, člansko pa za 1 €. Koncert: The Frictions & fotografska razstava Dražljaj sobota, 18. decembra, ob 22. uri - klub Zakon Skupina The Frictions od leta 2006 nudi zatočišče štirim izkušenim glasbenikom in v duhu izpovednega, liričnega rokovskega zvoka raziskuje smer, ki so jo zaznamovali Television, Crazy Horse ter zgodnji Dream Syndicate. The Frictions so oblikovali svoj zvok, v katerem lahko prepoznamo marsikaj z več kot tridesetih izdanih plošč skupin, v katerih delujejo (in so delovali) posamezni člani skupine The Frictions. Na koncertu bo skupina poleg novega materiala odigrala tudi pesmi, ki so že odmevale na njihovih zadnjih koncertih v Ljubljani, na Dunaju, v Riminju in Bergamu. The Frictions sestavljajo Chris Eckman (The Walkabouts, Chris and Carla, The Stran- ge, Dirtmusic), Luka Šalehar (Kamerad Krivatoff, Silence, Niowt), Tomi Popit (Hic et nunc) in Bernard Kogovšek (Hic et nunc). Z izvedbo večzvrstnega projekta Dražljaj ponujamo gledalcu oziroma poslušalcu spoznavanje različnih kultur v objemu celote, povezavo dveh umetniških izrazov: fotografije in glasbe. Vsako od teh umetniških sredstev oziroma ustvarjenih umetniških del na svoj način izraža nekaj, kar umetnik (fotograf ali glasbenik) misli/čuti. Fotografiji in glasbeni kompozicji zvoka gali ob svetovnem dnevu boja proti AIDSu. 1. decembra bomo med Vrhničani širili dobro besedo ter delili kondome in razpoznavne rdeče pentljice. Natančna loka-cja bo pravočasno objavljena na KVŠ-jevi spletni strani www.kvs-klub.si. F1 Xbox liga 2010 v KVŠ KVŠ vabi vse ljubitelje Formule 1, naj izkusjo letošnjo, do zadnjega diha napeto sezono 2010 iz prve roke: v decembru bomo namreč začeli s F1-ligo, v sklopu katere bomo vsak teden odvozili eno izmed je skupno, da sta dražljaj -materializacja misli/čutenja. Odnos med misljo/čutenjem in izrazom tega v umetniškem delu je večplasten, poskus upodabljanja je lahko le sled misli/čutenja, prav to pa je tudi vzrok združevanja več zornih kotov in združevanja več interpretacj umetniških svetov, ki se združujejo v isti ideji. Ni pomembno, ali je rezultat ustvarjanja fotografija ali pesem, gre za pripoved o ideji, misli, čutenju, ki jo hočemo deliti s gledalci, poslušalci. Ti jo/ga sprejemajo prek dražljaja, kar je tudi rdeča nit tokratnega večera. Spodbuditev občutljivosti in razumevanja do pogleda na svet, ki je izražen skozi glasbo in fotografijo, je mogoča le prek dražljaja. Organizator večera je Društvo Hic et nunc. Vstop bo prost. Dan boja proti AIDS-u Ozaveščeni vrhniški djaki in študentje smo se odločili, da bomo tudi letos poma- prog sezone 2010. Seveda v igri F1 2010, na Xboxu in z igralnim volanom! Pravila in potek tekmovanja so objavljeni na naši strani (www.kvs-klub.si). Pokali za najboljše tri so ob koncu sezone zagotovljeni, prav tako pa ne bodo manjkale praktične nagrade. Decembrski štarti bodo ob četrtkih, in sicer 9., 16. in 23. decembra ob 18. uri. Prjave zbiramo v klubu vsak dan od 17. ure naprej. Dodatna vprašanja pošljite na naslov miha.newman@gmail.com. Pristopnina znaša 5 € za člane KVŠ-ja, za nečlane pa 8 €. Disco večer petek, 3. decembra, ob 21. uri - klub Zakon V petek, 3. decembra, bo v Zakonu disko večer: DJ Pibby nas bo s plesnimi disko melodjami popeljal v sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega tisočletja ter z njimi zazibal plesišče. Vabljeni ste vsi disko nadobudneži, ki na Vrhniki pogrešate tako zabavo. Vstop prost. Sodeluj pri nastanku pesniške zbirke! V okviru Kluba vrhniških študentov pripravljamo zbirko pesmi mladih talentov z Vrhnike in okolice. Vse, ki radi izlivate svoja občutja na papir, vabimo, da prispevate svoj košček. Svoje stihe in podatke (ime, priimek in/ali psevdonim ter kontaktno in-formacjo) nam do 31. decembra 2010 pošljite na e-pošto pesniska.zbirka@gmail.com, v FB-predal skupine Vrhniške pesmice ali pa na poštni naslov: klub Zakon, Tržaška 11,1360 Vrhnika, s pripisom »za pesniško zbirko«. Sprejemamo pesmi v katerem koli, širši množici razumljivem jeziku (slovenščina, angleščina, hrvaščina, srbščina, ljubljanščina ...), zaradi lažjega izbora pa lahko avtor/-ica pošlje največ deset pesmi. Pridržujemo si tudi pravico do oblikovanja (izjema so likovne pesmi). Po e-pošti smo dosegljivi tudi za vsa vaša vprašanja in za sponzorje ali do-natorje. Lahko tudi pokličete na 070/220850 (Hana). Ker bosta obseg in kakovost zbirke odvisna tudi od vaših prispevkov, se moramo skupaj čim bolj potruditi! Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekcjo in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali stare klasike, za katere televizjci nimajo posluha. Z glasovanjem na forumu (www. kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! KVŠ-jev nogomet in rekreac^a KVŠ-jeve rekreacje s poudarkom na nogometu se lahko udeležiš vsako nedeljo od 17.00 do 19.00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Če ti zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu je ne bi še ti? Tvoja udeležba je zaželena in ^ brezplačna! Postani član/-ica Kluba vrhniških študentov Spet te vabimo, da nam prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, danes je čisto zares pravi dan! D^aški jugorok večer v klubu Zakon In zgodil se je - že tretji djaški večer jugorok glasbe. V soboto, 13. novembra, se je klub spremenil v zbirališče jugonostal-gikov, ki so s skupino RockArt d. d. peli in plesali ob najrazličnejših pesmih, slovenskih in tujih. Čeprav je šlo za tematski večer, so glasbeniki vzdušje vsake toliko popestrili še z drugimi skladbami, med drugim tudi z legendarnima Proud Mary in Rock Around the Clock. Skoraj vsi obiskovalci so s svojimi rdečimi zvezdami in rutkami poskrbeli za pravo vzdušje, djaki pa so za to priložnost okrasili tudi celoten klub. Za piko na i so pekli in jedli čevapčiče. Tudi po koncertu v klubu ni zavladala tišina: glasbo je vrtela Tjana, ki je imela, ko se je sobota že prevesila v nedeljo, svoj rojstni dan. Še en razlog za slavje, torej. Vsekakor pa so obiskovalci pokazali, da jim je tovrstna zabava všeč, kar pomeni, da zagotovo ni bila zadnja. JJ DJ-večeri: petek, 3. 12.: tematski večer - DISCO večer z DJ-Pibbyjem sobota, 4. 12.: Sukii - Alterorientalska premešanka petek, 10. 12.: O'Greenova plesna razpaljotka sobota, 11. 12.: Fifi - Grind, HC, Power Violence petek, 17. 12.: Loki - Old rock repertoarček 48 NAŠ ČASOPIS Kultura 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si I Strokovna ekskurz^a v Osrednjo knjižnico Celje Knjižničarji Cankarjeve knjižnice Vrhnika se moramo za potrebe strokovnega dela vseskozi izobraževati. Praktično je nemogoče, da bi vsako izobraževanje obiskali vsi hkrati, zato si vsako leto namenimo en delovni dan za strokovno ekskurzyo, na kateri si ogledamo eno od slovenskih knjižnic. Razstava: Pobarvane in druge zgodbe Vabljeni na ogled reliefov in kipov Vrhničana Andreja Kosa v naši čitalnici od 29.11.10. do 3.1. 2011. Razstava bo postavljena v tednu, ko slovenska kultura odpira svoja vrata in vabi na prireditve ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna. Za ogled razstave "Pobarvane in druge zgodbe" našega rojaka, so vrata Cankarjeve knjižnice odprta na »Ta veseli dan kulture« in še ves praznični december. Predavanje Sanje Rozman Vabimo vas na predavanje Sanje Rozman, dr. med. o nekemic-nih zasvojenostih, s poudarkom na zasvojenosti od iger na računalniku, interneta in spletnih klepetalnic, kjer se bomo dotaknili vzgoje mladostnikov in partnerskih odnosov ter odvisnosti od odnosov. Odnos je pomemben del življenja vsakega človeka, kadar pa se ujamemo v neskončne začarane kroge poskusov spreminjanja drugega, bežimo pred bolečino in bližino, pred frustrac^ami in problemi, takrat lahko govorimo o zasvojenosti. Predavanje bo V sredo, 8. decembra 2010 ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Srčnice V četrtek, 16. decembra 2010 ob 9. uri, prirejamo tretjo KNJIŽNO ČAJANKO te sezone; njen naslov je SRČNICE. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kvalitetne knjižne novosti za vso družino. Tokrat sem med novostmi izbirala privlačne knjige, primerne za praznično obdarovanje. Posebni gost čajanke bo g. UROŠ VOŠNJAK, avtor pesniške zbirke "Srčnice." Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika ! Na takih obiskih je naš cilj, da spoznamo, kako in v kakšnih razmerah delajo drugje. Po navadi si izberemo eno od novoodprtih oziroma obnovljenih knjižnic, predvsem zato, ker si že nekaj časa prizadevamo za obnovo in povečanje naše domače knjižnice. Letos je to bila Osrednja knjižnica Celje. Po vseh merljivih parametrih pravzaprav z našo ni primerljiva, je pa vsaka izkušnja »velikih« zelo poučna za nas »majhne«. Osrednja knjižnica Celje je po območju, ki ga pokriva, največja v Slovenci. V začetku leta 2010 so se preselili v obnovljene prostore, ki so razdeljeni na pet oddelkov v treh nadstropjih, in sicer: oddelek za otroke, oddelek z leposlovnimi knjigami za odrasle, oddelek s strokovnim gradivom za odrasle, oddelek glasba in film ter domoznanski oddelek. Zgrajena je po projektu skupine študentov in njihovih mentorjev na lepi loka-c^i ob reki Savinji. Pred glavnim vhodom je nameščen knjigomat. Deluje po sistemu RFID-tehnolog^e, kar pomeni, da so vse gradivo opremili s čipi, ki omogočajo samostojno vračanje 24 ur na dan tudi brez članske izkaznice. Knjige potujejo po tekočem traku v klet in se sproti tudi sortirajo po posameznih področjih.Na iz-posojevalnem pultu sta tudi dva avtomata za izposojo, na katerem si člani lahko sami izposod^o in vrnejo gradivo brez stika s knjižničarjem, kjer pa je uporaba izkaznice obvezna. Najprej smo si ogledali otroški oddelek oz. Knjižnico pri Mišku Knjižku. Oddelek je za razliko od našega v kleti, vendar zelo prostoren, svetel in barvit, popolnoma prilagojen otrokom. Tukaj je nameščeno tudi ne-knjižno gradivo, namenjeno otrokom in mladini: video kasete, DVD-ji, CD-romi (poučni in za razvedrilo). Za njihove starše je urejen kotiček z literaturo, povezano s psiholog^o, pedagogiko, zdravo prehrano in drugimi področji, ki zanimajo starše. Prav tako v kleti je avdio in video oddelek za odrasle, kjer je tudi notno gradivo ter knjige in rev^e o glasbi in filmu. Čeprav je prostor v kleti, ima okna in dnevno svetlobo. Pritličje in prvo nadstropje starega dela sta namenjena leposlovju za odrasle v slovenskem in tujih jezikih, šolska branja pa tudi zvočne leposlovne knjige. V prvem in drugem nadstropju prizidka so knjige, namenjene poljudni in poglobljeni strokovni literaturi, učbenikom, slovarjem, encikloped^am in priročnikom. Tukaj je tudi štud^ski del z računalniki, čitalnica s časopisi in rev^ami ter domoznanski oddelek, kjer lahko najbolj iskane dele zbirk pogledate tudi na mikrofilmih in v elektronski obliki. Za konec smo si ogledali še del, namenjen nabavi in obdelavi knjig, razvojni službi in prostor, namenjen »hišnemu« računalničarju, kije polno zaposlen s servi- siranjem računalnikov, brez katerih sodobna knjižnica ne more delovati. V nasprotju z našo je celjska knjižnica zelo svetla in zelo prostorna, med policami je mogoče celo srečati in oba lahko mirno izbirata. Vedno bolj sem prepričana, da si tudi Vrhnika kot Cankarjevo rojstno mesto, njeni prebivalci in ne nazadnje tudi mi knjižničarji zaslužimo več prostora za gradivo in druge dejavnosti, ki jih izvajamo v enaki meri kot veliko večje in bolje opremljene (tudi kadrovsko številčnejše) knjižnice: ure pravljic, bibliopedagoško delo z osnovnošolci in odraslimi, knjižne čajanke, tečaji, razstave, literarni večeri, predavanja, točka vseživljenjskega učenja, svetovalno središče ... Iz knjižnice smo odšli še v sosednji Pokrajinski muzej na ogled razstave Poti Alme M. Karlin, ki je bila postavljena ob 120-letnici njenega rojstva. Bila je izjemno pogumna ženska, pisateljica in popotnica, ki je na svoji skoraj devet let dolgi poti okoli sveta doživela veliko zanimivega in tudi nevarnega. Alma je poleg številnih etnoloških predmetov in razglednic s potovanja prinesla tudi obsežno zbirko semen, koščkov lesa, koral in risb rastlin, ki jih sedaj hrani Pokrajinski muzej Celje. Združiti pr^etno s koristnim je bil moto ob načrtovanju naše ekskurz^e, zato smo se odpravili še na celjski grad. Večina nas je odšla peš, le nekaj »pametnejših« se je odpeljalo z avtobusom. Pot skozi gozd proti vrhu je bila kar strma in naporna za tiste, ki nam je vsa rekre-ac^a le tekanje po knjižnici in iskanje želenega gradiva na najvišji ali najnižji polici, vendar, kot je rekla ena od nas: »Važno je, da prideš, ne pa s kakšno brzino prideš!