PLANINSKI VESTNIK
GLASJLO PLANINSKE ZVEZE S LOVE Nji J E
1949
LETNIK V. - XLIX.
5-6-7
VSEBINA št. o—7: Rado Kočevar: Aschenbr emier-jeva smer v severni steni Travnika, str. 129; Matija Borin: Svišč (pesem), str. 139; dr. Fr. Avčin: Iz Za,porinili Alp, Montblanška skupina — prečenje Aiguille des Grands Charnioz (3445 m) in Aiguille du Grepon (3482 m), str. 140; M. M. Debelakova - Deržaj: Kronika Triglava (nadaljevanje), str. 152; Marjan de Reggi: Pred 600 leti se je podsul Dobrač, str. 159; Slavko Peršič: Glinš&ca, str. 160; F. S. Finžgar: H kroniki Triglava, str. 162; Vilko Mazi: Poglavje o markacijah, str. 164. Društvene vesti: Letošnja Titova štafeta (»Žuro«) str 166; Regionalni sestanek zasavskih planinskih društev, str. 168; Delovni sestanek federalnih planinskih zvez v Žabljaku pod Durmitorjem (U. Ž.) str. 170; Prvi zvezni zlet pionirjev planincev, str. 171; Zimskoalpinistični tečaj AO Jesenice (Janja Frelih), str. 172; Posvetovanje jugoslovanskih planinskih zvez na Popovi Šapki v LR Macedoniji, str. 172. Obzor: Sovjetski alpinizem (A. B.), str. 174; Alpinizem v Avstriji (A. B.), str. 174.
Planinski vestnik je glasilo Planinske zveze Slovenije. Izdaja ga imenovana zveza, urejuje pa uredniški odbor. Revija izhaja 12 krat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj. Članki in naročila se pošiljajo na naslov: Planinski vestnik, glasilo Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, Tabor, telef. 28-54. Tam je tudi uprava revije, ki urejuje gmotne zadeve: naročnino, honorarje, oglase, račune, razvid naslovov, reklamacije. — Tiska tiskarna Slovenskega poročevalca v Ljubljani. — Letna naročnina znaša 150 dinarjev in se lahko plača tudi v dveh obrokih po 80 dinarjev. — Tek. račun (račun revije) pri Komunalni banki v Ljubljani, štev. 6-1-93603-3.
O&iščite gajtinska podjetja
RESTAVRACIJE* Rio, Šelenburgova ulica Daj-Danil Cankarjeva cesta 4 Slavij a9 Gosposvetska cesta 6 Činkole, Poljanska cesta 21
GOSTILNE:
FigoveCj Tyrševa cesta 13 Jadran9 Miklošičeva cesta 16, Keršič, Celovška cesta Dolenje, Dolenjska cesta
IZLETNE TOČKE:
Rožnik, Cankarjev vrh Podrožnik, Pot na Cankarjev vrh
glavnega mesfa Ljubljane
KAVARNE:
Kavarna Emona,
Tyrseva cesta 1 Kavarna Evropa,
Gosposvetska cesta 2 Kavarna Tabor
Škof ja ulica
BAR:
Nebotičnik, Gajeva ulica 1 RÍO, Šelenburgova ulica
SLAŠČIČARNA:
PetriČek, Cankarjeva cesta
DIREKCIJA GOSTINSKIH PODJETIJ - LJUBLJANA
Rado Kočevar:
Aschenbrennerjeva smer v severni steni Travnika (2379 m)
Redka je stena pri nas z naklonom 80 stopinj. Nekai iih ,V
oZLTt P^P1^6- P°naVadi S° d lcPi Pro-blemi čakali tuice Ji TraVnt°Va ,Stena J ^P^en primer te Vrste. Dokler S preplezala nemška alpinista, nobeden od domačih plezalcev ^inkl CU«i„ostprku, Boris Rezek, znani alpiln^v Savjskii
Alpah iz predvojne dobe, pravi med drugim: .....da preplezali Sm«
mnogo, a nihče od „as se ni polotil osrednje Tra^iikove stene ki sa
K&sMBsaftMrfS
Mojstrovke so podobni stenam Dolomitov. Gladki črne plati v osrednji ra \ni ko vi steni po so tako odbijajoče, da je težko naiti primero v
..v FaU\ Aschenbrenner je znan v svoji domovini. Bil je član alnini stičnega kluba „Karwendlei- v Innsbmcku. V tujih re ijah naide no" mnogo popisov njegovih težkih prvenstvenih vzponov. ZelTpomemb a
ZinnTC P0"0"1? ^^Comici-brata DinJi v severni sfe Vel ke Zrnne, katero je pleza z bratom Petrom. Severna stena Velike Zi ne CH4 T1311 najtežjih plezalnih tur v Dolomitih. Dne 25. hi 26 jun^a 934 je s tov. Hermanom Tiefenbrunnerjem preplezal osrednjo Tr"
M^iTmsT? V firektllinSmeri- Svoj V2P°n °P'suje v ..Berg-
Travrdk N« 1 1 ¡"«lovom: Die unmittelbare Durchkletteruno der
JesiWinnv'i ■ Aschenb~ju ni bila všeč kompromisna °smer
naklona Cer v nf^ ^T9 ^ v.odiI Prcko «veta z 5o'do 60 stophii
80 s toni ni 7n ■	Stem	skod Poprečno naklonjena 70 do
80 stopinj Zanimivje konec njegovega članka: ..41 Stunden hatten
leVHi "r'"' iTm S^deD fa,,en ier Klctterei'zu. und as 1 a "en s er kan pf und Erleben, Sieg und Freude.«* Svoj vzpon v steni ozna
cuje Aschenbrenner za „skrajno težaven z nadvsŽ težkimi n es i Ta
ocena je za nas posebno važna zaradi primerjave težavnostni shmeni
Aschenbrenner tudi ni kar tako ocenil svoj vzpon, saj fp eB
Uliko Zinno in gotovo primerjal težkoče obeh sten.	PleP^a!
Bo,-	^.tcga sm°26 - ",eza,in -« - ure?
9	129
Dolgo so pri nas s strahom gledali na to steno, v dobi štirinajst let je edino pokojni Miha Arih mislil na njo. Ce je kdo ponovil težko smer. so se vanjo nato kar zapodile posamezne naveze. Klasičen primer za to je severnovzhodni raz Jalovca, ki 14 let ni bil ponovljen, a potem v enem letu šestkrat. Dalje Čopov steber itd. Isto bo s severno steno Travnika. Posebno še zaradi tega, ker je edina pri nas, o kateri se lahko reče. da je izpostavljena stena. V zvezi s tem pa bo iravm-kova stena tudi najboljša šola za naše alpinistične kadre, ki imajo veliko nalogo, preplezati še ostale deviške stene.
Travnikovo severno steno sem imel precej časa v načrtu. Plezal sem tisto leto mnogo po ostalih stenah: V Dibonovem razu Široke peci, v razu Jalovca, v Škalaški, v Špiku itd. Bil sem torej dobro razgiban. Le z opremo je bila slaba. Dobre vrvi sploh še nikoli nisem imel, ravno
tako čevljev in plezalnikov.
Priznam, da sem napravil napako, ker sem plezal s tako opremo, toda to se zgodi enkrat, človek pa postaja starejši in pametnejši.
Mirni dnevi so bili v Planici. Lepo vreme je trajalo skoraj ves avgust in prilik za plezanje je bilo na pretek. Skoraj vse poletje smo plezali, v stenah Planice. Martuljka, Vrat in Kamniških Alp. Veselo m prijetno je bilo to poletje in mi bo dolga leta ostalo v spommu. Med najlepšimi pa mi bosta ostala ona dva dneva, ko sva se s Frelihom prebijala v direktni smeri čez sev erno steno Travnika.
V torek, 23. avgusta, smo bili skupaj v Tamarju Frelih, Zupančič in jaz. V začetku smo nameravali ponoviti smer v treh. Računa i smo v taki navezi na sigurnejše varovanje in lažjo izvedbo tehničnih manevrov dvojne vrvi. vendar je ta negativna poteza k sreči sama odpadla, ko ie tov. Zupančič sam na nenavaden način od te ture odstopil.
Tehnični opis vzpona smo dobili v Bergsteiger-ju (193a), kjer sta prva nemška plezalca objavila precej obširen popis s fotogralijami. Naj navedem nekaj značilnih podrobnosti iz članka v Bergsteiger-ju. Prvi naskok se Aschenbrennerju in Tiefenbrunnerju 111 posrečil. Preplezala sta približno tretjino stene, ko sta zašla v silne previse m se morala umakniti. Zanimivo opisuje Paul Aschenbrenner, kako sta se spuščala čez previs. Dvojna 30-meterska vrv jima je bila prekratka, zato sta se spuščala na enojni 60-meterski. Spuščala sta se v sistemu dveh zaponk, 30 metrov je šlo dobro, a nato se je vozel obeh vrvi za jedel v zaponke. Ko se je vozel zataknil, je bil Aschenbrenner ravno sredi previsa, opor za noge ni imel in začel se je vrteti. S skrajno težavo je spravil vozel skozi zaponke in se spustil do stojisca: tovarišu ie pa svetoval, naj se spusti v Dülferjevem sedežu, kar je ta k sreči tudi storil. Tudi drugi poskus je bil zaman. Ko sta bila namreč ze pri vstopu, ju je vznemirilo glasno kričanje onstran dolme v liateskiti Poncah. Misleč, da se je zgodila nesreča, sta hitro odhitela na pomoč. V dolini sta pa razočarana izvedela, da so kričali pastirji, ki so gnali jarce. Sele pri tretjem poskusu sta uspela. steni sta bila dva dni, čisti čas plezanja je znašal 26 ur z enim bivakom.
Severna stena Travnika
---smer Ascheubrenner-Tiefenbruniier
O bivaki
Mnogo zim in poletij je minilo od takrat. Smer v Travniku pa je ostala pozabljena. Naši plezalci so v tistih časih smatrali ta vzpon za nekaj nenavadnega in nemogočega, češ. to ni za nas.
Tisto jutro sva s Frelihom precej pozno vstopila, šele okrog pol-desete. kar je bila pri taki steni velika napaka hi se nama je kruto maščevalo. Saj sva morala zaradi tega preživeti drugo noč skoraj na
9'
131
vrhu stene v lahkem svetu. Kriv je bil Ljubo Zupančič, ki je šel z nama skupaj iz koče in se nato med potjo potuhnil in zaspal. Ker je nosil precej opreme, nisva mogla nadaljevati, dokler ni Frelih prinesel opreme: medtem so pa potekle dragocene jutranje ure.
Prvi del stene, skrotje ob vstopu, nama ni delalo težav. Do znanega velikega previsa sva plezala skoraj hkrati, noseč v zankah dvojno 30-metersko vrv. Neobhodno potrebna je 40-meterska, toda midva je nisva imela. Poleg vrvi sva imela s seboj še 16 karabinarjev in okrog 30 klinov.
Pred velikim rumenim previsom se stena prične. Naravnost navzgor je treba plezati, na levo in desno je nemogoče. Dolga prečka vede do kamina, ki omogoči prehod v centralni in najtežji del stene. Pred
Erečko je velika votlina. Tu sva našla možica, kupček kamenja, ki je il že precej preraščen z mahom. Podpisov ni bilo. Za spomin sva spravila vanj svoja podpisa. Dalje do kamina je treba že precej paziti in varovati ravnotežje. Tik pred kaminom sva našla prvi klin. Pustila sva ga v razpoki, naj ostane v spomin na prva plezalca. Kamin je v začetku odprt, proti vrhu pa globoko zasekan v steno. Tu je poslednje mesto za oddih. Kakor hitro sva zapustila kamin, je položaj postal resen in morala sva meter za metrom skrbno varovati. Nisva se dosti menila ne za čas ne za previsa nad nama, vso skrb sva posvečala pravilnemu varovanju. Pripomniti moram, da je Frelih skrbno in pravilno izvrševal povelja, čeprav je star komaj 17 let in je ves čas plezal kot drugi. Malo sem imel tovarišev, s katerimi bi se tako razumel v steni kot z njim.
Na koncu kočljive in hudo izpostavljene prečke je na levi nad kaminom majhno koritasto stojišče. Nad njim sem zopet zagledal enega izmed redkih klinov: v steni sva jih našla vsega kakih 6 — 7. prva plezalca sta namreč imela malo klinov in sta zato po večini vse izbila za seboj. Bil je zabit v značilnih ..vilicah", to je po prvem težjem mestu v steni. Sta to prav za prav dve poči, ki se zgoraj razhajata. Na koncu „vilic" je glavica, kjer je tudi varovališče. Sicer to stojišče ni podobno širokim terasam ali celo jamam, kakršne najdemo v običajnih stenah. Glavica je zelo ozka. tako da sicer lahko stojiš, a opreti se nimaš nikamor. Posebno negotov bi bil tu padec prvega v naslednjem raztežaju, kjer ni varnih razpok za kline in je treba skoraj vso dolžino plezati več ali manj na srečo. Poleg tega pa imaš tu še občutek, da bo cela glavica prešla iz ravnotežja. Plezal sem dalje in ko me je Frelih opomnil, da bo vrvi kmalu konec, sem obtičal v gladkih platah brez stojišča. Kakih osem metrov dalje na desni bi bilo za spoznanje malo bolje na nakazani polički, a imela sva samo 30 metrov vrvi. Nekaj časa sem z rokami lovil ravnotežje, nato pa sem začel po v rsti zabijati varovalne kline. Tovariš jih je izbijal in mi sledil z oprtnikom. Ko sva se ozrla v plati navzgor, sva zagledala kake tri metre nad seboj klin s karabinarjem. Frelih je prevzel varovanje, jaz pa sem se povzpel do klina. Štirinajst let je revež samotaril v tem črnem zidu. bil je tako zarjavel, da sem ga le s težavo odprl. Bržčas je bilo to najvišje mesto, ki sta ga Nemca dosegla pri prvem poskusu. Danes ga hranim doma in mi je ljub spomin na turo.

Prizori iz prvega vzpona preko stene, ki sta ga opravila P. Achenbrenner
in II. Tiefenbrunner
Foto H. Tiefenbrunner
Tu sem za hip obstal v zadregi. Stena je namreč taka, da na prvi pogled ne moreš odločiti smeri. Tehnični opis prvih plezalcev pravi: Okrog sto metrov navzgor proti desni do štirimeterske strehe. Streh je v okolici precej in težko se je odločiti, katero bi izbral. Midva s Frelihom sva najprej prečila čez plati kakih pet metrov na desno do neke poči in po'njej navzgor. Poč postane proti vrhu precej težavna stena na obeh straneh je gladka. V sredi nekje sem našel klin m bil ves iz sebe od veselja. Tudi midva sva pustila na marsikaterem mestu kline, posebno v zadnjem delu stene. Ko sem izstopil iz poci, sem obstal na ozki polički, seveda sem se zopet varoval s kinu.
Sedaj sva bila že v osrčju stene, na onem mestu? ki je iz doline videti tako gladek in nemogoč. Ko sem pogledal na uro, sem zaskrbljen ugotovil, da je peta ura že minila. Jasno je bilo, da ta dan ne bova iz stene, saj sva na bivak tudi računala in se nanj pripravila. Začela sva se ogledovati za primeren prostor, a vsenaokrog je bil videti svet enakomerno in hudo strm. Zato sva se odločila, da prespiva kar na mestu, ostanek dneva pa izkoristiva za dobro varovanje. Najtežje je bilo, ker se na ozki polički nisva mogla svobodno gibati, vsak premik
je bilo treba zavarovati.	. „
Tema se je spuščala v dolino, zvezde so zazarele na nebu. Pojedla sva nekaj ovomaltina in sladkorja in prigriznila domačo koruzo. Nazadnje sva še izpila konzervo in za silo utešila hudozejo, ki se je nabrala od celodnevnega napora. Frelili je stal vso noc zraven mene. jaz pa sem položil pol svoje zadnje plati na poličko tako da so noge prosto visele v dolino. Nekajkrat sem že prespal pod milim nebom v -orah. če me je zalotilo neurje ali pa temna noc pod vrhom, ludi prostovoljno sem včasih spal. Nikdar ne bom pozabil one strasne de-cemberske noči, ko sva morala s Šavljem garati za vsak meter poledenele pečine v južnem razu Turške gore, ali pa nevihte v Dibonovem razu Široke peči, ko so se na Skerla in name vsipali slapovi vode m kamenja. Bivak tu v Travniku ni bil tak. Gorje, če bi naju tu zajelo neurje v gladkem zidu bi bila izgubljena. No vreme ni kazalo na kaj takega. Bifa je mirna, jasna poletna noč. Molče sva kadila cigarete, od časa do časa me je Frelih vprašal, koliko je ura. Nato pa sva skusala zadremati, kar pa se nama je le redko posrečilo Tako zvano spanje je trajalo kakšno uro. Okoli polnoči je na Plamski kolodvor pripeljal zadnji vlak iz Ljubljane, potem pa je bilo mirno «lo jutra. Luna je prikukala izza Rateških Ponc in osvetlila temni zatrep 1 amarja pod nama. Ob petih so se začeli kazati prvi znaki dneva na vzhodu. Lro
potem pa sva si tudi midva razmajala trde kosti.
Na levi nad nama je zijala v gladkem skaloviu daljša previsna poč. Nekaj časa sem se dvigal dobro, a kmalu sem obtičal pod zadnjim koncem poči na klinu. Naravnost naprej nisem mogel. Odločil sem se za oiadko ploščo z malimi oprijemi na desni. Končno je slo, dasi s« no počasi in previdno. Tu sem moral posebno paziti, ker v vsej veliki razdalji do varoval išča ni bilo varovalnega kima. Varovalisce, do katerem sva sedaj dospela, je zelo dobro. Lahko sva udobno stala ni sedela, podobno je orlovskemu gnezdu. Za spomin sva tu pustila malega
možica. Y naslednjem raztežaju je le zmerom precej strmo, a za spoznanje vec ©prijemov. Smer zavije od možica nalaliko proti desni navzgor v smeri dobro vidne strehe. Opozoril bi rad najine naslednike da jih v začetku nekoliko bolj vabljivi svet ne bi speljal proti levi kajti zash bi v silne plošče in previse. Ce gledaš to mesto iz doline, je res videti, kakor da gre smer proti levi. Tudi tehnični opis 4schen-brennerja je tu zelo pomanjkljiv. Ko sem preplezal že pol raztežaja, sem tudi jaz hotel proti levi, kajti nad seboj sem videl samo plošče in strehe Pod veejo streho bi moral po opisu najti klin. Nadaljeval sem tako do prve večje strehe in tam sem res našel zarjavel klin. Bila sva torej v pravi smeri. Stojišče pod streho je precej slabo in negotovo. 1 udi stari klin je ze škrtal v razpoki; pred odhodom sva ga izbila. Bodoče plezalce opozarjam, naj bodo tu previdni! Pod streho je treba kake štiri metre na levo in nato naravnost navzgor po težki steni do slabega varovališča. Skala je tu precej gladka in skoraj brez razpoke. Ired stojiscem je treba prečiti proti desni. Tu je Freliha vr-Io iz ravnotežja. Padec sem prestregel na dveh dobrih klinih in pomo-el tovarišu, da je priplezal do mene.
Sedaj sva bila pod najtežjim predelom stene. Nad nama se je dvigala gladka plosca v obliki pravokotnika. Zelo značilna je in se tudi dobro vidi iz doline. Nad njo pa se dvigata dve največji strehi v steni. Prostor, na katerem sva sedaj stala in ogledovala svet nad seboj, /e , ka,j .sla.h. f ™ovanje. Stoji se komaj še za silo in če človek ne bi bil pribit, bi bil lahko najmanjši sunek precej nevaren. Pod stojiščem je ravno streha in ni niti treba dosti upogibati vratu, da si ogledaš vstop v steno. Sreča je, da sta tu dve dobri razpoki. Občutek varnosti naju je navdal, ko sta dva klina z lepim jasnim tonom zlezla do glave v skalo.
Frelili je prevzel varovanje, jaz sem nadaljeval od stojišča kake tri metre na desno. Tu sem zagledal v spodnjem delu plošče veliko, k steni prislonjeno lusko. Od stojišča je še ne vidiš, moraš priti prav pod njo, da jo opaziš. Luska je toliko odločena od stene, da tvori nekako poc. 1 u se pleza s stransko oporno tehniko, oprijemi so dobri. Vendar sem imel neprijeten občutek, da se bo vse skupaj odluščilo. Po kakih šestih metrih vzpona sem dospel na vrh luske, na majhno škrbino. Počasi sem se zravnal in zagledal nad seboj velik klin z obročem. Pod njun se je odklal dober del skale, tako da je revež komaj še tičal v skali. Do njega mi je manjkalo kake tri metre. Prestop z luske v steno je precej neroden, treba je plezati v velikem naklonu ob neznatnih oporah. Ko sem dospel do klina, sem ga previdno izpulil in nad njim zabil svojega. Sedaj sem zabijal do male strehe klin za klinom, pod njo pa še veliki Aschenbrennerjev klin z obročkom.