« Ker je bil dan sončen, je bil tudi razgled krasen. V soseščini smo pojedli zasluženo kosilo in se tudi uradno poslovili od našega sodelavca Igorja, ki je zdaj že upokojenec. Verjetno je koga zmotilo, ker je bila knjižnica tisti petek zaprta, vendar upam, da takih ni bilo veliko, saj smo vam bili na voljo tudi med stavko javnega sektorja, ko je bilo kar nekaj precej večjih in mogoče pomembnejših knjižnic (med njimi tudi celjska) in drugih ustanov tudi več dni zaprtih. Za prihodnje leto si bomo poskusili organizirati prost dan za strokovno ekskurz^o v maju ali jun^u, saj je jeseni zaradi dejavnosti, ki se večinoma dogajajo od začetka oktobra do konca maja, težko izbrati dan, ko je knjižnica lahko zaprta. Tudi letos na ekskurz^o nismo mogli vsi. 22. oktober je namreč praznik čebelice - praznik otroških knjig in je tako naša Zlata ostala v knjižnici in gostila osnovnošolce. Upam, da se bo Svet knjižnice strinjal, da je tako izobraževanje in druženje potrebno in potrdil prost dan tudi v letu 2011, ko se bomo verjetno namenili proti Dolenjski. Irena Petrovič Knjižne novosti v oktobru 2010 0 SPLOSNO:KNJIZNIČARSTVO,ENCIKLOPE-DUE,ZBORNIKI... DAVIS, J.: Garfield vam želi srečno! GLOBOČNIK, D.: Pavliha 1870 MIHALIČ, R.: Kako pravilno komuniciram ŠULER, R.: Spoznajmo PowerPoint 2010 ŽIŽEK, P.: Outernet 1 FILOZOFUA.ETIKA.OKULTIZEM.PSIHOLO-GUA. JACOBI, F. H.: David Hume o veri ali Idealizem in realizem KARIŽ, B.: Likovna terap^a za otroke LUNDER, U.: Odprto srce : izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti MURPHY, J.: Izkoristite moč svoje podzavesti ter ustvarite čudovito prihodnost ROŠKER, J. S.: Odnos kot jedro spoznanja SAFRANSKI, R.: Mojster iz Nemč^e SHRIVER, M.: Kdo želim postati? TAYLOR, M.: Moj vsakdanji OM TIVAN, M.: Jaz, dedo in Wolfy URBANyA,J.: Ljubiti in živeti WARHOL, A.: Filozofija Andyja Warhola 2 VERSTVO CERULLO, M.: Premagajmo strah DEGRANDIS, R.: Ljubezen je odpuščanje HITCHENS, C.: Bog ni velik KNOTZ, K.: Seks, kakršnega ne poznate 3 SOCIOLOGUA.POLITIKA.EKONOMUA.PRA-VO.VZGOJA.ETNOLOGUA. BENZ, W.: Protokoli sionskih modrecev BOGATAJ, J.: Martinov praznik CARNEY, T.: Spolno nasilje DE Mente, B.: Samurajske strategie GALBRAITH, J. K.: Ekonomika nedolžne prevare JUUL, J.: Družine z najstniki KIYOSAKI, K.: Bogata ženska POLITKOVSKAJA, A.: Samo resnica RIBIČIČ, C .: Človekove pravice in ustavna de-mokrac^a SAVIANO, R.: Lepota in pekel : (zapisi 20042009) ŠAVLI , J.: Zlata ptica : bajeslovje Slovencev VILER Kovačič, A.: Okoljevarstvena zakonodaja 5 okolje.matematika.astronomua.fi- Dopoldanske ure pravljic Lepo povabljeni vsi otroci, stari med 4. in 6. let, da se nam pridružio pri dopoldanskih pravljicah, ki že veselo potekajo. Pogoj je le, da otroci ostanejo v knjižnici sami brez staršev eno šolsko uro. Pravljice so vsako sredo ob 9. uri v čitalnici mladinskega oddelka. Po pravljici je tudi likovno ustvarjanje. Starši, svoje otroke lahko pr^avite na mladinskem oddelku osebno, ali po telefonu 7553 714. Veselimo se vašega obiska! zika.kemua.biologua. ALKALAJ, M.: Podnebna prevara BALL, P.: Molekule BURNIE, D.: Dinozavri ČERNIGOJ, U.: Kem^sko računanje ESENKO, I.: Katera žival je to? GREATHEAD, H.: Igvanodon HYNES, M.: Oceani JENKINS, S.: Zive barve MIZORI-Oblak, P.: Matematika za študente tehnike in naravoslovja MORRIS, N.: Zeleni otroci 6 medicina.tehnika.kmetustvo.vode-nje.industrua.obrt. ANDRUS, C.: Preprosto --- ženska! BENTON, M.: Gong joga BREWER, S.: Premagovanje visokega krvnega tlaka FRELIH, J.: Gostinski slovar IZOSTRITE čute : izboljšajte vid, sluh, voh in okus KOŠIR, Ž.: Lastnosti gozdnih združb kot osnova za gospodarjenje po meri narave PREBIL, a.: Etika in zakonodaja v zdravstvu 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRAFI-JA.GLASBA.SPORT. HIENG, P.: Kamnik : portret iz zraka JUVAN, M.: Neobičajna življenja KUČAN, A.: Vsi odtenki zelene SVETLIN, A.: Viva creativa 81 JEZIKOSLOVJE VR AMALIETTI, P.: Iz srca — v srca : uvod v govorništvo tretjega tisočletja CERKVENIK, N.: Angleščina. Splošno GOMBOC, M.: Slovenščina. Jezik SS RENAUD, D.: L'été de tous les dangers 82 KNJIZevnost BARBARIČ, N.: Slovenščina. Književnost SS CAMUS, A.: Proti neredu sveta : kritični spisi CIRIL Kosmač : 1910-1980 : tisti pomladni dan je bil lep CUDERMAN, V.: Esej na maturi 2011 : razpotja ljubezni KVAS, J.: Mlada obzorja : književnost 1 in 3: učbenik za 1. in 3. letnik srednjega poklicnega izobraževanja SCHLINK, B.: Le retour ŠINK, J.: Gospa Bovary, Auguste Flaubert : priročnik za spoznavanje književnih del ŠINK, J.: Ločil bom peno od valov, Feri Lainšček : priročnik za spoznavanje književnih del VURNIK, F.: Iz Moskve, iz ruskih daljav 82-1 POEZUA. BEDRAČ, D.: Centimetri sveta DOBNIK, I.: Pred začetkom FRITZ, E.: Dolgi pohod : pesmi JALAL al-Din Rumi, M.: Poljub želim si tvoj KOZIN, T.: Mož s petimi podplati MAURER, N.: Sama sva na svetu - ti in jaz VOŠNJAK, U.: Srčnice 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. ALLENDE, I.: Inés del alma mía BALZAC, H. de: Louis Lanbert BARICCO, A.: Senza sangue BORBEIN, V.: Freude, Liebe, Angst BREŠAN, I.: Nič svetega BURGESS, M.: Nicholas Dane CALVINO, I.: Baron na drevesu CAMUS, A.: L' étranger CANKAR, I.: Ivan Tsankaru sakuhin sen CERASINI, M.: Cinderella man COELHO, P.: Le Zahir DEMŠAR, A.: Evropa ESPINOSA, V.: Vacaciones en Isla Margarita FLAUBERT, G.: Madame Bovary FRUMEN, T.: Njuno sladko maščevanje GAIMAN, N.: Nikolikje GARCÍA Marquez, G.: Cien anos de soledad GELLENBECK, C.: Verfolgung in Munchen GOLDEN, A.: Memoirs of a geisha GRISHAM, J.: The pelican brief HARRIS, R.: Imperium HREN, G.: Mrtvaški prt JERŠEK, M.: Zapiski o Parasvetu LUDLUM, R.: The Bourne identity MAKAROVIČ, S.: Saga o Hallgerd MAULE, D.: Inventions that changed the world MEAD, R.: Krvna zaveza MEDAGLIA, C.: Una canzone per cinque MIMRAN, R.: Un amour en automne MODERNDORFER, V.: Plava ladja PEČJAK, v.: Kataklizma ali Selenino maščevanje PERIŠIĆ, R.: Naš človek na terenu PIRINÇCI, A.: Felidae POTZSCH, O.: Rabljeva hči : zgodovinski roman QUICK, A.: Alkimist RUIZ Zafón, C.: Las luces de septiembre SAINT-Exupéry, A. de: Le petit prince : avec des aquarelles de l'auteur SANTAMARINA, A.: Misión en La Pampa TAMARO, S.: Luisito : una storia d'amore TIKKANEN, M.: Veliki lovec TSCHIESCHE, J.: Mord im Grand Hotel TSIOLKAS, C.: Klofuta VERNE, J.: Deux ans de vacances VINCETIČ, M.: Pobeglo morje WERNER, S.: Eine spezielle Band ŽABOT, v.: Ljudstvo lunja 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI. POTOPISI. JOHNSON Debeljak, E.: Prepovedani kruh KRUNIĆ, Z.: Med in kri OBAMA, B.: Sanje mojega očeta : zgodba o rasi in dediščini STYRON, W.: Vidna tema : izpoved o depres^i ZUPANČIČ, T.: Nekje drugje 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. APPEL, F.: Spomini na Aleksandra BEDRAČ, D.: Gugajčki in gugaji BIHAR, D.: Keltska pravljica BRIGHT, P.: Kaj je hujše od morskega psa? BUSCAGLIA, L. F.: Jesen listka Tim^a CASERMAN, S.: Nore počitnice CLIBBON, M.: Predstavljaj si, da si kavboj! COLE, S. A.: Prekletstvo mu-m^e DOHERTY, B.: Hči morja DORIA, J.: Mavrica pripoveduje : mavrični svet barv za otroke FURLAN, A.: Šivalnica besed KALIŠNIK, V.: Kralj poguma KU^ER, G.: Ko sreča trešči kot strela LAINŠČEK, F.: Pesmi o mišku in belamiški LEVSTIK, F.: Martin Krpan in pritlikavček MITROVIĆ, U.: Kar seješ, to žanješ MOLA, A.: Kdaj spet prideš, mesečeva lisička? MONGREDIEN, S.: Oliver Lunca in dvoboj urokov PERAT, M.: Metla Pika in njene dogodivščine PLENIČAR, A.: Vsak dan, v vsakem pogledu napredujem PODGORŠEK, M.: Formula 1 in policaj Mataj RUSTJA, B.: Miklavž piškote peče ŠKOBERNE, B.: V deželi črk TOMAN, A. M.: Muhaste muhe WALTERS, E.: 11. september --- vse na tla po-meče WILSON, H.: Tigrček, čas je, gremo spat! 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFUA.ZGODO-VINA.BIOGRAFUE. FERRI, E.: Mar^a Terezka : ženska na oblasti GANDHI, M.: Avtobiografija : zgodba o mojih eksperimentih z resnico JACOBSON, S.: Anne Frank : the Anne Frank house authorized graphic biography MARK Landsberg, O.: Amerika : nazoren vodnik za vsakogar UNTERREINER, K.: Cesar Franc Jožef : 18301916 : miti in resnica VIDRIH, R.: Albin Belar : pozabljen slovenski naravoslovec Najbolj iskane ali izposojene v oktobru 10 1. Sophocles: Antigona 2. Woodiwiss, K.: Vreden ljubezni 3. Zgodbe Svetega pisma 5. Woodiwiss, K.: Pepel v vetru 5. Woodiwiss, K.: Shanna 6. Partljič, T.: Hotel sem pr^eti sonce 7. Slovenske narodne pravljice 8. Varna vožnja : priročnik za voznike 9. Shakespeare, W.: Romeo in Jul^a 10. Woodiwiss, K.: Zimska vrtnica Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 49 Novičke Športne zveze Vrhnika Kot smo vas obvestili že v prejšnji številki Našega časopisa, smo na novo izvolili organe Športne zveze Vrhnika. V prihodnjem obdobju načrtujemo aktivnejše delovanje ter povezovanje športnikov in športnih delavcev. Ker želimo, da ste z dogajanji seznanjeni, bomo v vsaki številki Našega časopisa poročali o naših aktivnostih in uspehih športnikov. Prva novička je, da smo določili datum prireditve »Športnik Vrhnike za leto 2010« in sicer petek, 21. januarja 2011. Več o prireditvi v naslednji številki. Vabimo vas, da se v času uradnih ur, vsak torek od 16. do 18. ure, oglasite v prostorih zveze (sejna soba poslovnega dela telovadnice Partizan) s kakršnimkoli vprašanjem, pripombo ali predlogom jv zvezi s športno dejavnostjo ali pa pridete samo na klepet. Želimo, da bi ta čas, ki ga bomo po potrebi podaljšali, postal čas druženja in izmenjave izkušenj med vsemi tistimi, ki jim šport nekaj pomeni. Športna zveza Vrhnika SPET SMO TU.... Božično-novoletni vklop Kaj: zanimive, pestre in predvsem aktivne počitnice za otroke Kje: športne dvorane na Vrhniki Termin: v tednu šolskih novoletnih počitnic od 27. do 31. decembra. Več na spletnih naslovih: www.zavod-cankar.si in www.sent-skupina.si Za informacije pokličite na GSM: 041939 867. ANIMACITE ZA ROTSTNI DAN KÍE: v telovadnici na OŠ Ivana Can— karja na Vrhniki ali na prostem (ŠPB Bevke ...) PRIPRAVIMO RAZLIČNE PROGRAME, DA SE BOSTE ZA ROJSTNI DAN POZABAVALI S SVOJIMI PR^ATELJI • v telovadnici: elementarne igre, med dvema ognjema, nogomet, poligon, štafetne igre, ples, igra s padalom, baloni, plezanje ^ • na prostem: rolanje, štafetne igre, med dvema ognjema, vodne igre, skrivalnice ^ INFO IN REZERVAC^E: 041/753-682 (Špela), 041/229-255 (Tomaž).skrat.culibrk@gmail.com ŠPORTNI ŠKRAT ČULIBRK Te dni se je ustavil moj garmin 1. Več kot 1400 km sva letos pretekla, to je približno 5 dni^in 8 ur. 25. julija sva pretekla prvih 42 km. Če so nebesa za naprave na