Naslednji trije klini so odločilni. Treba je, izvešen na vrvi. doseči v isoko nad streho oprijem in se z vso močjo potegniti čez previs na boljši svet. Kako sem prišel tu preko, res ne vem več: mogoče.se mi je zdelo tako težko, ker sem bil zaradi neprestanega vodstva že precej izčrpan. Nemara je vplival naporni bivak na razpoloženje, tudi silna žeja. da podobne sploh ne pomnim, nama je jemala dragocene moči.
Na tem mestu sem moral dvakrat nazaj. Poskušal sem tudi na levo po nekaki poči, toda tam je bilo še slabše. Tretjič je šlo, priznati pa moram, da skrajno težko. Veliko mi je pomagal mali specialni klin, ki so mi ga pred mesecem podarili Slovaki, čeprav sedi v razpoki le kaka dva centimetra globoko.
Položaj nad streho je bil malo boljši kakor pod njo. Od tu sem že dobro videl lopo in dobro varovališče v njej. Se manjši previs je bilo treba zmagati. V trenutku, ko sem se hotel potegniti čezenj, se je kladivo zataknilo za rob, vrvica se je pretrgala hi kladivo je zletelo v loku mimo Frelihove glave v grušč pod steno. S tem sem izgubil najvažnejše orodje, ki ga rabi plezalec poleg vrvi in klinov v steni. Bil sem kot vojak na fronti, ki je izgubil puško. Toda sreča naju je spremljala tudi tokrat, saj sva imela najtežji del stene skoraj za seboj. Do omenjene lope z dobrim varovališčem sem dospel prosto, brez klina, čeprav bi kakšna dva rad zasadil v skalo. V lopi sem našel drobec skale in z njim sem zabil slab varovalni klin. Ko sem uredil pravilno varovanje, sem poklical tovariša, ki je dolgo časa nestrpno čakal na odhod. V tem raztežaju je pustil vse kline v razpokah. Kakih deset jih bo in mislim, da bodo zelo razveselili poznejše plezalce. Frelih je imel tudi zelo težavno delo, nosil je oprtnik in razpenjal karabinarje ter tako pošteno prispeval k ugodnemu poteku vzpona. Ko sem mesec dni nato ogledoval to mesto z grušča pod steno in pozneje na poti iz Tamarja preko Slemena na Vršič, sem le težko verjel, da sem prišel tam čez in tudi tovariši so si le težko predstavljali, da gre tam smer. Tako blazno strma se zdi stena iz doline. No, naj bo to zopet dokaz, da je marsikatera na pogled nepremagljiva stena vendarle zmagljiva. Treba je pač priti do nje in jo pretipati z rokami. v
Stena je bila torej za nama, ostala je še dolga precmca pod veliko streho in pa ozka poč. ki tvori prehod preko strehe. Tudi tu sem zabil, seveda s Frelihovim kladivom, nekaj klinov, ki sva pa vse pustila v steni. Do vrha je bilo še okrog 400 metrov. Toda tu se stena položi m težkoče so približno iste kot v Zimmer - Jahnovi smeri v Severni triglavski steni. Ko sva ravno dospela do lahkega sveta, naju je dohite a noč. Lahko bi tvegala izstop v temi. toda stene nisva poznala in imela sva samo eno kladivo in tri kline. Ker je bil povrhu še lep večer, sva sklenila, da počakava dan kar na mestu, kar se je najinim izmučenim kostem tudi dokaj prileglo. Prostor za bivak je bil dober, le silne žeje nisva mogla z ničemer pogasiti. Imela sva še nekaj ovomaltma in sladkorja, a se ga nisva mogla poslužiti. V luknji, kjer sva spala, je bilo nekaj alg. Grenko zeleno tekočino sva do zadnje kaplje izsesala. Težko pričakovano jutro je končno vendarle napočilo. Odpravila sva se po lažjem svetu navzgor. Nekje sva zašla v neke previse m sva se nato spustila po vrvi. Ne bom več opisoval podrobnosti ker svet ni več plezalsko zanimiv. Pripomnil bi le, naj se bodoči plezalci držijo od one večje strehe v steni, kjer je konec težav, proti levi, nato pa jih bo svet že sam obrnil proti vrhu. Midva s Frelihom sva jo po prvi večji polici ubrala najprej na severni raz, kjer sva se končno lahko razvezala, in nato k snegu v Travnikovo grapo. Občutkov, ki so naju zajeli, ko
sva dospela do snega in vode, tudi ne bom opisoval. Tam sem prišel do spoznanja, da imajo tudi zaničevane grape svojo dobro stran.
Kakšni dve uri sva gasila žejo, nato pa pobrala stvari in jo ubrala proti vrhu. Bil je sončen poletni dan. Nekoliko sva še posedela. Stena, v kateri sva preživela skoro 48 ur, je bila končno za nama.
Kmalu sva se odpravila, morala sva priti čimpreje v dolino, saj je bila Lenca, oskrbnica v Tamarju, gotovo že močno zaskrbljena. Vračala sva se preko prostranih kraških vrtač in jam, ki se v položnem svetu nizajo na južni strani Travnika in Sit. Cez Travniško škrbino sva se spustila v sneg pod .Jalovčevim ozebnikom. Preklinjal sem debeli robati grušč, ki je storil, da sem v Tamar dospel skoraj bos. V koči sva izvedela, da je oskrbnica odšla klicat reševalno službo. Frelih je takoj odšel na Jesenice, da ne bi nastala kaka zmešnjava.
Kmalu nato je vrhove zagrnila gosta megla in zvečer se je raz-besnelo po gorah silovito neurje. Lenca se je vrnila v Tamar sredi noči do kože premočena. Pojedel sem še nekoliko kruha z mlekom, ki mi ga je prinesla, nato pa sem spal do poznega popoldneva prihodnjega dne.
S ponovitvijo Aschenbrennerjeve smeri v Travniku je v glavnem zaključeno načrtno ponavljanje najtežjih smeri, ki so jih v naših stenah preplezali tujci. Šlo je pri tem za to, da bi tudi mi dobili nekako predstavo o težavnostnih stopnjah v svetu, saj so tujci ocenili te smeri po lestvici težavnostnih stopenj, ki je pri njih v veljavi. Ob ponovitvi Comicijeve varijante v severovzhodnem razu Jalovca smo spoznali težavnostno skalo Italijanov in s smerjo v Travniku nemško merilo. Vendar je treba pripomniti, da je bilo tako leta 1935. Danes je sev eda zopet drugače.
Smer v Travniku je po svoji klasifikaciji gotovo zaenkrat najtežja v naših stenah v kopni skali izvedena smer. Poleg težkih plezalnih podrobnosti so težkoče v glavnem v tem. da stena vsaj v prvem delu ohrani enakomerno svojo strmino in ni veliko mest za počivanje. Posamezni plezalni detajli se dajo primerjati s težkimi smermi v ostalih stenah, na primer z Dibonovim razom v Široki peči, z razom Jalovca, s tremi težkimi mesti v Čopovem stebru v Triglavski steni itd. Vendar ima plezalec tam opraviti le z detajli in potem preide v lažji svet. V Travniku pa se težkoče nizajo kar naprej. Vse težkoče se dajo v glav nem premagati s prostim plezanjem. Midva s Frelihom razen enojnih vrvnih potegov nisva rabila tehničnih pripomočkov. Mnogo je mest, kjer je treba plezati na slepo srečo.
Najin čas plezanja, okrog 24 ur, ne sme ostati merilo za bodoče plezalce. Treba je upoštevati izredne okoliščine, v katerih sva midva plezala. Ce bi vstopila ob petih zjutraj, bi bila drugi dan že iz stene. \ ažno je tudi, da je bila to prva ponovitev, da sva imela samo trideset metrov v rvi itd. Dva plezalca, menjajoča se v vodstv u in uporabljajoča 40-metersko vrv, lahko preplezata steno v 10—15 urah.
\ steni je ostalo okrog 15 — 20 najinih klinov, vsega skupaj jih bo sedaj okrog 25. Poleg te smeri jih je v naših stenah še precej, ki so jih
opravili naši plezalci; a še niso ponovljene, tako na primer smer v severni steni Ojstrice, ki sta jo preplezala Franc Herle in Gustl \ ršnik iz Solčave avgusta leta 1942. Oba sta padla v partizanih. Našli smo njune zapiske, v katerih označujeta svoj vzpon za skrajno težaven in eden najtežavnejših pri nas. Do sedaj je malokdo vedel za to smer. Ravno tako so še neponovljene znane težke smeri v steni Rzenika, Arihova v Rakovi Spici, smer Jesihove v Travniku, Čopova v Šitah in v Škrlatici ter smer Jesihova - Gostiša v severni steni \ elikega Draž-kega vrha..
Na koncu bi še rad pripomnil, da se pri nas vse premalo podpira vrhunski alpinizem. Odgovorni krogi v javnem in fizkulturnem življenju kažejo še vse premalo razumevanja za to važno panogo telesne vzgoje. Dosedaj smo plezali na slabih vrveh domače proizvodnje, s slabimi čevlji, v slabih oblekah itd. Dokler naši plezalci ne bodo s temi stvarmi preskrbljeni, ne bomo veliko napredovali. Ravno tako pereče je tudi vprašanje hrane. Kako je mogoče plezati z navadno živilsko nakaznico ali s karto LD! Merodajni krogi naj bi nam naklonili vsaj toliko podpore kot ostalim športnikom!
Tehnični opis
Od koče v Tamarju po poti na Sleme. Ko pot zavije iz grape na levo, dalje po grapi. Nato na desno v malo, z velikim bolvanom zagozdeno grapo. Po rebru na desni strani navzgor. Preko rušja in skrotja vkreber do Travnikove stene.
Osrednja Travnikova stena je nekakšna velikanska črna, skoraj navpična, okrog 200 metrov široka in okrog 500 metrov visoka zajeda. Od melišča je do prave stene še okrog 150 metrov skrotaste stene. Po desnem delu skrotaste stene lahko navzgor do velikega črnorumenega previsa (velikanska streha). Pod pre\isom majhno prodišče. Navzdol po malem, krušljivem žlebu okrog 8 metrov, nato na levo db velike lope (možic s podpisom). Iz lope vodoravna, kočljiva hi težavna prečka na levo do vrste širših polic. S konca polic nekaj metrov navzgor in zopet težavno prečenje na levo v kamin (klin z obročkom). Po kaminu do njegovega strehastega konca (okrog 40 — 50 metrov). Iz kamina na njegovi desni strani prestop v steno. Nekaj metrov na desno navzgor. Nato težavna prečka vodoravno na levo nad kamin do majhnega, a dobrega koritastega stojišča. Od tu naravnost navzgor do dveh razha-jajočih se poči. Po desni poči do male glavice (1 — 2 klina). Dalje na levi navpično navzgor celo dolžino vrvi (klini slabo prijemljejo). Od slabega stojišča preko plati nekoliko na desno do dobre poči. Po njej težavno navzgov (klini) do malega stojišča (klin). Zopet malo na desno in po težki steni z malimi oprijemi navzgor (na levi poč) do boljšega stojišča (možic). Proti desni 40 metrov navzgor do 4 meterske strehe (stojišče slabo). Od strehe nekaj metrov na levo in zopet po strmi steni navzgor do slabega stojišča (klin). Okrog 3 metre na desno do odločene luske, ki edina omogoči vstop v gladko velikansko navpično
ploščo v obliki pravokotnika. Z vrha luske težavno v steno, kjer male zareze služijo za prijeme. Nato lestvica klinov do male strehe. Preko nje (klini) in dalje do lope (najtežje mesto!). Od lope na levo pod veliko streho, nato navzgor (klini). Po poči preko strehe (klin). Tu je konec najtežjega dela stene. Ostane do vrha še okrog 400 metrov razčlenjene stene lažjega značaja. Od tam, kjer je konec težav, se je treba držati okrog 200 metrov v smeri proti levi, nato pa proti desni po kaminih in žlebovih do vrha (več možnosti).
Višina stene 900 metrov. Plezanje v splošnem izredno težavno s skrajno težkimi mesti (VI). Prva ponovitev vzpona, plezala Janez Frelih in Rado Kočevar. člana AO Ljubljana, od 25. do 27. avg. 1948.
Matija Borin:
c *v v
bvisc
Kaplje neba
so padle na gorska tla
in postale so cveti.
Vsak cvet kot modra lučka miglja.
Sonce jim sveti.
Ko žarke pokrije oblak,
ko sonce ustavi korak,
se cveti zapro.
A čisto nebo
nalije spet v čase
sončne jim paše.
Spregleda jim modro oko,
žile se v zdravju napno.
To so kaplje neba.
ki so padle na gorska tla
in postale cvetlice.
Ko se posušijo,
jih bele meglice
popeljejo s svetlo kočijo
nazaj pod nebo.
Žarki — zlati žebljički — pripno jih na nebesno streho. Tam spijo.
*
zorijo,
in spet na zemljo poletijo. da dobrini ljudem so v uteho.
Dr. France A vein:
Iz Zapadnih Alp
(Nadaljevanje)
Montblanška skupina — prečenje Aiguille des Grands Charmoz (3445 in) in Aiguille du Grepon (3482 m)
Art, glory, freedom fail but Nature still is fair.*
Byron (Child Harold)
Z vzponom na Aiguille de Ghardonnet je Lilo mojim željam v gorah Švice v glavnem zadoščeno. Toda s tega zadnjega vrha sem se zagledal v nov gorski svet. ogromen, pravljičen in sploh brez primere z vsem, kar sem bil do tedaj videl: spoznal sem kraljestvo Bele gore, Mont Bianca! Slutil sem tedaj, da se bliža konec mojih švicarskih časov, da bo treba vzeti slovo od blestečih ledenikov, da bo kmalu od očiščujo-čega diha štiritisočakov ostal le nemiren spomin. Zato mi misel na Mont Blanc ni dala pokoja. S trmo, še bolj pa z vsegamogočnim švicarskim frankom sem premagal zadnji „Ne" Francozov in si dobil izjemno dovoljenje za takrat še zaprti prehod iz Martignyja Čez Chatellard — Le Trient in že francosko Vallorcine v Chamoniško dolino. Odšel sem sam, brez pravega cilja, v kraje, poznane mi le površno iz alpinske literature. Sel sem na slepo in v slepo, kot vešča, pritegnjena od svetlobe gore, ki edina more omiliti težo življenja, ki edina prinese vsaj kratko uteho vsem, ki segajo za nedosegljivim, vsaj varljivo tolažbo nikdar zadovoljenemu človeškemu hrepenenju.
Na francoski carinarnici v Vallorcine so začudeno sprejeli mokrega gosta v planinski opremi, z izkaznico švicarskega alpskega kluba, a s potnim listom neke nove, jim Nove Jugoslavije in s pravim francoskim vizumom za prehod čez zaprto prehodno mesto. Na vprašanja po valutah in drugih dragocenostih sem po sicer dvomljivem principu ..namen posvečuje sredstva" lagal o nekih francoskih prijateljih v Chamonixu, ki da me bodo finansirali. In res sem se tako izognil podrobni preiskavi, ki bi bila utegnila odkriti zanimive, v Franciji tedaj močno zaželjene švicarske stvari. Toda tudi če bi me bili zavrnili, bi jim bil ušel preko meje, tako zelo ukazovalen je bil klic Mont Bianca. Danes, ko ga vsaj z očmi poznam, to čustvo do njega bolje razumem.
Mont Blanc je ne le najvišja, temveč tudi najraznolikejša in sploh najčudovitejša gorska skupina Evrope, bolj vredna obiska kot vse. kar premorejo čarov ostale Evropske Alpe. Mont Blanc seveda ni tisto, kar pozna pod tem imenom množica: neskončno gaženje snega preko Glacier des Bossons. čez Grands Mulcts in Cabanne Vallot do 4810 m visokega vrhunca. Pravi „Le Mont Blanc" je neskončno več. .Mont Blanc so silna tisočmeterska ledena ostenja nad ledenikom Brenva; Mont Blanc so pošastni grebeni Arete de Peteret, de Broillard in du
* Umetnost, slava, svoboda ti odpovedo, narava ]>a je vedno prijazna.
/
Pogorje ML Blanca z Mer de Glace (Ledenega morja)
pohleven e.rkuski konjiček: Perdieron: Mont Blancas chamoniške
fóF^JHcuaattíaS
tfftWitiHKWiasilP
fcsrsErs" TA* mi »Hffli.
se kedaj zopet ,,la grande nation« - velik! nlrod ?"Te e & v v Z od Argentiere spraševala starejša zakonska dvojica. k^seji poznaii
sledovi boljših časov. ..Od vas Francozov samih je to odvisno'.. je bilo vse kar sem jima lahko odgovoril. Pomagaj si sam m bog ti pomore! lil vemlar naj bo Francija včeraj ali danes taka ali taka, vedno mi e nekam khkotno pri U, če prestopim njene me,« bodno zadihaš že ob sami francoski govorici, mehki m sladU-pri,mer s trdo nemščino ali precizno angleščino, Neverjetnoj srečaš med Francozi. Menda je res m kulture, k bi bila človeštvu poklonia toliko visokih idej. sijajnih zamisli in zakladov duha na vseh poljih znanosti in umetnosti kot je francoska
P 3 V Chamonisu sem se zato znašel kot doma Z nekaj pr.ja/, m besedami sem si v malem penziončku osvoj',1 „e le, sobo^ tem™** hrano- za njo je bila v tem pasivnem gorskem kraju tik po vojni se dokaj'trda Za tem sem se začel ogledovati za alp.nsko družbo In res m ]j„ kmalu našel v osebah dveh prijaznih pariških	k
sta menila na Mont Blanc, seveda kar po olm.ajru j.on^^ p ti konja težaka" Bilo mi ie tedaj prav vseeno, kje m kako. samo da sploti. Odšh na i bi naslednjega uira. Toda že popoldne se jé sivo nebo povsem poveznilo na vrhove, mračne megle so iztegnile svoje mokre jez,ke TeE Bossons in Mer de glaee, vse bolj se je temnilo m pričelo ie ros tí Vsi znaki so kazali, da nastopi solidna peooda slabega v re-nena t to prav nalašč, ko sem jaz hotel na Mont Blanc! Obupan sem nostonal po pustem povojnem ChamonLxu. V neki pivnici sem stakni ^ z m ,jrstPranl nenaročLega vodnika z Aiguille de Chardonnet^ Cel teden ie bil na treningu nekje" v mojitblanski skupim (to se je reklo, blizu meiel) cepin in 4v sta mu bila namesto potnega lista. Alpm.stom ' " l ko] z¿piraPtí meja. če na vsak način hočejo preko HoM je z znanim chaiiioniškim vodnikom. - une sem, zal, pozab 1 - ki je v nekem viharju izgubil obe stopah, pa hodi sedaj — mc slabše kot preie po njegovih trditvah - s^posebnimi, kopitkom podobnmu čevlji m z majhnimi okroglimi derezicami; le sneg se mu neki ob tem orodju preveč vdira: „Mi "vsaj nima kaj zmrzniti na nogah" je dejal moz orlovskega obraza in ¿oplaknil s čašo burgundca grenkobo spomina. Ko sem iLa potožil svojo smole, sta mi za prihodnjo pnhko priporočila aicer placanega, a 'zato nič manj tovariškega tovariša mladega
vodnika znanega Lena. Bernard Bumet se je pisal, poznal ga je pa
vsakdo le pod vzdevkom „Le Ban - Ban
Lilo je do večera. Kljub noči sem taval po traymk,I, med sernki za vas o Gledal v megle in mislil na daljne domače kraje m ljudi.