baterije, potem je tvoja GPS-duša gotovo tam, tvoje trupelce pa bo slej ko prej našlo svoj mir na pokopališču bater^. In jaz prve kilometre že nabiram z garminom 2. Ampak 25. jul^ je samo najin. Andrej Kos Floorball - rekreacija na Vrhniki FBC Borovnica v sodelovanju s ŠD Sent predstavlja floorball tudi na Vrhniki. Letos se je začela rekreac^a za vse starostne skupine, odziv pa je kar velik. Šport, ki je primeren za vse generac^e in oba spola, je na Vrhniki privabil že okoli 20 re-kreativcev, ki se ob četrtkovih večerih zbirajo v dvorani Partizan na Vrhniki. Vab^o tudi nove športne navdušence, ki bi radi spoznali ta šport. Za več informac^ se lahko obrnete na spodnji naslov. Vabljena so tudi dekleta! Termin vadbe: četrtek, 21.00-23.00 Dvorana: Partizan, Vrhnika Stik: Matej Fefer, 040468553, matej.fefer@gmail.com s/ ^^ Žabice gredo ponovno na svetovno prvenstvo v ZDA! ŠŠD Log - Dragomer je skupaj s starši članov članske cheerleading skupine Žabice v začetku novembra sprejelo odločitev o udeležbi na svetovnem klubskem prvenstvu, ki bo 30.4. in 1.5.2011 v Disneylandu v Orlandu na Floridi. Leta 2009 so se Žabice, ki v tujini nastopajo pod imenom Frogs, tega največjega svetovnega tekmovanja v cheerleadingu udeležile prvič, letos pa so se udeležbi na tekmovanju, kljub zmagi na kvalifika-c^skem tekmovanju Elite Cheerleading championship 2009 v Nemč^i, odpovedale, saj so se v društvu odločili, da je pomembneje poskrbeti za izboljšanje vadbenih možnosti (akrobatska steza, gimna-stična preproga). Ob pomoči Športne che- erleading zveze Slovence (sofinanciranje Fundacjje za šport), Občin^Log - Dragomer, OS Log - Dragomer in ŠD Log je SSD Log - Dragomer cilj realiziralo na začetku letošnje tekmovalne sezone, s čimer so bile na OŠ Log - Dragomer ustvarjene trenutno najboljše možnosti za vadbo cheerleadin-ga v slovenji. Za ponovno uvrstitev na svetovno klubsko prvenstvo so morale Žabice maja letos izpolniti normo na kvalifikacjskem tek- movanju Elite Cheerleading championship v Nemčji. Kljub doseženi normi pa odločitev za ponovni odhod v Ameriko v letu 2011 ni bila lahka, saj bodo Žabice zaradi trenutne gospodarske situacje težko zbrale potrebna finančna sredstva. Zato pozivajo vse morebitne donatorje, naj jim priskočijo na pomoč! Prva priložnost bo prireditev FROGSMAS, ki se bo decembra v OŠ Log - Dragomer. Več informacj o dogodku si preberite na www.zabice.si. KA Tajski boks na Vrhniki V soboto, 18. decembra, bo v dvorani OŠ Ivana Cankarja četrti krog tekmovanj v tajskem boksu v okviru Slovenske lige tajskega boksa..^ Dogodek bo potekal v organizacji Športnega društva Khun kao iz Ljubljane ki je delno že več kot eno leto dejaven tudi na Vrhniki. Glede na prejšnja tekmovanja organizator pričakuje kakovostne borbe, saj so se najavili prav vsi slovenski klubi, člani Slovenske zveze tajskega boksa, prav tako kot tudi najboljši klubi iz sosednje Hrvaške ter še kateri klub iz nam okoliških držav. Tekmovanje je odprtega tipa, kar pomeni, da se lahko prjavjo tudi klubi iz drugih držav. Da bo dogodek na visokem nivoju, pove podatek, da bo tekmovanje potekalo pod okriljem in pravili IfMA, najmočnejše svetovne amaterske orga-nizacje tajskega boksa. Na tekmi bomo lahko videli v akcji tudi nekaj dobitnikov medalj z evropskih in svetovnih prvenstev ter državnih prvakov. Tajski boks je več stoletj stara azjska borilna veščina, ki pa se je v zadnjih nekaj desetletj razširila v športni različici in je znana kot kraljica stoječih borilnih športov. Borbe potekajo v ringu. Vsi udarci - dovoljeni so ročni udarci, brce pod pasom in nad njim, udarci s kolenom in komolci, dovoljeni so tudi meti -, se izvajajo v polnem kontaktu. Borba se konča po zbranih točkah s sodniško odločitvjo ali s prekinitvjo (knock out). ŠD Khun kao deluje 10 let, njegov cilj pa je zdrava promocja in razvoj tajskega boksa v Slovenji. Je eden od dveh najuspešnejših klubov v Slovenji v vsej zgodovini obstoja na naših tleh, s petimi aktualnimi državnimi prvaki, člani pa se udeležujejo tudi tekem in seminarjev v tujini (Tajska, Nizozemska, Nemčja ...). Klub je tudi polnopravni član dveh svetovno najmočnejših zvez, to sta amaterska IFMA in profesionalna WMC, obe s sedežem na Tajskem, in Olimpjskega komiteja. V klubu trenirajo rekreativci pa tudi tekmovalci in je vse leto odprt za nove člane. Več o klubu si lahko preberete na uradni strani tajskiboks.si Andrej Žveglič Bine v Poreču na stopničkah Člani Karate kluba Vrhnika so se v soboto, 6.,11.,2010, udeležili mednarodnega turnirja Euro Cup Istre 2010 v Poreču na Hrvaškem. Na turnirju je nastopilo 620 tekmovalcev iz 70 klubov iz Avstrje, Slovenje, Italje, Madžarske, Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Tekmovanja so se udeležili štirje naši člani: Andraž Peklenk, Edin Čehić, Bine Cvetko-vić in Nejc Cvetković. Za največje veselje je poskrbel naš najmlajši Bine Cvetković, ki je v močni konkurenci dosegel izvrstno 3. mesto. Ne smemo zanemariti tudi drugih tekmovalcev, ki so dostojno zastopali klub, pa tudi Slo-venjo. Čestitamo!!! M. P. Floorball - trening dečkov do 11 let Že drugo leto zapored spoznavajo floorball dečki do 11. leta starosti. FBC Borovnica v sodelovanju s ŠD Sent na Vrhniki organizira treninge floorballa za starostno skupino do vključno 11 let. V letošnji sezoni bodo sodelovali na državnem prvenstvu, trenutno pa se treningov udeležuje do 14 igralcev. Vabljeni so tudi starejši in mlajši (tudi dekleta), saj smo v fazi sestavljanja več starostnih kategorj, ki bi se v naslednjih sezonah pridružile državnim prvenstvom. Termina vadbe: torek, 15.00-16.30; sreda, 15.00-16.15 Dvorana: OŠ A. M. Slomška, Vrhnika Trener: Luka Repar, 041965748, lukarepar@gmail.com Uspešni iz Lenarta Mlajši člani nadaljujejo s tekmovalno sezono. Tokrat so se udeležili tekme 1. kola šolske karate lige za leto 2010, ki je bila v soboto, 16. 10. 2010, v Lenartu. Karate klub Vrhnika oz. svoje matične šole so zastopali: • Luka Ogrin - OŠ Ivana Cankarja, • Nejc Cvetković - OŠ Ivana Cankaija, • Bine Cvetković - OŠ Ivana Cankaija, • Tinkara Sluga - OŠ Ivana Cankarja, • Andraž Peklenk - OŠ Ivana Cankarja, • Edin Čehić - OŠ A. M. Slomška. Za uvrstitev na zmagovalni oder so tokrat poskrbeli Tinkara Sluga z 2. mestom v kategorji kate -mlajše deklice in ekipa malčkov (Bine, Nejc in Edin), ki so se prebili na 3. mesto med ekipami. Čestitamo našim tekmovalcem!!! Džemal Mustafic,mojster karateja, 5. dan 50 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacca 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Namizni tenis •Namizni tenis •Namizni tenis •Namizni tenis «Namizni tenis «Namizni tenis «Namizni tenis «Namizni tenis «Namizni tenis «Namizni tenis «Namizni tenis «Namizni tenis Nekaj mlajših igralcev NTS Vrhnika v novih dresih, trenirkah in majicah Oktober in november sta bila tekmovalno zelo zahtevna, večina tekem in turnirjev prvega dela je bila v tem času. V naslednjem tekmovalnem obdobju (december, januar) nas čaka malce manj tekem, nadaljevala se bo 3. namiznote-niška liga, začelo se bo tekmovanje v kadetski ligi pod okriljem Medreg^ske namiznoteniške zveze, vmes pa bo dogajanje popestril še kakšen odprti turnir. Spodaj si lahko preberete kratka poročila s turnirjev in tekmovanj, ki smo se jih v Namiznoteniški sekc^i Športnega društva Vrhnika udeležili v oktobru in prvi polovici novembra. 17. 10. 2010: 2. odprti turnir za kadete (NTZS), Tržič Drugega republiškega odprtega turnirja za kadete smo se udeležili s štirimi igralci. Miha Grampovčnik in Nejc Nagelj sta dosegla po eno zmago v svoji predtekmovalni skupini. Zal se nihče izmed naših tekmovalcev ni uvrstil v finalni del tekmovanja. Kljub temu ne gre fantom nič očitati, saj sta dva izmed njih tekmo- vala v višji starostni skupini (Vid Rode in Nejc Nagelj spadata še v kategor^o mlajših kadetov). Turnir so pripravili v dvorani tržiških olimp^-cev, ki jo velikokrat zasedejo namiznotenisači. Člani Namiznoteniškega kluba Križe pa vedno znova dokazujejo, da znajo zelo dobro pripraviti in izpeljati turnirje vseh vrst. 23. 10. 2010: 1. odprti turnir za mlajše kadete (NTZS), Cerknica Naši mlajši kadeti so se tokrat tudi prvič pomerili na republiškem tekmovanju v tej kate-gor^i. Turnirja smo se udeležili s petimi igralci. Rezultatsko je šlo najbolje Nejcu Naglju, ki je bil zelo blizu uvrstitvi v finalni del tekmovanja, a je nato z 2 : 3 v setih klonil proti Ulčniku iz NTK Križe. Po eno zmago v predtekmovalni skupini sta dosegla tudi Nik Kovač in Jan Vr-hovec. 24. 10. 2010: 2. odprti turnir za pokal MRNTZ, Preserje Ze na prvem MRNTZ turnirju so se Vrhniški igralci odlično izkazali, toda v nedeljo, 24. 10., so šli še korak dlje in presenetili z vrhunskimi rezultati. Od sedmih igralcev se jih je šest gladko uvrstilo v finalni krog tekmovanja. Nejc Japelj se je prebil med prvih šestnajst tekmovalcev, Nik Kovač, Teo Ponikvar, Nejc Nagelj, Miha Grampovčnik in Rok Semič pa so se z odlično igro zasluženo uvrstili med najboljših osem igralcev znotraj svoje starostne skupine. Posebne čestitke si zasluži Nejc Nagelj, ki je v osmini finala naletel na Martina Peterlina, s katerim je na zadnjem tekmovanju izgubil, v nedeljo pa z odločno in borbeno igro zasluženo zmagal s 3 : 2 in pokazal, kdo je boljši. 6. 11. 2010: 5. krog 3. slovenske namiznoteniške lige, Vrhnika Tokrat je našo moško ekipo čakal dokaj zahteven dan, saj so se v dopoldanski tekmi, ob 10. uri, pomerili s prvouvrščenimi na lestvici, ekipo NTK Križe. Fantje so tekmo začeli z malce nervozno igro, ki jo je po zaostanku s 4 : 0 3. turnir MRNTZ, Rok Semič (desno) v igri proti Nejcu Kralju iz NtK Merkur (levo) v tekmah prekinil Domen Granda, ki je uspel premagati Uroša Mraka s 3 : 1 v nizih. Zadnjo tekmo je odigral David Cirikovič, ki je izgubil proti Harisu Bapiču. Končni rezultat je bil 5 : 1 za goste. V popoldanski tekmi smo na Vrhniki v telovadnici Partizan ob 13. uri gostili NTK Ško^a Loka, ki je prišla v goste okrepljena. V dopoldanski tekmi so gostje iz Ško^e Loke v Preserju slavili s 5 : 3, kar je bilo pravo presenečenje. David, Jernej in Domen so tekmo dobro začeli, vendar se nato po zaostanku iz 4 : 1 niso uspeli vrniti v boj za zmago. Kočni rezultat je bil 5 : 2 za goste. Fantom lahko vseeno čestitamo, saj so pokazali, da se znajo boriti tudi proti boljšim nasprotnikom in da s posamičnimi zmagami niso več daleč tudi od ekipne zmage. 7. 11. 2010: 3. odprti turnir za pokal MRNTZ, Cerknica Za nami je tudi že tretji turnir MRNTZ, na katerem so se naši igralci ponovno izkazali. Začelo se je že z dobro igro po skupinah. Teo Ponikvar, Nik Kovač, Nejc Nagelj in Rok Semič so si priborili prvo mesto v svoji skupini. Nik, Nejc in Rok so se tako uvrstili med prvih dvanajst tekmovalcev v svoji kategorii. Teo pa se je nato tudi gladko uvrstil v osmino finala. Jan Vrhovec, David Ciriković in Izak Oberčkal Plu-ško so si priborili po eno zmago v skupini in nekaj spodbudnih točk za nadaljnje treninge. Med njimi se je najbolj izkazal Izak, ki je z borbeno in precizno igro slavil s 3 : 2 v setih proti močnejšemu Roku Medvedu iz NTK Preserje. Najnovejšo lestvico z razvrstitvami v tekmovanju MRNTZ si lahko ogledate na spletni strani www.mrntz.org, z razvrstitvami v republiških tekmovanjih pa na spletni strani www.ntzs.si. Vabimo vas tudi na našo spletno stran: www, ntenis.si, najdete pa nas lahko tudi na faceboo-ku pod imenom NTS Vrhnika. Nenazadnje se želimo v zaključku tega članka zahvaliti tudi donatorjem in sponzorjem, ki so nam v začetku te sezone omogočili nakup opreme za naše igralce, ki so letos začeli tekmovati na turnirjih Namiznoteniške zveze Slovence in v 3. slovenski namiznoteniški ligi za moške. S sredstvi, ki so jih prispevala podjetja, smo tako na Vrhniki lažje začeli moško namiznoteni-ško ekipo, ki se tako po vsej Slovenci in tudi na domačih tekmah predstavlja z novimi dresi, ter vključiti naše mlajše tekmovalce (mlajše kadete, kadete) v tekmovanja Namiznoteniške zveze Slovence. Najlepše se tako zahvaljujemo naslednjim podjetjem, ki so kljub oteženi gospodarski situac^i bila pripravljena pomagati namiznemu tenisu na Vrhniki. To so bili: Anvi-na, Svet nepremičnine, Mirel ter Barjans. Za konec znova objavljamo datume preostalih ligaških tekem v 3. SNTL, ki bodo na Vrhniki: Sobota, 8. 1. 2011: Vrhnika - Šternmatik Cirkovce Vrhnika - Ljutomer Sobota, 5. 2. 2011: Vrhnika - Hrastnik Vrhnika - Krka Sobota, 26. 2. 2011: Vrhnika - Iskra AE Vrtojba Vrhnika - Logatec Sobota, 12. 3. 2011: Vrhnika - Preserje Vljudno vabljeni k ogledu tekem! Vrzdenčanka za volanom formule 1 Podjetje Trimo, d. d., kjer sem kot kemijska inženirka že peto leto zaposlena v sektorju razvoja, vsako leto v okviru anonimnega natečaja za zaposlene Nora ideja podeli nagrado za najbolj izvirno in inovativno idejo. S tem natečajem v podjetju spodbujamo inovativno, drugačno in nekonvencionalno razmišljanje vseh zaposlenih. Za predlagano noro idejo leta 2008 sem prejela nagrado celodnevni trening vožnje s Formulo 1 v Veliki Britanci in enotedenski izlet za dve osebi v tej državi. Zaradi zasedenosti proge v Anglii sem nagrado izkoristila letos v Francki. To je bila nepozabna izkušnja. Dan se je začel na francoskem dirkališču Circuit du Var. Po spoznavnem druženju je inštruktor predstavil teoretične osnove aerodinamike vož- ti, me je na cilju presenetila črno-bela zastava, ki je naznanila zadnji krog. Sestop iz formule je bil neverjeten. Mehaniki so očitno vajeni tega, saj so me takoj podprli za komolce, da mi ne bi popustile, noge ki so bile nekaj sekund po sestopu še tresoče. Počutila sem se kot zmagovalka. Popoldan me je čakala še ena preizkušnja: vožnja s pravo formulo 1. Odločila sem se, da krmilo nje. Opozoril je na morebitne napake in kako se odzivati nanje. Ko je razlagal o primerih nesreč, priznam, me je začelo malce skrbeti. »Zdaj je, kar je,« sem si rekla in se pogumno podala proti Formuli 3 Opel- Lotus. Ko sem si nadela še zadnji kos dirkaške opreme, sem se počutila kot prava profesionalka. Mehanik mi je pomagal zlesti v bolid, poskrbel za pravilne nastavitve, razložil osnove speljevanja in nato je mašina zarohnela. »Vauuu, uspelo mi je speljati brez tresljajev!« Prva dva kroga sta bila namenjena učenju zaviranja. Inštruktorjeve besede sem zdaj dodobra razumela - hitro voziti zna vsak, znanje in prefinjenost voznika: zavira se mnogo pozneje, reakc^e morajo biti bliskovite. Kljub občutku, da dirkam na vso moč, me je nekaj soudeležencev prehitelo in počutila sem se kot na dirki. Zadnja kroga (od skupaj 15) sta bila samo moja: na ciljni ravnini »gas« do konca, iskanje prave točke zaviranja na ovinkih, vožnja po idealni lin^i... Ravno ko sem začela resnično uživa- predam bolj izkušenemu vozniku, sama pa »uživam« na zadnjem sedežu dvoseda. Do prvega ovinka sem mislila, da me bo obšla slabost, ko pa sva ga gladko zvozila, je vožnja postala pravi užitek. Neverjetno, kakšna vožnja! Vrhunsko, pospeški, da te prilepi na stol, zaviranje v ovinku do točke, da se skoraj ustaviš, nato v sekundi pospešek do konca ... Občutek, kot da mi bo čelado odneslo z glave ... Res nedojemljivo! Dva kroga sta minila absolutno prehitro in najraje bi zakričala, naj se sploh ne ustavi. Vendar moja avantura se je končala. Pred odhodom domov sem si ogledala še mehanično garažo in občudovala druge dirkalnike. Na poti domov pa sem podoživljala trenutke. Analizirala sem svojo vožnjo in jo primerjala z vožnjo v dvosedu. Ni primerjave! Pršelo me je, da bi se še enkrat usedla sama za volan formule in poskusila trike, ki jih je izvajal moj voznik ^ Maja Mujdrica Kim Na bele strmine s prvo celovito smučarsko šolo v Sloven^'i SKI-RACE Z dolgoletnimi izkušnjami poučevanja smučanja, trenersko in v šoli na Krvavcu, ter misljo na inovativnost in razvoj smo se odločili popestriti ponudbo smučarskih šol v Slovenji. Odločili smo se, da naredimo premik v slovenskem prostoru. Naša šola SKI-RACE ponuja celovite rešitve pri izobraževanju na področju smučanja, naš cilj pa je kakovostno in strokovno opravljeno delo. Zato imamo v šoli izključno licencirane učitelje smučanja, ki svojo licenco vsako leto potrjujejo pri Smučarski zvezi Slovenije. Zato svoje delo opravljajo odlično z vsemi starostnimi skupinami, od začetnikov do vrhunskih smučarjev. Kot prvi v Sloveniji ponujamo šolo varnega smučanja. Tako kot povsod je tudi pri smučanju varnost na prvem mestu, da pa bi smučali varno, moramo poznati svojo opremo in znanje, zato je šola vamega smučanja kratka in temeljita. Vsebuje teorijo (vse, kar bi vsakdo moral vedeti o smučanju) in praktičen preizkus znanja smučanja. Novost je tudi PRO ŠOLA SMUČANJA. To je all-inclusive program za najzahtevnejše smučarje, ki želijo o smučanju in opremi izvedeti kar največ, se seznaniti z najnovejšimi trendi v smučanju in preizkusiti tehnološko najnovejšo opremo. Pri tečajih za otroke in mladino svoje delovanje širimo tudi na območje osrednje Slovence, zato bomo v zimskem času po konkurenčnih cenah organizirali tedenske ter vikend tečaje s prevozom. Za učenje smučanja ni nikoli prepozno. Za starejše od 12 let ponujamo hitro učenje smučanja s posebej prilagojenimi krajšimi smučmi in skozi izbran sistem vaj se hitro naučite sodobne tehnike alpskega smučanja. Za športno bolj nadarjene sta dovolj že dve uri. Poleg navedenega ponujamo tudi odlične team buildinge za podjetja, priporočila in nasvete pri nakupu ali izposoji smučarske opreme, tekmovalno šolo, najem učiteljev, organizac^o tekmovanj ^ Za vse dodatne in aktualne informac^e obiščite spletno stran www.ski-race.net ali po telefonu: 041-497-514, Mario, 041-714-802, Gregor. Mario Blagojevič Organiziramo novoletni smučarski tečaj za otroke in mladino To bo v času od 27. 12. do 31. 12. 2010 na smučišču Krvavec. Izbirate lahko med: začetnim tečajem, nadaljevalnim tečajem ter TOP-program (prvi v Slovenci). Cena novoletnega tečaja je 125 evrov, s prevozom pa 150 evrov. V ceno je vključeno: smučarska vozovnica, topli obrok na smučišču, čaj, zaključno tekmovanje in diplome. Prcave in dodatne informacce na mario-@ski-race.net ali na 041-497-514. 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 51 Porezen PD Vrhnika Šolskih počitnic je že dobra dva meseca konec in tako je bil čas, da tudi mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika začne novo šolsko leto s prvim spoznavnim izletom, namenjenim mladim planincem in njihovim staršem. V soboto, 16. oktobra, smo se tako vsi skupaj odpravili na najvišji vrh Cerkljanskega hribovja - Porezen, ki se razprostira na nadmorski višini 1630 metrov. Na pot smo krenili ob osmi uri zjutraj, in to kar z dvema velikima in enim manjšim avtobusom, saj nas je bilo vseh udeležencev kar 113. Tisti dan je bilo vreme malo oblačno, vendar smo z dobro voljo odpravili tudi tistih nekaj oblakov na nebu. Pot nas je vodila skozi Ško^o Loko in Železnike, kjer smo bili vsi presenečeni nad lepim majhnim mestom, ki nikakor ni dajalo vtisa, da so bile tod pred nekaj leti obsežne poplave. Tako smo se po ovinkih, ki smo jih vsi zelo dobro prenesli, pripeljali do Petrovega Brda, ki je bilo naše izhodišče. Po izhodu iz avtobusa je že sledila kratka malica kot okrepčilo za začetek poti. Janez, vodja izleta, nam je dal še nekaj koristnih napotkov o hoji v hribih in vzpon se je lahko začel. Najprej smo hodili po cesti, ki se je lepo enakomerno vzpenjala, nato pa smo zavili v gozd in nekaj časa hodili po opuščenem kolovozu. Pot smo nato nadaljevali v strnjen gozd, kjer se je pot z vsako serpentino bolj vzpenjala. Tudi naša kolona planincev se je temu primerno zelo raztegnila. Ob poti smo lahko opazovali markacje, ki so nas seznanjale, da smo na pravi poti. Seveda smo občudovali tudi moč narave, ki je drevesa odela v prave jesenske barve. Po slabih dveh urah hoje smo prišli na bolj zaraščeno jaso. Kmalu smo stopili na glavni greben Porezna, s katerega smo pred seboj že zagledali vrh. Vreme se je nekoliko poslabšalo, saj je začelo zelo pihati in bilo je tudi rahlo megleno. Najprej smo se ustavili v planinski koči, imenovani Dom Andreja Žvana - Borisa. V koči je bilo toplo, zato smo si vzeli dalj časa za našo glavno malico. Pred odhodom na vrh Porezna seveda nismo pozabili na žigosanje Dnevnikov mladega planinca. Po dobri uri počitka smo se odpravili še na vrh, kjer se nam je odprl lep razgled na okoliške vrhove in doline. Opazovali smo Cerkno z okoliškimi hribi, Baško grapo in Bohinjske gore. Precej vetrovno vreme nas je hitro spravilo z vrha in pot smo nadaljevali po isti poti proti našemu izhodišču. Po slabi uri in pol smo sestopili z vrha, se razporedili po avtobusih in krenili proti domu. Vsi smo bili kar rahlo utrujeni od vožnje z avtobusom pa tudi same hoje. Tako smo več kot uspešno končali naš prvi izlet v novem šolskem letu. Udeležba je presegla naša pričakovanja, česar smo zelo veseli. Upamo, da bomo tudi na naslednji izlet lahko popeljali nadebudne planince, ki pa bodo starše pustili kar doma in se sami udeležili izleta. Osvojili smo Vrtaško planino in Sleme (2077 m) Vrhnika, 16. oktober - Ob 6. uri smo se dobre volje zbrali pred Mantovo na Vrhniki, pospravili nahrbtnike v avtobus in se odpeljali proti Gorenjski. Naše izhodišče je bilo parkirišče na koncu Mojstrane, kjer smo izstopili. Zagrizli smo se v začetno strmino proti Vrtaški planini. Topla oblačila so nam hitro postala pretopla in smo jih preselili v nahrbtnike. Ob pašni ograji bi se moral odpreti pogled proti Juljcem od Triglava do Macesnovca, pa je ostalo pri »bi moral«. Megla ali morda nizki oblaki so nas prikrajšali za razgled. Pri pastirskem stanu na Vrtaški planini je bil prvi daljši počitek, kjer smo nadomestili porabljeno energjo in že smo bili spet na poti. V tistem delu je strmina nekoliko popustila, saj smo premagali že več kot polovico višinske razlike. Obšli smo Vrtaški vrh in zagledali sedlo Njivice. Poiskali smo razpotje, kjer po opuščeni lovski stezi poteka del poti Planica-Po-kljuka. Ta pot je le za gorniške sladokusce, saj vodi večinoma po brezpotju, tudi vrv je na posameznih delih dobrodošla. Nadaljevali smo proti cilju, postajalo je vse bolj mraz, trave, ruševje in macesni so bili odeti v ivje. Na vrhu smo se toplo oblekli razgledišča nad dolino Glinščico. Tisti, ki so v Glinščici že bili, so obujali spomine, drugi pa smo v mislih načrtovali obisk te prelepe doline. Pot smo nadaljevali po razgledni stezi nad Breško steno s pogledom na Dolino do deželnega gozda Borovec (bosco Bazzoni). Borovec je nastal v 2. polovici 19. stoletja, ko so Tržaški Kras pogozdili s čmim borom. Med projektom pogozdovanja so na celotnem območju Tržaškega, Goriškega in Istrskega Krasa posadili približno 200 milijonov sadik črnega bora. Pozneje so začeli saditi tudi avtohtone listavce, kot so črni gaber, mali jesen in puhasti hrast. Obiskali smo parcelo, kjer so proučevali rast nekaterih tujih zimzelenih rastlinskih vrst in vhod v Cmo jamo (Grotta Nero). Z obrobja gozda smo prek jesenskih trav, s pogledom na Bazovico, krenili na Gabrov hrib. V vseh letnih časih je bogat z rastlinskimi vrstami; zaradi bližine Trsta sta ga pogosto obiskovala botanik Tomma- Panter - Tiger v kletki Od kroženja