„lenih zaves izvila pošastna, gorečemu mecu podobna skabia I j a-franitai obelisk Aiguille du Dru! To dvo no čudo sočasnosti je bilo fako nezemsko. tako neresnično, da sem bil kot začaran. Cim sem se o vedel sem stekel iskat barvni film. Toda ko sem prisopel nazaj, so neizprosnT sivi prsti že zagrinjali zadnje odsvite na tenmomodrem za slonu ob lakov. Privid pa je medtem že izginil, neopazno kot je bi prišel! Mrzel dih je objel svet, prastari krogotok casa -se je zopet
sklenil. Mračna so samevala pobočja pod temnimi meglami Veličastna toda mrtva, neznansko mrzla, sovražna je ležala narava Nekaj pa sem vedel tedaj: tu sem, k tem goram še pridem, naj velja, kar hoč£
tembra	To^f ¿S* F z0Pet V Chamonixu. (16. sep-
tembra 1945) I o pot pa je bilo vse drugače. Na meji so neobičajnega
Jugoslovana ze poznali: svoje skromne zaklade sem bil itak depomral v Chamomxu, pa se podrobnega pregleda nisem bal. Vso pot se m le smehljalo sonce z vedrega neba. Na" postaji ..Les Tines'PS° ie iznad soemh pobočij pognala v modro nebo' rdeča granitna nramida o eh Drujev, tistih, ki sta me bila edina počastila onega nepo abne"a , etra na I Chamonixom. Z belo Aiguille Verte v ozadju sta bila pria no no krvna predstavnika montblanških vrl,„v. V Argemiere pa se ie iz kaosa Blanca? ]aSn° 1Zm°ta,a ,1CSk0ni'n° Vis0ka srebrnobela obla: vrli Mont
Ale J P™?.ionu ™f > čakalo prvo razočaranje. K sreči je ostalo edino Mesto mojd, par,skd, zdravnikov sem dobil sporočilo, da sta metom ze srečno prdezla na Mont Blanc. pa sta sedaj odšla v gore Dauphin«" Kaj m, je preostalo drugega kot poiskati si plačane™ spremiS ' če msem hotel zopet sam bloditi po zavratnih ledenikih ? Tri lufn je
so iŽTjrto' "" MmtCrva'sd"i '¡l:r"i"c » P»d Dent d'Herensom so me izučile, kdo je močnejši, ce hoče. gora ali človek. V vsake skale
skrije sili™' "a neP^'eden kd«»ik ™ - pripravi mhče ,az™ v
Tako sem stekel po Ban-Bana in imel sem srečo. V mali , kot sracje gnezdo zneseni bajti sem ga našel. Pravkar je bil priše" z goia frenumo se je udejstvoval v gospodinjstvu za štedilnikom. Z brftom
b tij s HrihToT i Slall° SiCer' 3 "V'!'?'1""' -odvisno «J ženski" mtij, sta trdila. 1 o je do neke mere razložilo in opravičilo pisano šaro
zunaj m znotraj njunega domovanja. Sprva se je Ban - Ban' Si d™
je preutrujen, potem pa je le udaril v roko. ./[oda kam gre«™ sem
ga vprašal, na Mont Blane?". „Ni vredno truda, to je lepa spond™
danska smučanja, sedaj pa dva dni trajajoče gaž™je negaP tiHploh
WeX^em™ ¡1	»» ^ malo Inrall pfiisfo S
kje da sem ze bil m kako. Se me je premeril od nog do -lave noten
o^Jiuf proeko drmnfih streh proti
ozadju doline:' „On va faire la traversee Charmoz-Grepon'" Nikdar m, ne bo žal, da sem ga poiskal, kajti niti za hip nisem^util da -re z menoj plačan tovariš. Tak pra,i alpinist in Francoz je b Ban - Ban Charmoz Na to še pomislil nisem bil! Grepon! J pur san" cista
tenltl^MeAl Bbefsf 8,ab0t"ega * ™ njemPSlaSena
« elzenbach Merkl. Iloch, Mummery so mi šinila v glavo oživele so
preb^TM :ntaStifn- "h'"' k! Sem iih v mlad* letih ta kol, lastno prebiral in ki so mi vlili svet strah pred temi špiki. Najslovitejša vseh
i— rIi -den najlepŠih' najmo^nejsih klasičnih vz^nov v Z h	pml "V lCm v AIPah sPloh! Pre™ica Charmoz - Gre-
pon brez primere po lepot,, presenetljivosti in raznolikosti plezalskih prehodov. O denarju se z Ban - Banom sploh nisva mnogo me,lila Normalna cena, s,cer pa „¥a depend-, kot se boš ohnesel: "tako ]e taksial
najino turo mladi vodnik. Cez dve uri sem že stopal proti vzpenjaci na Aiguille du Midi. ki naj bi nama prihranila dragocene ure in energije m 1000 metrov vzpona do koče. Z „Ledeniške postaje — Gare des Glaciers" sva sledila stezi preko jesenskih travnikov, cez umazani ledenik des Pèlerins proti Plan de l'Aiguille. Vse mogoče mi je spotoma pravil Ban - Ban iz svoje karijere smučarja — mednarodnega tekmovalca m plezalnega vodnika. Ta zadnji posel ga je manj zanimal kot plezanje samo, dasi od njega živi. Kdor res čuti z gorami, temu je v izbrani okolici važna pač tudi izbrana družba.	,
Po pičli uri sva dosegla razmajano bajto, ki jo po krivem caste z imenom ,.Hotel" du Plan de l'Aiguille (2202 m). Je last pasniske zadruge iz Blaitiere, pa je mogoče zato tako hudo pastirska, dasi tik nad mondenim Chamonixom. Sploh se vse visokogorske koče. kar sem jiii videl v Centralnih Alpah, tudi švicarske, po okusnosti in redu lahko skrijejo pred našimi tako domačimi zavetišči celo v njihovem povojnem stanju. Kdor jih pozna, mi bo rad pritrdil. Lične koče a la Roblekov dom na Begunjščici tam zastonj iščete. Ne mislim pa s tem seveda privatnih gSrsldh hotelčkov, zlasti švicarskih; le za koče planinskih klubov SAC, CAI in CAF velja ta kritika.	.
Prespal sem odlično, vinskim duhovom rdečega beaujolaisa na hvalo in vsem legionom bolha navkljub. Z dnevom sva ze hitela po morenah proti ledeniku des Nantillons in z derezami po njem JNa skalnatem otoku Rognon sredi ledu je Ban - Ban zineta pol vsebine najinih oprtnikov v primerno varno razpoko v skali. Po izdatni notranji pripravi sva pustila tam še dereze in Zdarskv jevo vrečo, tako da je njemu ostala le druga štiridesetmeterska vrv, meni pa v malem oprtniku najnujnejša hrana in obe vetrovki. Vreme je bilo popolnoma zanesljivo. on ie poznal menda vsak kamenček teli gora m moj vtis nanj je bil najbrže tudi toliko soliden, da sva si to drzno hojo skoraj brez «preme in železne rezerve lahko dovolila. Prečila sva ledenik do zrela ozebnika. ki deli ploščate boke. Aiguille des Grands Charmoz od stol-pastega Grčpona. Ze na prvih skalah sem praktično spoznal, kakšno bedarijo sem zagrešil s tem, da sem dal v Sna sneti s čevljev resda že nekoliko obrabljene gumaste podplate Vibram m mesto njih nabil novo jekleno okovje „tricouni". Na prvih ploščah me jeizpodnesloin po dolgem sem sedel na hrbet, v veliko veselje Ban - Bana, ki je s svojimi starimi pnevmatikami na podplatih hodil kot mačka in je na snegu povsod puščal za seboj neplačano reklamo za firmo Michelin .
Poučil me je, da je ta moja reč dobra v Švici, v Mt. Blancu pa m prida vredna, na Aiguilles pa še celo nič in so mnogo boljši ze mehkejši navadni žeblji des mouches" (muhe), talci kot nasi kroparji bkala je namreč vsa nekam mastna, žilasta mesto zrnata tako da jeklo na njej prav slabo prijemlje. Vso pot sem potem bridko izloisal to resnico. Plezati sem moral bolj s koleni kot s stopah m modrikaste podplutbe so me še dolgo spominjale na mukotrpno prečenje Charmoz- Grcpon.
Toda kljub vsemu sva napredovala tako hitro, da mi je kar sapo jemalo, pa sem bil takrat res vsega navajen. V tesni, navpični m lom visoki zagati, ki se ji pravi „cheminée Burgener;', sem moral porabiti vso moč sv ojih rok. da sem se zvlekel skoznjo. Na veliko zabavo Ban -
Bana pa si nikakor nisem mogel pomagati iz nekake lope čez strehasto preveso, kajti če sem skušal stopiti na skalo, se mi je kar zabliskalo pod podplati. Zdi se mi. da me je zlikovec nalašč zavlekel vanjo, ker v opisih je nisem našel nikjer. Zadeva me je naposled vjezila, pa sem se obesil nad globino na rob strehaste plošče in napravil lepo in priprosto soročni naopor kot na drogu v telovadnici. Za to gimnastično vajo, ki mi pri takratni kondiciji ni bila pretežka, sem žel priznanje celo pri veveričje gibčnem Ban - Banu in dobil sem visoko oceno: „Saj ste močnejši od mene".
Vse naprej do škrbine med prvim in drugim stolpom v vrhnjem grebenu je bilo lahko za pojme iz Julijskih Alp. Skala je vseskozi odlična, trdna in zanesljiva kot železo. Pogled z grebena navzdol v ledeni mrč severnega ostenja nad Mer de Glace je nepopisno divji. Tam nekje sta se celili pet dni borila za življenje Merkl in Willo W elzenbach (5. do 9. julija 1931). Tri dni in noči sta prečepela v silnem snežnem viharju na polički komaj sto metrov pod vrhom in še 9 ur sta potrebovala zadnji dan,"da sta ga dosegla. Le tenka Zdarskvjeva gumasta vreča je rešila življenje dvojici najmočnejših mož. kar jih je kdaj hodilo po gorah. V montblanških gorah se pač ne tvega nekaznovano kot kje v Dolomitih in zadnje čase tudi pri nas: vetrovka, kos kruha in jabolko v žep. pa v boj s šesto težavnostno stopnjo! Zelo potrpežljive so gore in za marsikatero svojo „zmago" se mora človek zahvaliti le njihovi dobri volji. A če enkrat zares zamahnejo s svojim strašnim orožjem, potem ubogemu črviču ni več pomoči!
Še bi bil gledal v brçzdna, ki so me poučevala o trdi resničnosti teh misli, še bi sedel hi zrl v Aiguille Verte, v piramidi obeh Drujev onstran doline, na Mer de Glace pod seboj, na visečo Aiguillé de la République v steni. Toda Ban-Banu se je kar naprej mudilo. Prehitro je šlo zame, saj mi je bilo vse tako novo. Kljub mojim drsalnim čevljem sva rabila za steno, ki ji pripisujejo dve uri in pol. komaj pičlo urico. Pri štiri metre dolgi, skrajno izpostavljeni in vsaj za moje obuvalo sila delikatni prečki „Pas de la Carrée" okrog štirioglatega stolpa „la (tour) Carrée" se mi je zopet zataknilo. Silnega razkoraka za moje izmere je treba, da prideš naokrog. To mesto se mi je od vsega težkega na tej turi zdelo najtežje, toda menda le zato, ker mi noge niso nikjer držale. Vajeni Ban - Ban je bil na svojih pnevmatikah brž preko, jaz pa sem moral porabiti skrajne rezerve moči v prstih, da sem se obdržal na malih grblinah skale in se brez pomoči nog potegnil okrog stolpa. Zato me nekaj metrov slično akrobatske pleže na pali-časti majavi stolpiček „Bâton Wicks" ni posebno veselilo; ker je bil tudi Ban - Ban mojega mnenja, sva odjadrala naprej po sistemu polic pod grebenom do vznožja najvišjega stolpa v grebenu. Mudila se tudi na njem nisva in v četrt ure sva že stala v škrbini vrh ozebnika, ki loči Charmoz od Grépona.
Brez oddiha je gnalo Ban - Bana naprej. Nisem ga še dobro dosegel, že so bili napisi „Michelin" visoko nad menoj. Videlo se je, da moj vodnik pozna vsako najmanjšo stopinjo. Sam bi bil moral dolgo študirati prave kombinacije poči in poličk, ki ne bi končavale slepo v ogromnih oklopljenih bokih Grépona. Neizrazljiva je arhitektura te gore. Kot
10
145
piloni egipčanskih templjev, kot piščali velikanskih orgel streme v višine gladko rezani stebri rdečkastega granita, pripravljeni vsak hip na vse. zmožni vseh registrov od nežne vox coelestis najinega dne do grmečega fortissima v spomladanskih viharjih.
Dvigala sva se po neki Ban - Banovi varijanti na severni strani. \ popisu je nisem našel. Po nekaj raztežajih vrvi sva preko težkih gladkih plati prilezla v škrbinico za zajetnim grebenskim stolpom (Breche de la [fissure] Mummery). Od tod naprej je celo Ban - Ban postal previden. Vrv je vpel v dva klina in dobro varovan počasi počasi prečil po komaj izraženi polički kakih sedem metrov daleč v gubo ozke zajede: razvpita Mummery j eva poč (fissure Mummery) je bila dosežena. Dvajset metrov se dviga navpično in prevesno čez izglajeno ploščo, brez oprimkov in stop o v, preozka za gozdenje, pregladka za stransko oporo, kot nalašč za moje podplate! Le v sredini je majcen pomolček. kjer lahko zajameš sapo za drugi del zabave v njej. Desno polovico telesa je tovariš stlačil v poč in je, opiraje se z levico in levo nogo ob gladke plošče, med hudim stokanjem in krepkimi francoskimi rečenicami počasi dvigal svoje telo proti široki, rešilni ploščadi vrh poči. Izrednega telesnega napora zahteva to mesto, posebno če ga zmaguješ v prvo. Odnehati ne smeš, kajti če ti poidejo moči. si izgubljen. Vsa čast slavnemu Mum-mervju in še bolj njegovima vodnikoma Aleksandru Burgenerju ter Benediktu Venetzu, ki so 5. avgusta 1881 prvi zmogli to mesto in dosegli vrh Grepona. Za tiste čase je bil to velikanski alpinski čm, ki je odjeknil po vsem svetu. Sploh je na montblanškem granitu povsod tako: mnogo več moči kot tehnike; mnogo vrvnih manevrov, a malo razpok za kline: mnogo več prostega tveganja kot solidnega varovanja; mnogo več plezanja z glavo kot s trmo.
Plezanje, tudi z glavo, in sicer dobesedno, sem kmalu tudi sam preskusil. Ban - Ban je že zadovoljen ležal na trebuhu vrh poči. z užitkom pričakujoč mojih pretegovanj. 2e prečkanje vanjo je bila močno ,.a la Mummery", kot se slična akrobatska mesta tamkaj označujejo. Sam ne vem, kako sem jo zmogel z drsalkami na čevljih. V poči pa je bilo naravnost strašno. Takega basanja ne pomnim še nikjer. Bistveno je, da desno nogo s kolenom in podplatom zagozdiš v poč, pa še desno pest ali komolec zbašeš v njeno dno. Toda moj podplat je ves čas praskal in spodrsaval, da se je kar kresalo v temni razpoki. Z zverinskimi napori, uporabljaje pri gozdenju celo glavo, sem se dvigal. Na stojišču v sredi sem bil prav pri koncu svojih sil. Toda nič ni pomagalo, naprej sem moral:
„O mangiare la minestra, o saltare la finestra!"*
V sredi druge polovice, že blizu Ban - Banovih z vsemi barv ami zakrpan ill hlač mi je pa nenadoma zmanjkalo vsega: zasvetilo se je izpod tricounov in že sem zdrsnil po razpoki nizdol. Podzavestno peni se razčeperil, da me je zagozdilo v poč. a tudi Ban - Banova vrv je zagrabila in zadeva je bila rešena. Drugič je šlo bolje in srečno sem pristal pri tovarišu. Nikdar več v te skale z jeklom na podplatih! Saj
* Ali pojej to juho, ali pa skoči skozi okno. Sila kola lomi).
še vodic zahteva plezalnike za ta mesta. Toda kaj hočemo, pri naši obrti v gorah je že tako. kot pravi Gorski vijenac:
,,Bez muke se pjcsma ne ispoja,
bez muke se sablja ne sakova!"
J ake stvari me ne demoralizirajo. Nasprotno, jezen postanem in lian - Bail je to izkoristil, da sva kar tekla skozi grebensko okence „Irou de canon' (topovska luknja) in naprej preko luskastega ,.kozjega hrbtišča" (Râteau de chèvre) za severnim vrhom Grépona. Po grebenu na naslednji stolp „Le Grand Diable", (Veliki hudič) ni težko, iezje pa je s tega hudiča v naslednjo škrbino. Gre le po vrvi in samo tako. da jo zatakneš za raz, kajti sicer ob visiš v zraku in je potem treba učeno nihati nad brezdnom, da dosežeš škrbinico. Vendar je Veliki hudič prijetna zabava v primeri z Mummervjevo počjo, seveda le v tej smeri dostopa. Obratno prečenje Grépona, la traversée à l'envers, pa je uprav zaradi tega mesta skrajno težavno podjetje, ki se ga redkokdo poloti.	°
Spustil se je še Ban - Ban, ki se je pri tem od Jugoslovana celo naučil nase variante Dulferjevega sedeža. Nato pa je sledila po dolgem času prva res udobna ho ja po ravni, gladki polici iz rezanega kamna. „\ire aux bicyclettes" ji pravijo, a rad bi ga videl biciklista, ki bi vozil po njej! Še kratek kaminček, pa sva bila v škrbini pred glavnim vrhom. Čudna je njegova oblika s tega mesta: gladko odrezan stolp z ogromno vodoravno ploščo na vrhu. Majhna svetlikajoča se postavica kuka sklonjene glavice izza nje: Notre Dame du Gre'pon, aluminijast, tričetrt metra visok kipec Madone sprejema obiskovalce in lov i strele vrh tega mračnega stražarja pred glavnim dvorom njegovega veličanstva Mont Blanca.	C c
Se kratka luskasta „boite aux lettres'- (pisemski nabiralnik) — mi bi raje rekli „Šparovec", ker notri lepo padeš, a ven prideš težje — hi že sva stala pod previsom vrhnjega stolpa. Ban - Ban se je spravil nad prevesilo poklino ..fissure Venetz", ki jo je — prvič tedaj — dobro varovan z velikim naporom premagal. Jaz pa sem teh zadnjih deset metrov opravil po normalni smeri, skozi poč oblike Z (fissure en Z). Skoro vsak meter skale ima tu že svoje posebno ime.
Na vrhu sva si v Madonini družbi privoščila več kot zasluženo urico oddiha. Ozek je ta vrh, a raven kot miza. Ležala sva na toplem granitu. Jaz sem občudoval neznansko divjost gora vsenaokrog. od Aiguille^ Verte v loku preko Aiguille de Triolet do Grandes Jorasses in naprej čec Mont Blanc du Tacul ter „Prokleto goro" —Mont Maudit — do monarha samega, ki naju je opazoval čez žagasti greben Aiguille de Blaitière. \ vseh Alpah ne najdeš takega, v vsakem pogledu izjemnega vrhunca kot je Grépon. In take sreče z vremenom tudi še nisem imel zlepa. Niti sapica se ni zganila. Le začetnikom je ponavadi nebo tako naklonjeno in zato jih je dobro jemati s seboj. Vso pot pa sem si živo predstavljal, kako bi bilo na Gréponu ob nevihti, ko ploha s točo bije po kaminih, ko padajoče kamenje kreše žolte pramene isker čez njegove granitne boke, ko je gora ovita v električni ogenj bliskov in ko
10*
147
Aiguille du Grépon (Le Grand Diable)
Risal M. KeršiČ
mali človek na vso moč beži ali ujet na kaki polički moleduje za svoje bedno življenje one sile, ki jih sicer oblastno odpravlja z zaničljivo kretnjo. V strelskih jarkih in v bojnih a vi j onih pravijo, da je precej tako kot v visokogorski nevihti. Toda tudi vse to sodi k našemu ple-zalskemu rokodelstvu :
„Nebo nema bez groma cijcnu!"