po kletki utesnjeni njegov pogled je truden in načet. In tisočkrat prekrižani drogovi so mu zameglili svet. Okretna hoja, polna veličine. Rudi nas je pr^etno presenetil z Rilkejevo pesmic Panter. (Sonja Repnik). »Skupinska« po prečenju potoka Peričnik (Viktor Repnik) Roža vetrov na Banovskem hribu (Sonja Repnik) in ker razgleda skoraj ni bilo (le proti Kukovi špici, Špiku in Kranjski Gori), smo se vetru hitro umaknili s spustom nazaj proti Vrtaški planini. Pastirski stan nam je spet nudil zavetje za »popoldansko malico« s pogledom na zlate macesne in orjaško bukev v najlepših jesenskih barvah. Sestopili smo po lovski stezi proti slapu Peričniku, si ogledali zgornji in spodnji slap in se razveselili odprte Koče pri Peričniku. Ustavili smo se še v Mojstrani in si ogledal Slovenski planinski muzej, ki so ga odprli letos avgusta. Sonja Repnik 1. del Rilkejeve poti po Tržaškem Krasu Vrhnika, 30. oktober - Tokrat smo se vrhniški planinci odpravili na pot po Tržaškem Krasu, kamor smo se pripeljali prek nekdanjega mejnega prehoda Krvavi Potok pri Kozini. Prehodili smo 1. del Rilkejeve poti od Jezera prek Opčin do Pro-seka. Od kamnite cerkvice sv. Lovrenca v vasi Jezero (San Lorenzo) smo se napotili do sini in Julius Kugy. Po prepovedi paše ovc in koz se je v nekaj desetletjih na kraški gmajni razraslo grmičevje: brin, rešeljika, ruj ^ Ob našem obisku je ruj žarel v različnih odtenkih zelene, rumene, oranžne in rdeče barve, spomladi pa bi nas travniki presenetili s pisanim cvetjem (kraški kosmatinec, narcise, tržaški svišč Sprehodili smo se nad opuščenim kamnolom Faccanoni, občudovali fosile v kamninah, se na Banovskem hribu ustavili pri roži vetrov in nadaljevali do začetka Napoleonove ceste pri obelisku v Opčinah. Spomnili smo se tramvaja v Opčinah, s katerim smo si včasih popestrili vožnjo, ko smo hodili v Trst po nakupih. Še vedno je openski tramvaj turistična znamenitost, saj del proge zaradi strmine (26 %) deluje kot žična vzpenjača. Po Napoleonovi cesti smo se podali proti Proseku in na strmih sončnih pobočjih občudovali žajbelj med pisanim rujem. Prjetno nas je presenetil naš pohodnik g. Rudi s pripovedjo o avstrjskem pesniku Rainerju Marii Rilkeju (po njem se imenuje pot) in z recitacjo njegove prelepe pesmi. ki se v najmanjšem krogu zdaj vrti, je kakor ples moči okrog sredine, kjer silna volja vklenjena stoji. Le včasih dvigne se zenic zavesa -skoz njo zdrsi pogled sveta. Gre skoz napeti mir telesa -in potemni, ko pride do srca. (Prevedla Kajetan Kovič in neznani prevajalec). Na Mali Griži nad Trstom smo si ogledali cerkev sv. Marje, z razgledne ploščadi pa Trst z okolico in Tržaški zaliv. Dobre volje in polni spominov na lepe jesenske barve smo v mraku prispeli na Vrhniko. Sonja Repnik " Li-Jk * K Barvna krajine aleta pohodnikov in kraške po-oštjan Ravnik) Lep planinski pozdrav Petra Dobrovoljc Vrhniški skavti na Slavniku V soboto, 6. 11. 2010, se nas je kar 64 članov skavtske skupine Vrhnika 1 odpravilo na tako imenovani stegov izlet. Odpeljali smo se proti Podgorju, ki je bilo naše izhodišče za vzpon na Slavnik. V Podgorju smo v slovesnem kvadratu dvignili zastavi in zapeli skavtsko ter slovensko himno, nato smo se peš odpravili proti Slavniku. Med potjo smo se ustavili, razdelili po starostnih skupinah in se pogovarjali o prijateljstvu. Na vrhu Slavnika je bilo zelo megleno in vetrovno, zato se tam nismo dolgo zadržali. Ko smo se vrnili do parkirišča, smo se igrali veliko igro, prek katere smo se spomnili oziroma naučili 4. skavtskega zakona, ki se glasi: Skavt je prijatelj/prijateljica vsakomur in vsem skavtom brat/sestra. Za zaključek smo spustili zastavi in se odpeljali proti domu. (TŠ) 52 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabimo k vpisu v Nogometni center MNC Vrhnika Dren: - Nogometni vrtec: ob torkih od 16.30 do 17.15 in četrtek od 16.45 do 18.00. SELEKCUA TRENIRA V DVORANI GASILSKEGA DOMA NA DRENOVEM GRIČU! - U-8 (otroci, stari 7 in 8 let) imajo treninge v ponedeljek od 16.00 do 17.30, torek 17.30 do 19.00 in četrtek od 17.30 do 19.00 . - U-9 (otroci letnika 2001) imajo treninge v torek 16.30 do 18.00 in petek 15.30 do 17.00. - U-10 (otroci letnika 2000) trenirajo ob torkih od 18.00 do 19.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00. VSE TRI SELEKCUE TRENIRAJO V TELOVADNICI OŠ A. M. SLOMSKA NA VRHNIKI! - U-11 in U-12 (otroci letnikov 1999 in 1998) trenirajo ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.00. - U-13 in U-14 (igralci letnikov 1997 in 1996) imajo treninge ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00, sredah od 19.00 do 20.30 in petkih od 17.30 do 19.00. - Kadeti U-16 (letnika 1995 in 1994) trenirajo ob torkih, sredah in petkih od 19.00 do 20.30. - Mladinci (letnika 1993 in 1992) trenirajo ob torkih, sredah in petkih od 19.00 do 20.30. VSE ŠTIRI STAREJŠE SELEKC^E IMAJO TRENINGE V OŠ A. M. SLOMŠKA NA VRHNIKI! Za vse informac^e smo vam na voljo na GSM-številki 041 686 415. MNC Vrhnika DREN 30 NA UGODNE SIH DNI V LETU PRI CITROEN DODATNIH 500 € POPUSTA* NAROČNINA NA SI.MOBIL* CITROËN XSARA PICASSO Pri Citroenu nam navdiha za inovativne ponudbe nikoli ne zmanjka. Samo novembra vam Citroen 8.800€, dodatnih petsto evrov popusta v primeru financiranja Citroën in še naročnino na Si.mob vozil, ki vas bodo navdušili s svojim šarmom in nadčasnim stilom. Ne zamudite Citroënovih 30 naj di en ponuja neverjetne popuste, ki se povzpnejo kar do neverjetnih €, dodatnih petsto evrov popusta v primeru financiranja Citroën in še naročnino na Si.mobil za 12 mesecev. Seznanite se s široko Citroënovo paleto osebn CREATIVE TECHNOLOGIE CITROËn na finančnega leasinga z >e spremeni, če se spr I vozilo Citroen C4 (Attractio 1.4i 16V BVM) - mesečno odplačevanje; temelji na osnovi indeksa obresti - 3 v obrokih; n 1%; financirana vrednost 7.497 EUR; skupni znesek za EOM na dan garancije, Cit^en Kredit & Leasing. Ugodna ponudba velja do 30. novembra za omejeno baličino vozil ozi^ma do razp^daje zalog za fizične osebe p^ pooblaščenih podajalcih Cit^enovih vozil, ki sodelujejo v akciji. Za podobnosti o natančni ponudbi se ob^its na vašega podajalca vozil Citroen. poraba go^va predstavljenih modelov kombini^na vožnja od 6,4 do 7,3 l/100 km. Emisija CO^: od 153 do 172 g/km. Slike so simbolične. "dodatni popust 500 € v p^meru financiranja Cit^en,""1-letna brezplačna naročnina na Si.mobilov paket S ZAME z vključenima opcijama Mini Plus in Sporočila 101 vis vozil: 01/7551-007 Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Sei PLANINSKA LITERATURA "■■pHpHrpB Planinski vestnik, 115. letnik, ly^ leto 2010, november, številka 11. ■■^jfciTl bj planinci brez planinsl^ih koč ali kaj bi planinske koče brez oskrbnikov, ki kočam vdihnejo dušo ali pa tudi ne. To se dogaja le redko kdaj, saj se za tako službo ali dežurstvo navadno javijo le pravi ljudje. O svojih izkušnjah, in to samo o lepih, piše v enajsti številki Planinskega vestnika njegov sou-rednik Marjan Bradeško, ki pravi, da so oskrbniki poznavalci okolice in svetovalci planincem, ki pridejo v kočo prvič. So tudi gospodarji ne samo v koči, ampak tudi vseh dogajanj v njih. V zahvalo pa dobijo prjaznost obiskovalcev in gostov, ki pa le redko prespjo v kočah. V nadaljevanju nam drugi pisci predstavljajo oskrbnike nekaterih koč: Vladimir Habjan je v pogovoru z Erikom Cudrom, oskrbnikom koče na Mangartskem sedlu, zvedel, da so ljudje izgubili stik z naravo, Marko Čufar, oskrbnik Koče na Gozdu pa mu je zaupal, da je najboljša reklama dobro delo. Marta Krejan predstavi Viktorja Povsoda - Fiko, svojevrstnega in dolgoletnega oskrbnika koče na Smrekovcu, Manci Čujež pa sta Lenka Kračun in Franc Vahter, oskrbnika koče na Klemenči jami, zaupala, da so otroci najhvaležnejši obiskovalci. Irena Mušič Habjan je pri Nadi Koren, oskrbnici Erjavčeve koče na Vršiču, izvedela, da so se ljudje, ki obiskujejo koče, z leti zelo spremenili in da ni več takega pravega veselje kot nekoč. Borut Mencinger pa je zapisal spomine na Andreja Karničarja, dolgoletnega in enkratnega oskrbnika Češke koče na Spodnjih Ravneh pod Grintovci. Nadaljevanje te številke je posvečeno zgodovini slovenskega alpinizma ali bolje rečeno tistim Slovencem, ki so popisali zgodovino slovenskega alpinizma. Irena Mušič Habjan je pripravila poročilo s 29. srečanja alpinistov veteranov, Vladimir Habjan pa pogovor z njihovim predsednikom Francetom Zupanom. Sledjo še spomini na prvo jugoslovansko odpravo v Himalaji (Trisul). Andrej Stritar je opisal poti po Semidah dai Agnei v divjih zahodih Julijcih, Bor Šumrada pa nam še enkrat predstavi skupino Treh Cin, ki so simbol Dolomitov. Peter Muck opisuje težave izvajalcev in poslušalcev smrčanja na skupnih ležiščih planinskih koč, Olga Kolenc pa se je podala od Poldanovca do Čavna. Naslednji dve strani sta posvečeni spominom: Mitja Košir Tinetu Miheliču, kamniški gorski reševalci in Tone Škarja pa Dušanu Podbevšku - Duletu. Franc Temelj je zapisal zabavne zgodbe, ki se navadno začnejo z NAJ ^ Vesna Pavlovič je pripravila zapis o plezanju na jugu Italje, Mire Steinbuch pa zapis s srečanja s Tadejem Golobom, letošnjim kresnikovim nagrajencem. Dušan Klenovšek je pripravil članek o netopirjih v podzemnih jamah, Miha Pavšek pa o ledeniških razmerah v visokogorju. Blaž Grapar je zapisal nekaj navodil za orientacjo v gorah, Andraž Anderle in Tadej Debevec pa o vozlih. Ciril Velkovrh PROGRAM PRIREDITEV SREDA, 24.11., OB 17.00 URI: • USTVARJALNICA: ADVENTNI SVEČNIKI ČETRTEK, 25.11., OB 17.00 URI: USTVARJALNICA: ADVENTNI VENČKI ČETRTEK, 2.12., OB 17.00 URI: PRAVLJICA RDEČA KAPICA MIKLAVŽEVA USTVARJALNICA SOBOTA, 4.12., OB 17.00 URI: PRAVLJIČNO MIKLAVŽEVANJE S TRNULJČICO SREDA, 8.12., OB 17.00 URI: • PRAVLJICA JANKO IN METKA • USTVARJALNICA: PEČEMO PRAZNIČNE PIŠKOTE ČETRTEK, 9.12., OB 17.00 URI: PRAVLJICA VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV USTVARJALNICA: PEČEMO PRAZNIČNE PIŠKOTE TOREK, 14.12., OB 17.00 URI: PRAVLJICA SNEGULJČICA USTVARJALNICA: NOVOLETNE VOŠČILNICE SREDA, 15.12., OB 17.00 URI: PRAVLJICA MAČEK MURI USTVARJALNICA: NOVOLETNI OKRASKI TOREK, 21.12., OB 17.00 URI: • PRAVLJIČNO BOŽIČKOVANJE S PEPELKO Center I NTERS RAR ® Vič M PLAZA dm B^^Lj I porfumorijo ^ E SirWislniaiú Galcu Fiodqilni Kleo B?»^® g^imi ©smii*M LOIX'LOIK OBQÏBi □Kaïdi STEN © TIME' 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 Mi smo polnoletni! 