Najin dan pa je bil čist kot sonce samo. Ban - Ban. sit tega razgleda, mi je z užitkom in kar na lepem v piemonteščini razlagal svoja doživetja kot francoski maquisard — mitraljezec v bojih z Italijani in Nemci na širokih pobočjih okrog obmejnega prelaza Col du Géant, ki je ščitil osvobojene predele. Odgovarjal sem mu v primerni tržaščini, tako da je bil najin pogovor vrh Grepona sila zabaven. Sicer je pa bolje, da ga je slišala samo za žensko zanesljivo tiha Madona. kajti v hudo zamero bi prišla pri teh dveh narodih, katerih eden je površen in globlje segajočih strasti sploh ne pozna, drugi pa potrebuje večnega voje-vanjainmu je zato borba vse, tudi alpinizem. Prve je Ban-Ban odpravil
Vrh Aiguille du Grepon r'sai m. kerš;č
z značilnim zamahom roke o drugih pa je z vidnim užitkom pravil, kako so vsi modri m napihnjeni še dolgo ležali po ledenikih, dokler niso roparice opravile svojega posla in ni sneg njihovih bednih ostankov za stoletja pogrezml v večni led... Se v teh čistih višinah človeška norost in slepota! Quousque tandem, kje ji je kraj?
m fI V?t0 "aJino P"1 *en} bil sPr«ti lovil na barvni film v svojo ..Alpo-Kellex Točno vrh Grepona, kamor prideš enkrat v življenju ob tako ugodnih prilikah,'pa se mi je mehanizem zaskočil. Zatrgan film je bil kriv, kot sem pozneje ugotovil ne zvesta odlična kamera, a takrat bi io bil najraje treščil cez stene. Pa se je Ban - Ban ponudil, da jo uniči raje on m tako sem se premislil. Vendar me je tolikanj ujezilo da sva kar odšla. Dvojno vrv za spusčanje sva položila okrog Madone, ki je
vrh Grépona s svojimi štirimi, v granit zasidranimi podnožnimi vijaki edma zanesljiva opora. Tako tudi dejansko opravlja določeno ji dolžnost: varovati plezalce. Addio Grépon, hvala ti Madonnina! in že sva zdrsnila ob tenki konoplji drug za drugim štirideset metrov navpično, h koncu kar prosto po zraku pod ogromno strehasto preveso na severno plat. Pristala sva na udobni polici in po njej dosegla škrbino Brèche Balfour, odkoder sva se dalje spuščala po vrvi ali prosto plezala navzdol po počeh in luskah. Ban-Ban me niti ni več varoval, kljub lepotni napaki mojega plezanja v Mummeryju mi je že zaupal, zlasti ker sem od tam naprej na težjih mestih mesto čevljev rabil raje kolena, zanašajoč se
le na roke.	v	r. n ,
Zelo zračna je ta telovadba, predno dospes do terase „G. l . od koder vodi zadnji težji prehod, konju podobni jahalni grebencek ..passage C. P. (Charlet - Payot)" v lažji svet. Nekaj minut se m bila sva mimo čudnega roglja „Bee d'Oiseau" (Ptičji kljun) na ledenem sedlu Col des Nantillons. Pol ene je bila ura, začela pa sva najmo plezo ob pol osmih. Ce odbijemo urico na vrhu, je tedaj bilo bore stin urice čistega plezanja; vodič (Guide Louis Ivurz) jih navaja za vse skupaj devet do deset. Mene časi ne zanimajo, pač pa je Ban - Ban ugotovil hitrostni rekord, kot ga on, pa menda tudi drugi še niso dosegli. Za svojo osebo bi bil imel raje malo manj rekorda in malo vec uživanja; priznam pa. da mi je dobro del krepki stisk vodnikove roke m . sledeče priznanje: „Z vami grem, kamorkoli hočete!" Prenesel sem ga s sebe na ves slovenski alpinizem.
Po strmem ledeniku des Nantillons je imel pa Ban - Ban na svoj. h pnevmatikah pošten defekt. Precej slabše se mu je godilo na gladkem ledu kot meni s tricouni. Zlasti v nekem ledenem labirintu sva se zamudila. Ko sva prišla do prtljage na Rognonu, sva pošteno nakrmila mrhi". Pri tem delu sem imel priliko opazovati, P<> kako neverjetnem svetu je potekla najina hitra pot. V teh fantastičnih skalah je podrobno poznavanje vseh njihovih potankosti hi posebnosti pac prva stvar. Druga sta moč in vztrajnost, fina plezalna tehnika pa pride se e na tretje mesto, če ne štejem v tehniko, da mora biti alpinist popolnoma siguren pri prostem plezanju in ne sme biti niti najmanj
vrtoglav.	,	. . .v.
Naš mladi povojni alpinizem je dosegel nesluten razmah m vismo.
r i__________i „i,	v.vÎBiiMVPiif» F. na sama not
lil »	J ^ "»"I----- J i	v	... .v
nadaljnji tehnični in kulturni razvoj nase alpinistične montblanških. Mislim, da ni le domišljavost, ce rečem, da imam morda edini od Slovencev prisluženo legitimacijo za to trditev. Želim si le, tla takrat, ko bo ta njena upravičena težnja le prodrla navidez neprebojni zid nerazumevanja in nev oščljivosti, ne bi bil že prestar za spremljanje
njenega poleta.	, .. .	« •
V koči je bil narod presenečen nad najinim „porazom m niso verjeli, da sva turo že opravila. Ugled našega alpinizma se je dvignil za krepko stopnjo. Ban - Ban mi je predlagal, da poskusiva se kaj skrajno težkega Michelinovi čevlji da bi se zame že dobili. Predlagal je zapeljivo
Aiguille du Fuu (Norčeva igla)! Dasi bi se bil dal nad vse rad zapeljati, sem vseeno moral odbiti prijazno ponudbo. Moj skriti zaklad je bil s spodnjo takso 80 originalnih, ne zamenjanih švicarskih franklijev za prečenje Charmoz - Grepon močno omajan. Tako sva skozi svetlo jesensko macesnov je odšla v Chamonix. Kar nekam težko sem se poslovil od Ban - Bana. Sedaj je po nesreči vnela ledeniški razpoki menda oskrbnik koče Refuge du Requin. Taka je usoda dosluženih gorskih vodnikov; zanj je vse prezgodnja.
Zvečer sem si dovolil še vožnjo z naravnost drzno položeno vzpenjačo na hrbet ..cirkuškega konjička", na Brevent onstran chamo-niške doline, da sem lahko z izposojeno kamero posnel večerno panoramo Moiit Blanca. Hodil sem po granitnih ploščah med zelenim mahovjem. Tricouni mi naenkrat niso prav nič drseli, kajti kamen je bil na Breventu povsem drugačen kot na Aiguilles. Večerilo se je in desno od vThunca E\Tope je na ožarjenem grebenu sijala zvezdica: nova aluminijska stena Cabaime Vallot se je lesketala v zahajajočem soncu. Dolgo so plameneči meči svetlobe odbijali temo. Toda vedno više so se umikale njihove ginevajoče luči in le redki kresovi so še žareli na najvišjih vrhuncih. Že so pošastne temne roke, vse daljše in daljše, posegle s pobočij tudi po zadnjih zavetiščih svetlobe. Samotno in nedostopno so se odražali visoki ledeniki od jekleno mrzlega neba. Kot da mi zveni osnovni ton vesoljstva, kot da slišim samo vrtenje planetov. Bil sem miren, ko sem odhajal, in kot še nikdar v gorah ves poln nečesa neizraznega. Preprosti užitki veličastja narave so pač zadnje zatočišče zapletenih značajev. Ni jim vedno lahko življenje.
Zjutraj sem se odpeljal. To pot preko Ženeve. Bela oblaka sta lebdela v zraku daleč onstran jesenskega Lemana: Grami Combin in Mont Blanc. Kot bes je hitel vlak ob jezeru. Tako hiti vsak vlak. ki nas oddaljuje od predmeta naše ljubezni.
Še en vzpon sem opravil v Švici. Hotel sem v Mont Blanc v malem, v pravljično južnjaško dolino Bergell (val Bregaglia), kjer se maroni meša z ledeniki in topli jug Italije druži z ledenim severom Švice. O polnoči od 22. na 23. septembra sem pri polnem mesecu sam koračil z Maloggie preko golega ledenika del Forno. Koče nisem našel in zato me je že prvi svit videl vrh Monte del Forno (3214 m). Toda dalje nisem prišel, pravega Bergella nisem spoznal. Tam od Monte di Dis-grazia se je priv leklo po nebu pusto in grozeče. Vsul se je dež, za njim je prišla sodra z viharjem. Vsa družba lovcev na gamse, ki je vedrila v koči, je z menoj vred zbežala v dolino. Čez narasle potoke na ledeniku sem kot edini posestnik derez s težavo spravljal oskrbnico, mater z desetletnim dečakom. Njihovega lova in mojih gora je bilo kraj.
Zjutraj me je v hotelu na Maloji zbudil rahel šelest po oknih: <7se belo je bilo zunaj, in iz avtobusa je bil St. Moritz kot sredi zime. Ko pa sem v Bernu pogledal na svojo mizo, sem ga končno zagledal, tako težko čakani telegram: „Takoj nazaj v domovino, v Slovenijo greš, kliče te univerza! Vsi tvoji živi in zdravi!" Tisti večer sem si ga privoščil. Bil je to dotlej najlepši dan mojega življenja, čeprav so z njim zatonili moji zlati časi v visokih gorah Centralnih Alp. (Konec sledi)
M. M. Debelakova - Deržaj:
Kronika Triglava
(Nadaljevanje)
Dne 6. IX. je bila izročena prometu nova pot iz Vrat na Kredarico, ki jo je nadelal tedaj že priletni Požganc. Pri Aljaževi koči se je zbralo ob stavbi še nedograjenega novega doma veliko planincev in domačinov. Skupno so odšli po novi poti na Kredarico. Pot je dobila ime po dr. Francu Tominšku, dolgoletnem predsedniku SPD. To je le mala oddolžitev možu, ki je v najhujših časih zatiranja in hujskanja naredil toliko za našo slovensko zemljo hi sočasno za naše planinstvo. Dr. To-minšek je bil živ slovenski ogenj sredi narodnostnega boja. V gorah je bil zdaj tu. zdaj tam. neutrudljiv, vedno vesel, podjeten in neugnan. Stari vodniki, ki so hodili z n jun, ga radi pomnijo in še danes ži\ i „dr. Planinšek" v Trenti, kjer sta z Abramom - Trentarjem snovala in izvedla marsikatere pametne planinske naprave. O tem našem Tominšku. so rekli Nemcii „da je gospod najhujši hujskač zoper nemštvo in sekcijo Krain. in da ima navado, da otvori vsako slovensko planinsko kočo »mit einer Brandrede« zoper DuOA"\
Danes, ko hodijo novi rodovi iz Vrat na Triglav ki ne razmišljajo o časih, ko je bila zgrajena ta pot, vedo brez vsakih pomislekov, da je ta pot kratkočasnejša in krajša od one čez Prag. No. v prejšnjih časih je bilo to drugače. Sekcija Krain je napisala, da je ta „konkurenčna pot" uro daljša od poti čez Prag. ki je poleg tega lepše izpeljana itd. itd. Posebno prav je prišla nezgoda, ki se je pripetila na novi poti.