15. decembra trgovina za male živali DOGET praznuje 18. rojstni dan. Trgovina DOGET je bila ena izmed prvih specializiranih trgovin za male živali v Slove-n^'i. Naši zvesti obiskovalci se verjetno še spominjate rdečelase gospe Lojzke in klepetavega Kok^'a v tisti mali trgovinici zraven Zdravstvenega doma. Ker delamo in ustvarjamo tisto, kar nas najbolj veseli in izpolnjuje, smo zato dobre volje že ob pol devetih zjutraj, ko se trgovina odpre, in nas veselje ne mine tudi do pol osmih zvečer, ko se trgovina zapre in gre naš Koki spat. Ker imamo res radi živali, jih večina zaposlenih ne uživa za lastno prehrano. Vsak posameznik je malo drugačen od drugega. Različnost nas uči in povezuje. Kljub dolgoletnim izkušnjam ne vemo vsega o negi, vzgoji ali prehrani za male živali, vemo pa veliko. In če ne vemo, lahko odgovor na vaše vprašanje dobimo od strokovnjaka, ki to bolje ve. In tako se učimo že 18 let. Iz naše male trgovinice je nastala lepa, urejena in prostorna trgovina na Cankarjevem trgu 9 (pri hotelu Mantova). Pri nas lahko najdete le najbolj kakovostne in naravne izdelke za nego in prehrano vašega ljubljenčka. Ker vemo, da ljubezen do živali in denar velikokrat žal ne gresta z roko v roki, vam ponujamo tudi cenovno dostopnejše izdelke, ki pa vseeno ohranjajo visok nivo kakovosti. Zastopamo kar nekaj priznanih blagovnih znamk, med katerimi so najbolj znani: mačja in pasja hrana Schesir, nova francoska lin^'a hrane za pse in mačke Flatazor, lin^'a negovalnih izdelkov Biogance, ovratnice in povodci avstralskega podjetja Red Dingo (več kot 70 različnih barv in vzorcev), naravna hrana za pse Dog Club Elite in Premium, mačji posipi Biosand in še bi lahko naštevali. Skupni imenovalec vseh izdelkov pa je vrhunska kakovost, ki jo psi in mački obožujejo, saj ni testirana na njih. V okviru naših zmožnosti pomagamo tudi organizac^'am, ki preventivno ali kurativno skrbjo za boljše stanje zavesti človeka v odnosu okolje-žival. Smo nosilec projekta Pik 'n' Poka, s katerim želimo vsem takim organiza-c^'am zagotoviti alternativni vir dohodka. Če ste posvojili psa ali mačka iz zavetišča, lahko z vsakim nakupom v naših trgovinah (Vrhnika, Murgle, Škofljica) ali v spletni trgovini (www. doget.si) avtomatično darujete 10 % vrednosti od vsakega vašega nakupa organizac^'i, ki ji vi sami želite pomagati. Upamo in želimo si, da za naše kupce nismo le prostor, kjer lahko kupite hrano ali opremo za vaše ljubljenčke, temveč tudi kraj, kamor lahko pridete na obisk s svojim štirinožnim prijateljem, po nasvet ali pa samo na klepet. Radi slišimo, kaj novega ste se z njim naučili. Veselite se naše polnoletnosti. Žurirajte z nami v veselem decembru! Za vas imamo pripravljenih »top 18« prodajnih izdelkov po norih cenah. Ne zamudite tudi vrhunca praznovanja: 15. decembra vas bomo »crkljali« z 18 % popustom na vse izdelke. Pa ne pozabite na kosmatince, tudi oni bodo deležni pozornosti. Vaš ljubljenček je nekaj posebnega in mi to vemo. Vse o nas, o ponudbi, lokacijah in projektu Pik 'n' Poka tudi na www.doget.si ÍRA6IÍV, MIKLAVŽI VABIMO TE, dA i£ 06LAÍI5 PRI HM IW MAPOLMIÍ mj KOi zA obdaritev s ÍUHIM íAdJEM, krhui, LEÍNIKI, ARAílPl, cArfUNI, fl6AMI, MAa/PARIA/AMI, POMARANČAMI... TUDI BOŽIČ« IN oídíK MRAZ ÍOBRODOLA PRI NAil VKELÍ PRAZAÍIČAÍE PMI lA/ víE aíAjlepíe v aíovem letu 1011 i * Odprto: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. Na Vrhniki v Hiši Hrane odprto sobota 4. december do 15. ure nedelja 5. december do 13. ure. -«SEKO <=K0 EKP v ponudbi je eko sadje in zelenjava in ostali ekološki izdelki (mlečni, jajca, testenine). A3 Cankarjev trg 9, Vrhnika ^^ vi ^ ^ ■■■ Mali oglas ODDAMO V HIŠI HRANE na VRHNIKI oddamo poslovne prostore. Primerno za pisarne in za skladiščenje. Informac^'e na št. 041 648 365, Franci. KAMENA MOKA NARAVNI IZBOLJŠEVALEC TAL Omogoča razvoj življenja v tleh, Izredno dobro učinkuje na barjanskih tleh, Ohranja in vzpodbuja rodovitnost tal, PRIPOROČAMO UPORABO PREDVSEM ZA IZBOLJŠAVO TAL ZA ZVIŠANJE pH V TLEH NA PARCELAH S KISLO REAKC^O TAL (pH < 6,0), Pospešuje sprejem hranil, Izboljšuje in ohranja strukturo tal, Povečuje odpornost rastlin zoper škodljivce in rastlinske bolezni, Preprečuje širjenje mahov, Pakiranje v 5 in 10 kg in jumbo vrečah. Prodaja v KGZ Cerknica na Vrhniki KAMNOLOM VERD doo Podjetje za proizvodnjo kamenih agregatov Verd 145, 1360 VRHNIKA tel.: 01-75 04 239, fax: 05-29 62 375 www.kamnolom-verd.si, kamnolom.verd@siol.net OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestilo o spremembi sedeža odvetniške pisarne V skladu z določilom 23. čl. Kodeksa odvetniške poklicne etike obveščam, da sem s 15. 11. 2010 pisarno v njenem 20. letu poslovanja, po dobrem desetletju preselil iz dosedanjega naslova Cankarjev trg 11, Vrhnika, na novi poslovni naslov: Trg Karla Grabeljška 1, Vrhnika (stavba Zavoda za zdravstveno zavarovanje in lekarne poleg poslovalnice NLB) - 2. nadstropje. Telefonske številke so ostale nespremenjene: 01/ 750 21 53, 01/ 750 21 54 (faks), GSM: 041 749 139, enako kot e-naslov: zvone.debevec@siol.net Odvetnik Zvone Debevec Izdelava KOVINSKIH NADSTRESKOV, dvoriščnih vrat, vseh vrst ograj in drugih kovinskih izdelkov TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80 iiMB d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89, Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490 POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC mZ* • DESIGN Klavdija Sirok Dolenja vas 2, 1355 Polhov Gradec klavdija.sirok@gmail.com 040 866 861 http://www.klavdijasirok.com NUDIM VAM GRAFIČNO OBLIKOVANJE: letakov, plakatov, koledarjev, jedilnikov, katalogov, vizitk, dopisnih listov, efket, letnih poročil, kuvert, logotipov, CD ovitkov, bannerjev, spletnih strani, web aplikacij... CM & CO d.o.o. strojne instalacije Borovnica _041 /616-375 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: - sanacije kopalnic - menjava sanitarnih elementov - zamenjavo peči za centralno ogrevanje olje-plin-biomasa - servis oljnih in plinskih gorilnikov - meritve emisij dimnih plinov Le tako lahko privarčujete pri ogrevanju! Tel.: 01 754 84 10, fax 01 754 84 11 GSM: 041 / 616 - 375, e-pošta:cirilm@siol.net 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 a 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Obeležite DAN SAMOSTOJNOSTI in 26.decembra izobesite DRŽAVNO ZASTAVO www.disdizaun.si Dimenzija 140 x 70 cm ' Akcijska cena 17 EUR llll'lO p v Naročila sprejemamo po telefonu 01/432 10 47 UU^. ai^aj.. alipoe-pošti;dlsdlzaiii@slal.niít. Dis.DizA)N d.0.0., PARMovA uL 14,1000 UUBUANA Dostava po poštl - poštnlno plača kupec. v v NAS CASOI^]^S med več kot 50.000 bralci, berite ga . . . TRGOVirSJA :: . / II POZOR II iVi / J iPfiEDitAvntVPtROTlHHlKE i(ilMrta>tfcll20l0 0b1».CW s VULKANI s ■ / _____ ORUŽiNSKr KOM put i i; RIMSKE IVEČXE PIROTEHNIKA d.D.o Stara Vrhnika 51 1360 Vrh nika . ^^ n mmt ivevM n ^ BATE! h^NTANE« ° HEUKOPTERJI = [US Detovni PooPvi Sobot« H«4«U» sjcn-iđ.oo 0^00'IT,00 SLOO-12,00 TeL roi'750-46-51 GSM; 0^1-353-982 GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razniizkopi * Traktorski prevozi > Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 telefaks 75 55 112 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 Mirjam Levstik Bravničar, dr. med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje. pulmolog@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziolog^a 75 55 132 laboratory laboratorj@zd-vrhnika.si 75 55 133 patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 3atronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Lucja Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 šolska zobna ambulanta - ZP Borovnica narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 47 104 šolska zobna ambulanta - oŠ Log Dragomer narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 66 414 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Marja Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marja Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Marja Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melanja Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Marja Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marja Iljaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah 27/11/2010 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 03/12/2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 04/12/2010 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 10/12/2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 11/12/2010 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 17/12/2010 Marja Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 18/12/2010 Marja Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 24/12/2010 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 25/12/2010 PRAZNIK 31/12/2010 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 01/01/2011 PRAZNIK Na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovence je objavljeno novo oz. posodobljeno e-gradivo: Elektronsko naročanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja za tujino - za uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujini http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/3287E54FE1E034F Ea2572F400244970 Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju pred odhodom v tujino http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/0BE9E47116317D1 BQ256EA6002FF846 ZD Vrhnika ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000. Revija Buba Gaia Qaia NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) J Rastlina prazničnega vzdušja Glavna zvezda prazničnih dni je skoraj v vsakem domu prelepa sobna rastlina - božična zvezda. Da njena bleščava ne izgine prehitro, moramo poznati njene osnovne potrebe in ji na tej osnovi posvetiti nekaj naše pozornosti. Od vseh pozimi cvetočih so- točo rastlino ravno v božič- trebno, da je ne prehladimo bnih rastlin je božična zvezda s svojimi živo rdečimi, pastelno zelenimi ali rožnato obarvanimi ovršnimi listi daleč najsjajnejša. Uvrščamo jo med kratkodnevne rastline, ki pa za cvetenje ne potrebujejo kratkega dneva, kot bi lahko sklepali po imenu, pač pa dolgo noč. Vrtnarji jih za cvetenje v božičnem času temnjo že od poletja naprej. Ob božiču cveti le, če jo primerno temnimo Domače rastline, ki smo jih pred jesenskim mrazom z vrta pospravili v notranjost hiš, bodo brez zatemnitve ovršne liste obarvale šele proti pomladi. Zavedati se moramo, da sami obarvanost listov v božičnem času le težko dosežemo. Potrebno je namreč kar nekaj strokovnega predznanja, na voljo pa moramo imeti tudi ustrezni prostor. Če želimo imeti cve- nem času, je tako bolje, da se odločimo za nakup nove. V tem primeru jo postavimo v prostor, kjer je temperatura med 16 in 18 °C, zemlja pa naj bo stalno rahlo vlažna. Na okenski polici, pod katero greje radiator, se ji ne bo najbolje godilo. Izogibamo se tudi pršenju po listih. V pretoplem prostoru, kjer se temperature gibljejo nad 20°C, listi začnejo rumeneti in odpadati. Paziti je tudi po- že pri nakupu, saj je to eden glavnih vzrokov za njen propad. Pred transportom jo dobro zavjemo, da je med prevozom zaščitena pred mrazom. Izogibamo se tudi postankov, saj se rastlina v tem času ravno tako lahko prehladi. Doma je ne izpostavljamo prepihu, skrajnim temperaturnim nihanjem in prekomernemu zalivanju, saj ob taki oskrbi že v nekaj dneh odvrže liste ter prične Dobro je vedeti ^ V tem času cvetjo tudi afriške vjolice, ki prekomerno in prepogosto zalivanje slabo prenašajo, zato jih zalivamo pazljivo in zmerno. Če tega nismo vešči, je dobro, da vse sobne rastline zaljemo s pripravkom za preprečevanje koreninske gnilobe Vivera Proplant. počasi propadati. Listi začnejo veneti in odpadati tudi konec februarja, kar pa je za božične zvezde normalno. Ne pozabimo na optimalno prehrano Božična zvezda za bogato cvetenje in bujno rast potrebuje primerno prehrano. Ker cveti, ga enkrat tedensko do-gnojimo z revolucionarnim gnojilo v obliki šumečih tablet Plantella Tabs za cvetoče rastline. Za 1 liter vode zadostuje 1 šumeče tableta, tako doziranje pa je bolj enostavno in predvsem zelo natančno. Na enak način do-gnojujemo tudi vse ostale pozimi cvetoče sobne rastline. To so ciklame, azaleje, siljene čebulice, primule, ka-lanhoje, flamingovec in vjo-lice, ki cvetjo skozi vse leto. Vedeti moramo, da preostale rastline, ki v tem času sicer »počivajo« zaradi centralno ogrevanih prostorov, še vedno rastejo. Rast je zaradi krajšega dneva in manj svetlobe šibkejša, zato je dovolj, če jih z dognojujemo enkrat mesečno. Za zelene rastline uporabimo Plantella Tabs za zelene rastline. Davor Špehar Strokovnjak Kluba Gaia Nagradno vprašanje: Kako se imenuje revolucionarno gnojilo v obliki šumeče tablete, s katerih zagotovimo optimalno prehrano sobnih rastlin? Pred izidom nove izdaje Našega časopisa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, in jih obdarili s praktičnim darilom Odgovor : PLA _ TE__A TA_ _ Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revje Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revje Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! Ime in priimek _ Naslov _ Pošta in poštna številka _ Želim postati član Kluba Gaia: DA NE Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O pripravi besedil in fotografij Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen rok, da so besedila pripravljena za tisk. Zato tudi vedno objavimo na prvi strani datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovr-stičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Pala-tino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev ^ strani Vi strani cela stran zahvale Cena v EUR z DDV 4,51 225,34 450,68 901,35 67,60 Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za V strani in 1/1 stran (agencijski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. gradbene rešitve "na ključ" izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi vodenie poslovnih kniiq za gradbenike Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/637-734 damosdoG(â)volia.net ARCT^rfe WWW clcnf ^ii Strokovna-kvalitetna dobava in montaža notranjih-zunanjih vrat. Nudimo tudi izvedbo oredelnih sten in vrat v steno. ŠKOF PETER s. p. AA- 041 771 Q7'i konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom. Naslovi se pišejo z malimi črkami. Besedilo naj bo napisano v Wordu. Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!! Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!! Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Internetne fotografije niso primerne za tisk. Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSa00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr v krivuljah). Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na: gsm 040/234 090 Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo Simon Seljak NAŠ ČASOPIS že več kot tri desetletja z Sedaj je pravi čas za nov začetek! Obdobje hladnejših temperatur je čas, ko naš organizem lahko učinkoviteje kopiči odvečne maščobne obloge. Zato je nujno, da ukrepamo še pravi čas! Pripravite se na zimo Zima je obdobje, ko moramo svoje telo in imunski sistem okrepiti ter pripraviti na obremenitve, ki jih prinašajo hladnejši meseci. Naše telo hitreje in učinkoviteje kopiči maščobo, zato je skrajni čas, da se mu posvetimo. Ker je za vidne, predvsem pa trajne rezultate potreben čas, je jesen idealna za začetek pridobivanja dobre telesne forme, ki jo bomo do prihoda nove sezone že dodobra utrdili in obdržali. Obenem bomo vzpostavili zadovoljstvo z lastnim telesom ter dobro počutje telesa in duha. Zmagovita kombinačka aktivnih terap^ V centrih Linea Snella se zavedamo, da je za učinkovite rezultate potrebno dobro usklajevanje različnih področj našega življenja. Zato vam bomo po podrobni začetni analizi pripravili individualen akcjski načrt ki vas bo zanesljivo pripeljal do postavljenih ciljev. S pomočjo visoko usposobljenih terapevtk ter z revolucionarno in svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella® boste učinkovito odpravili odvečne kilograme, centimetre in celulit, preoblikovali postavo in okrepili imunski sistem. Tako vam bomo pomagali vzpostaviti motiva-cjo za zdravo, kakovostno in »fit« življenje. V središču metode Linea Snella® je uporaba naprave termoslim, v kateri ob konstantni temperaturi 37 °C prek aktivne vadbe v 20 do 25 minutah izgubite 3- do 4-krat več maščob kot pri običajni vadbi. Zaradi visoke učinkovitosti programov bomo vaše rezultate zagotovili s pisnim jamstvom za uspeh. Pokličite za brezplačen pregled! Ste pripravljeni storiti nekaj zase, odpraviti odvečne kilograme ter vzpostaviti nov življenjski slog? Zdaj rezervirajte svoj termin za brezplačen pregled in nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 01/750 10 21 ali izpolnite spletni obrazec. www.lineasnella.si Za prvih deset vpisanih strank smo pripravili izjemno ugodnost. Ob vpisu v idealen program vam del vzdrževalnega podarimo. Pohitite, prosta mesta so omejena! Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 13fin VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER • katalizatorji A^OFA^ • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina m PRIBITE IN SK PREPRIČA JTE SAMI !!! Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00 cnbntn- nd 8 00 dn 12 00 Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic Mali oglas V Borovnici prodam pritlično stanovanje, veliko 70 m2, v šeststano-vanjski hiši. Ima vse priključke, centralno kurjavo, ločene števce in parkirišče. Cena: 79 tisoč evrov. Več informacj na tel. št.: 041 992 001. •OMETI • FASADE •GRADNJE •SANACIJE • HIAB DOSTAVA . I^IDPQ DDPVn7l MARKO SMRTNIK s.p. Vel. Ligojna 8a, Vrhnika tel./fax: 01/7505-057 SHIHB 9n m A T HIAB DVIG IZKOPI NASIPI DVORIŠČA ŠKARPE I^AKIAI l7An IC 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 CHEVROLET 10 let garancije POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA STUDIO FORTE Moč športa Brigadirska 12 Vrhnika- Verd www.studioforte.si . Jt 'OSEBNI FITNES SKUPINSKE VADBE MASAŽE KOZMETIČNE USLUGE M 051 77 04 77 T 05 9928 025 E infoffîstudioforte.s Kupon za 10% popust na servisne Storitve DODUsti se ne seštevalo. ooDust ne velia na kleoarska in ličarska dela ^ SELISKARÍ Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si www.avtohifia-seLiskar.si CVETLIČARNA IN ŠIVILJSTVO ŽAB'CA S pomočjo DRUŠTVA ŽENA IN DEKLET KRIM Prirejamo decembrski sejem, ki bo v soboto, 4.12.2010, od 8. ure naprej v KULTURNEM DOMU PODPEČ! Na voljo bodo izdelki, ki jih naredjo spretne roke: domači piškoti, med in medeni izdelki, okraski iz semen, drobni darilni program, voščilnice, otroške in odrasle termo jope, predpasniki, božične zvezde, novoletni aranžmaji in še več po ugodnih sejemskih cenah! Vabimo tudi vse, ki imate doma rabljeno smučarsko opremo in je ne potrebujete več, da jo lahko prodate na tem sejmu tudi. Več inf. na tel. št.: 041 799 001. Vljudno vabljeni v SOBOTO, 4. 12., v KD PODPEČ na ogled sejma in prnetno druženje! Mar prav zares odšla si tja, v neznano. Kako si mogla, ko smo mi šetu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru. ( S. Makarovič) ZAHVALA Ivanka Sučevic roj. Zalar 24.1.1928-3.10. 2010 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala predsedniku Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Borovnica Frančišku Marjanu Drašlerju za sočutne poslovilne besede in lepo opravljen obred, nežnim strunam violine v izvedbi Eve Grmek in Alenke Ošaben, pevcem in trobentaču Tonetu Zupancu. Hvala Pogrebni službi Pieta za dragoceno koordina-cjo pri organizacje pogrebne svečanosti. Vsem, ki ste se prišli poslovit od naše drage mame, sestre, svakinje, tašče in zlate stare mame, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njeni Dol pri Borovnici ,,, in kadar nas življenje utrudi, je lepo za hip zapreti oči in pluti po reki spominov ... ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Moškon rojena Kovačič iQ95-9nin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Stanko, hčerki Cvetka in Fani z družinami Verd, oktober 2nin Vigred spet prišla ho na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti; sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 97. letu starosti nas je na svojem domu tiho zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica Malči Dobro volj C rojena Fur lan (26.12. 1913 - 15.in. 2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, spremstvo na zadnji poti ter za darovano cvetje in sveče. Hvala g. Brileju za pogrebni obred, g. Vrhovcu za pogrebne storitve, pogrebcem, pevcem Raskovec in trobentaču. Vsem še enkrat hvala. Hčerki Nati in Lid^a z družinama Verd, november 2010 ZAHVALA Zapustila nas je draga mama in Jožefa Vodnik (10 4 1918 - 24 10 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za lep obred, Pogrebni službi Vrhovec ter pevcem za lepo petje. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri Barbari za obiske na domu. Najlepša hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hči Zalka z družino Pndn1nica nktnber 2010 -i I i Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin Un 71/5.^1-1^ nc^i-nl Za vedno nas je zapustil Franc Krajnc m 1ÛTC 2 11 nmn Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala Lovski družini Vrhnika za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala ZB Vrhnika in Klubu Maksa Perca, še posebno pa ga. Valentini Fefer in g. Janezu Doniku za poslovilne besede ob slovesu. Hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za oskrbo, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnji poti. Žena Anica, hčerki Maja in Darja z možem Ladom, vnuka Dejan, Aljoša in vnukinja Nina ZAHVALA Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V naših srcih ti živiš, zato nas pot vedno vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni ti vedno gori in tvoj nasmeh za vedno z nami živi. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo k tebi v mirni kraj tišine. Ob slovesu od našega dragega Andreja Đordevića z Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, znancem in sosedom, ki ste našega dragega moža, očeta in starega očeta pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja Območni zvezi veteranov vojne za Slovenjo Vrhnika in Borovnica, Društvu upokojencev Vrhnika, Pogrebni službi Vrhovec za pogrebne storitve, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, govornici za izrečene besede in vsem, ki ste bili v dneh poslavljanja z nami. Žalujoči: vsi njegovi 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ni je večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Ivanka Pečar, rojena Urh 1. 5. 1931 - 28. 10. 2010 Izteklo se je življenje in trpljenje naše žene, mame in babice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem iz Lika in Ministrstva za gospodarstvo, pr^ate-ljem iz Medeje ter vsem znancem za tolažbo, darovano cvetje in sveče ter izraženo sožalje. Hvala Domu upokojencev na Vrhniki za skrb in nego v letih njene težke bolezni. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala gospodu kaplanu za cerkveni obred in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo tako številno pospremili na poti v njen zadnji dom. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. Vsi njeni Vrhnika, 2010 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Stefan^'a Smuk 15.1. 1925 - 27.10. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala dr. Dunji Piršič Koren za vso zdravniško pomoč. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, njihovim pevcem in pogrebcem. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Očkonu za lep pogrebni obred ter cerkvenim pevcem in gospodu Jerneju Lenarčiču za izrečene poslovilne besede. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Sin Slavko z družino in sestri Alenka in Silva z družino Imeti moramo pogum živeti in pogum umreti... ZAHVALA V jesenskem popoldnevu se je tiho poslovila najina draga žena in mama Rozalija Vrhovec rojena Petkovšek, 11. 8. 1946, v Zaplani v hiši ob robu gozda pod košatimi krošnjami dreves. Za iskreno sočustvovanje, podarjeno cvetje in sveče se vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in sodelavkam prisrčno zahvaljujeva. Hvala duhovnemu pomočniku Jožetu Brileju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za poslovilne pesmi in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. V mislih bova vedno s teboj. Tvoja France in Martina Vrhnika, oktober 2010 Zapustila nas je naša draga žena, sestra, mama, stara mama in prababica Pepca Malavašič rojena Dremelj, 16. 3.1913 -18.10. 2010 Od nje smo se, na njeno željo, poslovili v ožjem družinskem krogu 23. 10. 2010. Zahvaljujemo se vsem delavcem Doma upokojencev Vrhnika za skrbno in kakovostno oskrbo. Pogrebni službi Vrhovec za lepo organiziran pogreb ter tovarišici Valči Fefer za prisrčne poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, pr^ateljem, znancem, sosedom in vsem drugim za izraze sožalja. Hvala vsem, ki z nami sočustvujete ob izgubi nam najdražje osebe. Ohranili Te bomo v trajnem spominu: mož Dolfi, sestra Nada z družino, hči Nada z možem, vnuk Samo, vnukinja Nina z možem in pravnukinja Neli Vrhnika, oktober 2010 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Mar^'a Podržaj rojena Svigelj 1930-2010 Iskrena hvala vsem, ki ste k zadnjemu počitku pospremili našo mamo - babi. Hvala gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen cerkveni obred, hvala tudi Pogrebni službi Pieta in pevcem. Posebna hvala pa sorodnikom in pr^ateljem za izrečeno sožalje. Žalujoči mož, sinovi Franci, Tone, Janez z družino, Marjan z družino ter sestra Ančka Brezovica pri Borovnici, Lavrica V SPOMIN Novembra mineva 25 let, od kar si nas morala zapustiti naša nikoli pozabljena hčerka, mami, sestra, teta in svakinja Marjanca Vidmar Zahvaljujemo se vsem, ki se je še spominjate in ji prižigate svečke. Vsi njeni Borovnica, Cerklje, Pako Srce zaboli, ko ata v grob polože, a spomin naj vedno živi, duša njegova pa k Bogu hiti. ZAHVALA Luka Burjek 12. 9. 1930 - 20. 10. 2010 Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem ter župnikoma Marjanu in Stanetu za opravljen obred. Hvala tudi Cilki za pomoč pri negi in dr. Kušarju ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Mici in otroci Mimi, Jernej, Anica, Pavle, Marjanca, Helena, Janez in Joži z družinami. Črni Vrh, oktober 2010 Hiša pusta je in prazna. Nekoč pr^azna, danes tuja nam se zdi; nikogar ni, dom molči. ZAHVALA Po hudi bolezni si šel k večnemu počitku Jožef Jelovšek po domače Papežov ata 6. 2. 1924 - 28. 9. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem. Hvala tudi za dar za svete maše, Pogrebnemu zavodu Vrhovec, gospodu župniku Jožetu za lep obred. Vsi njegovi Drenov Grič Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi oče, brat, svak, tast, dedek in pradedek Franc Likovič iz Hrastenic pri Polhovem Gradcu 1930-2010 Iskrena hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke za cerkev Hvala duhovnikoma Bogdanu Oražmu za pogrebni obred in Alojz^u Golobu za molitev ob krsti. Lepa hvala pevcem TD Briše za lepo petje in PGD Dvor in Društvu upokojencev P.G. za vse, kar so dobrega naredili. Hvala dr. Primožu Kušarju za večletno skrb za njegovo zdravje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrazili sožalje in zanj kdaj koli kaj dobrega storili. Hčerke: Marta, Marjana in Vida z družinami Hrastenice, november 2010 ZAHVALA V 100. letu nas je zapustil Jakob Skof po domače Pipanov ata iz Zaklanca iz Horjula 1911-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala Pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku Janezu Smre-karju, pevcem in vsem pogrebcem za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi njegovi snahi za njeno dolgotrajno skrb zanj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zaklanec, november 2010 Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. Bolezen je tako hotela in tebe nam prezgodaj vzela. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi Marjan Lušina 29. 9. 1934 - 4. 10. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ate-ljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebni zdravnici Mariji Munda ter sestri Mateji za vso pomoč. Lepa hvala gospodu župniku Janezu Šilarju za opravljen obred, dobremu pr^atelju Niku Stražišarju za poslovilne besede. Hvala Pogrebni službi Pieta, trobentaču in pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Milena, sin Bojan z družino Borovnica, oktober 2010 Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Anton Rotarst. po domače Možinov ata 1929-2010 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Antonu Vrhovcu in dr. Jožetu Cimpermanu. Zahvaljujemo se tudi Ivanu Plešku, negovalki Kristini, gospodu župniku Alojziju Golobu za opravljeno pogrebno slovesnost, pogrebni službi Vrhovec, pevcem, trobentaču ter pogrebcem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žena Francka, sin Tone, snaha Mateja ter vnuka David in Ana Dobrova, november 2010 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 Nagradna križanka Spomini Tokratna osrednja tema križanke je spomin na vse drage pokojne. Ravno zato, da spomin ne bi nanje zbledel, smo se odločili, da misli nanje še enkrat obudimo tudi z našo križanko. Prihaja namreč čas družinskih praznovanj, čas obdarovanj, ko največkrat začutimo pomanjkanje bližine dragega. Izžrebali bomo šest nagrajencev. Prvi tr^e bodo prejeli denarne nagrade, preostali tr^e pa praktične nagrade: 1.nagrada: 80,00 evrov 2.nagrada: 60,00 evrov 3.nagrada: 40,00 evrov ter tri reklamne majice Rešene križanke pošljite v ovojnici do 10. decembra 2010 na naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, p.p. 54, 1360 Vrhnika. Na ovojnico obvezno pripišite »nagradna križanka«. Nagrade za križanko Volitve V uredništvo smo prejeli več kot 250 rešenih križank, izmed katerih smo izžrebali šest srečnežev. Prvi tr^e bodo prejeli denarne nagrade, drugi trije pa majice z napisom Naš časopis. 1. nagrada (80, 00 evrov) - Ivanka Svete, Stranska vas 20, 1356 Dobrova 2. nagrada (60, 00 evrov) - Viktor Brodnjak, Gradišnikova ulica 22, 1353 Borovnica 3. nagrada (40, 00 evrov) - Branka Vrhunec - Žnidaršič, Vrtnarja 7b, 1360 Vrhnika Reklamne majice bodo prejeli: Franci Keber, Reteče 103, 4220 Ško^a Loka Matej Suhadolnik, Gradišnikova ulica 3, 1353 Borovnica Jelka Podobnikar, Dom upokojencev, Idr^ska 13,1360 Vrhnika Vsem nagrajencem čestitamo! Prejemniki denarnih nagrad naj čimprej sporoč^o na naslov uredništva še davčno številko, EMŠO, osebni (trans-akc^ski) bančni račun in informac^o pri kateri banki imajo račun odprt. Prejemnikom majic ni treba ničesar sporočati, nagrado bodo prejeli po pošti. Rešitev križanke »volitve« - vodoravno: oseba, br, ov, č, ora, izbor, nervi, poslanstvo, levorok, irak, ve, t, ta, ev, ep, telo, kapital, izbor, t, edo, vo, bg, embol, akra. flSTRO HLUB i • * a40/nE0»i50 I pj * ns-îROLOGun " ; . ^ * nnGELSKE KHRTG . • * UEDEŽEUflLSKE RflRTG t m (jiNw^vTJic í.mm Ime in priimek: Točen naslov: Rešitev simetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): apple, slepar, korito, žarnica, kmetavzar, osem, aida, ivnik, ati, gantnar, oplaz, viler, kvant, pajek, alali, arles, aforist, nen, korar, stis, apis, verigarna, licenca, trdota, iranka, bajar 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 18 H m 22 23 25 26 28 J 30 iT 32 33 ■ 34 35 m 37 38 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. grška igralka (Irene); 6. svetovno znana znamka športnih oblačil iz Nemčije; 12. nara-vovarstvenik; 14. smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene; 15. nadvlada; 17. španski kmečki tribun (Pedro Juan); 18. kanadski pevec (Paul); 19. glavno mesto Senegala; 21. stanje brez vojne, spopadov; 22. pogonski stroj, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo; 24. italijanska družina izdelovalcev godal iz Cremone; 26. prostor za shranjevanje krme, slame; 27. švedska igralka (Garbo); 28. skupina ljudi, ki igra na glasbila; 29. spremljevalci boga Erosa; 30. kar je naloženo na vozilu; 31. gozd, ohranjen v naravnem stanju; 33. japonska nabiralka biserov; 34. organizem, ki za preživele potrebuje kisik; 36. španski slikar (Salvador, 1904H989); 38. droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito; 40. priselitev; 42. rdeče barvilo iz korenine alkane; 44. travniška rastlina s pernatimi listi in metuljastimi cveti v socvetjih; 45. mesto v bližini Moskve v Rusiji; 46. plemič, za stopnjo nižji od grofa; NAVPIČNO: 1. mehurčkasta zmes tekočine in zraka; 2. okras na korintskih stebrih v obliki akantovih listov; 3. ženska, ki podkupuje; 4. španski konkvistador (Pedro de, 1485-1541); 5. natrijev klorid; 6. prostor (lat.); 7. Drago Bajt; 8. grški otok v Egejskem morju; 9. kdor predela prozno ali pesniško delo v dramsko; 10. Tolstojev roman; 11. mož,gospodar, šef; 13. kraj, kjer so gadje; 14. mesto na zahodu Madžarske; 16. tovarna pijač iz Mirne na Dolenjskem; 20. velik morski rak brez klešč, 23. brbravec; 25. metodologija; 27. jarek; 28. odebeljen podzemni del rastline; 29. grški bog ljubezni; 30. živinska staja; 31. šiba, palica; 32. orodje za dolbenje; 35. paradiž, raj; 37. ime pisatelja Cankarja; 39. ego; 41. udarec žoge v loku; 43. kemijski simbol za natrij; NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. urednika) in Gašper Tominc (novinarju organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, dopjsnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličite nas lahko tudi po mobitelu: Gašper Tominc (031 392 153) ali Simon Seljak (040 234 090). Oglasi: 1 cm v stolppcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DDV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Strani časopisa pred tiskom ne pošiljamo v predogled avtorjem prispevkov. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Uredništvo bo objavilo le prispevke strank, ki bodo pisale o svojem delu, načrtih in aktivnostih. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto. 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. november 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mobitel 041 342 000 kliči *Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12 mesecev. 2\ 3? 51 6î 9] tt meg(g)phonq Nudimo vam: sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstojeijh za Mobitel d.d. TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika 01 755 71 61, Eďl041 342 000 Tolea d.o.o. pooblaščen posrednik Mobitel d.d. m^IcK I •SERVIS m 11 RAČUNALNIŠTVO Vrtnarija 3,1360Vrfinika T:01750 5170 M:04126 48 48E: prodaja@molekservis.com www.molekservis.com b SI prodaja in servis računalnikov mrežna oprema printanje iz USB ključev barvno in črnobelo fotokopiranje "I SI rabljeni računalniki in prenosniki zgarancijo izposoja blagajn igre za PC, XBOX, PSP ^ prodajno mesto Tušmobil NOVO PRI NAS! KINECTXbox 360 Prenosnik Asus K72F-TY116 17.3" LED 1600x900, procesor Intel P6100 2Ghz, RAM 3GB, 320GB, DVD-RW DL, WLAN, spletna kamera, HDMI cena: 579 EUR DARILO MIŠKA! Najkasneje konec leta 2010 bodo ugasnili vse (analogne) TV oddajnike, prek katerih danes sprejemamo TV programe. Če sprejemamo TV programe prek sobne ali strešne antene, bo treba poskrbeti za ustrezen dodatek - digitalni sprejemnik, prek katerega bomo lahko še naprej sprejemali TV programe. Zaradi te spremembe ni potrebno kupovati novega televizorja. Zadostuje dodatni, digitalni sprejemnik, ki ga priključimo na obstoječi TV sprejemnik prek SCART ali HDMI kabla. cena: 59 EUR DARILO SCART KABEL! Digitalni DVB-T MPEG 4 sprejemnik Digibox HD1000 DVB-T MPEG4/AVC/H.264 ter MPEG 2 kompatibilen, slovenski meni ter navodila HDMI, SCART in kompozitni video izhodi, S/PDIF digitalni avdio izhod. Snemanje ter predvajanje multimedijskih vsebin preko USB reže, podpora NTFS datotečnemu sistemu, Timeshift Funkcija, podpira ajnovejši HE-AAC v2 avdio kodek.