Družbi, ki je šla po Tominškovi poti, se je priključil tudi Anton Gregorc iz Ljubljane. Ker ga je prijel krč v nogo. je zaostal. Na njega lastno željo ga ostali niso čakali hi tako je počasi romal v višave, počival in fotografiral. Ob devetih je bil šele pri Okencu. Tu je prenočil. Ob 4. zjutraj pa je zavil po grapi navzgor, ker je mislil da bo tako najhitreje prišel do tople pijače v Deschmannovi koči. V enem izmed številnih žlebov je zdrsnil kakih šestdeset metrov in ko je padel še drugič, je bil od lakote in napora tako slab, da ni mogel naprej. Prenočil je drugič v mali duplini. Tretji dan je bil že preslab, da bi izplezal iz zagate. Prenočil je še v tretje. Dne 9. IX. je slišal klice in strele. Začel je vpiti in njegovim klicem se je oglasil mladi gonjač Tomaž Lakota. Splezal je do Gregorca. mu dal kos kruha in odhitel po pomoč. Vodnik Janez Babic in gonjači Tomaž in Janez Lakota, Janez Ostrehovnik in Fran Polda so spravili Gregorca v dolino. V Aljaževi koči je bila ljubljanska lovska družba. Tako se je imel zahvaliti Gregorc srečnemu naključju, da so ga lovci rešili neizbežne smrti zaradi onemoglosti. Dva lovca sta dobila od avstrijskega ministrstva priznanje hi pohvalo.
\ noči od 13. na 14. september je divjala v Triglav skem pogorju nevihta, kakršne nihče ni pomnil. Najbolj sta jo občutila Arh in nje-
* D. A. Z. 1910, No. 15.
gova zena na Kredarici. Triglavska koča se je tako zibala, da so stene pokale. Arh m zena sta postavila posodo na tla. da se ni razbila. Vihar pa jc privzdignil skodle na južni strani strehe in jih odnesel do Konjske planine Triglavska koča je pa vendar preživela noč, medtem ko je vihar na \ elem polju odkril vse stanove, en stan pa je s tramovi vred odnesel, da m bilo videti, kje je stal. V Vratih je razbesnela Bistrica razrila vozno pot tako, da so delavci vozili le s težavo gradivo /a novi dom.	-	®
7 • DnC n- fPctTbra -Se Je, I^ipetila manjša nezgoda pod planino Zajavor. Dijak Silberstem iz Berlina je zgrešil stezo in zašel v strme drče Na meleh je zdrsnil in se precej poškodoval. Njegove klice so slišali pastirji, ki so ga tudi odnesli v dolino. Po treh tednih je toliko okreval, da je lahko zapustil Log.
Dne 15. oktobra je bila končana pot čez Ruše iz Zadnjice. SPD je staro komaj vidno stezo domačinov popravilo in razširilo
Sele tega leta je OTC odložil orožje v konkurenčnem boiu v Triglavskem pogorju Predal je svoji dve koči, kočo Marije Terezije m kočo pri Triglavskih jezerih, DuOAV.5	J
. v V-ilni'rOVil ko.k jvmefe 141, Orožnova koča 74. Deschmannova koča 251, Iriglavska koča 2ol obiskovalcev.
1904.
Sekcija ..Kram" je tega leta razvila posebno delavnost, saj je bila sedaj lastnica treh koc v Triglavskem območju. Popravila je prevzeto kočo Marije Terezije ,n jo opremila s štedilnikom, prav tako je popravila kočo v Zajezerski dolini in naredila klet. Povečala je Deschman-novo kočo tako, da je bila zdaj stavba enotno enonadstropna (doka 19.0m m om široka) Proti severu pa je prizidala prizidek s stanovanjem oskrbnika m drvarnice. Delo je vodil Janez Rabic.«
Dne 18. maja je bil predrt Podbrdski predor.
starega
Dne 7. avgusta je bil* slovesno odprt" no\T'dom^PD ^Vratih' Zaradi premale podpore merodajnili ustanov SPD ni zgradilo nameravanega hotela, temveč le udoben dom po načrtih Jaroslava Foer-sterja. K otvoritvi je prišlo nad 600 ljudi. Po maši, ki jo je bral Janko
Ste ;:£eo±rnaša d—-ato p-"
Dom je ostal oskrbovan do konca septembra. Oskrbnica je bila .Lla Hočevarjev a.	J
Prihodnji dan dne 8. avgusta, je bila izročena prometu nova planinska pot iz Zadnjice cez Komar. Pot je bila zavarovana po zaslugah v ikarja Abrama in dr. Frana Tominška. Delo je vodil Anton Tožbar vulgo Špik, sni Špika-medveda. Pot so nadelali po stari lovski poti cez steno Komar. Od nekdaj so tod hodili lovci in gonjači na Dolič in
s Mitt. 1903, str. 190. 6 Mitt. 1904. str. 230.
v Kanjavčeve žlebove. Zdaj so stezo zavarovali s klini in žico. Tudi steza do Doliča je bila urejena in razširjena. Od Doliča je zavila steza naravnost proti Triglavu in se združila s Kugvjevo potjo.
Trenta je zelo oživela za čas dušnega pastirstva vikarja Abrama. Na novo je bila tega leta zaznamovana pot iz Trente čez TrebišČino in Prehodavce v Zajezersko dolino ter pot iz Soče čez Za skale v Bohinj. V Logu je SPD uredilo dvoje prenočišč s šestimi ležišči v gostilnah ..Pri Zlatorogu" in v „Triglavu".
Tega leta sta sekciji „Krain" in „Cilli" DuöAY poslali okrožnice sekcijam DuOAV ter ÖTC, v katerih se pritožu jeta nad SPD in njegovim delovanjem, nad bojkotom občin in domačinov, ki nočejo prepustiti sekcijama stavbišč ali dovoliti izvedbo steza po njihovem svetu itd. Tem pritožbam je sledilo vabilo, naj nemški planinci obiskujejo pogosteje te kraje in s tem ustvarjajo protiutež stremljenju, pregnati jih z gora. kjer so si pridobili z dolgoletnim delom pravice „uživanja prirode m prostega gibanja". Pri zborovanju koroških in tirolskih sekcij OTC je bila sprejeta resolucija, da bodo pomagali braniti DuOAV-u „stare gorske pravice" s tem, da bodo člani OTC obiskovali
izključno le koče OeTC hi DuöAV.7	.
Orožnovo kočo je obiskalo 165, Vodnikovo kočo 1.30, lriglavsko kočo 346, Deschmannovo 343. Marije Terezije kočo 68, Kočo pri Triglavskih jezerih pa 24 oseb.
1905.
Dne 1. marca je prevozila prva lokomotiva Podbrdski predor.
V Triglavskem pogorju je zaključeno glavno delo planinskih društev. Koč je dovolj in od zdaj naprej so nove naprave redke.
Tega leta je bila končana pot SPD iz Zgornje Krme čez Režke prode in mimo Kalvarije na Kredarico. S tem je prišla iz prometa stara steza pod Virnarjem, kjer se je ponesrečil profesor Schmid. Sekcija „Küstenland" je deloma na novo zavarovala in nadelala kugv jevo pot.
Tiller j evo'kočo na Krnu, last Soške podružnice SPD, je zasul sneg. Podružnica je v poznejših letih zbirala sklad za Simon Gregorčičevo kočo na Krnu, pa ji je vojna 1914 — 1918 šiloma zavrla delo. Po prevratu ta podružnica ni našla možnosti delovanja v zasedenem slovenskem ozemlju.	... v.
Oskrbniki slovenskih koč so že tri, štiri leta isti: \ Triglavski koci Franc in Johana Arh, v Vodnikovi Rozalija Škantar, v Orožnovi Ravnik s hčerjo. Tega leta je bila prvič oskrbovana tudi koča Marije Terezije. Deschmannovo kočo je že več let oskrboval oskrbnik Pezdirnik.
Konzul Kamillo Vetter je daroval sekciji „Kram" večletno rento, ki jo je po preteku spet podaljšal, da uporabi denar za popravila kazi-potnih tabel in koč. Temu nemškemu rodoljubu v čast so pozneje imenovali pot po zahodnem grebenu Prisojnika „Konsul N etter W eg-,
Kredarico je obiskalo 472, Aljažev dom pa 846 oseb.
7 ÜTZ 1904, str. 277.
Zaradi otvoritve goriške železnice so vsi triglavski domačini ter tujskoprometna in gorska društva pričakovali velik dotok tujcev. Povsod so popravljali hiše hi gostilue. društva so markirala pota itd. Soška podružnica SPD je markirala stezo s planine Duplje na Komno in v Zajezersko dolino. Radovljiška podružnica je preuredila in opremila na planini Konjšci stan za oporišče in prenočišče planincev z Bleda in iz Bohinja. Markirana je bila steza od Črne prsti na Bodico. Vrh Rudnica v Bohinju je prešel v last SPD. Sekcija ..Kram" sc je tudi z vnemo lotila dela. Izdelala je novo stezo po pobočju Tošca hi preko \ irnerjevih vesin do Konjske planine. S tem se je skrajšala pot na Triglav za dobro uro, ker je odpadel sestop na Velo polje. Hudo prizadeto je bilo SPD. ker je bila s tem izločena Vodnikova koča iz producta. No, društvo si je kaj hitro opomoglo od prve osuplosti. Vodnikovo kočo so prenesli k novi poti in jo postav ili tja. kjer stoji še danes, pod malo glavo ob studencu pod Bohinjskimi Vrati.
Sekcija „Krain" je nadelala tudi stezo s Triglavskih Prodov čez greben Triglavskega Vogla v Snežne konte in na sedlo pod Kredarico, da s tem ustvari hitro zvezo med kočo Marije Terezije hi Deschman-novo kočo. Preložili so tudi stezo z Doliča na vzhodno stran Smarjetne gore ter naredili zvezo h Kugyjevi poti. Vsa dela je izvršil Lovrenc Škantar.
Gorsko društvo „Krummholz" z Dunaja je deponiralo na vrhu Triglava, nemško vpisno knjigo.8
Dne 17. maja je umrl Gregor Rabič, lovec in vodnik iz Mojstrane, ki je svoj čas izvršil drugi vzpon na Suhi plaz in vodil vse naprave DuOA\ v Triglavskem pogorju.
SPD je ^priredilo tega leta prvi vodniški tečaj, ki se ga je udele-žilo 20 aspirantov. Iz Triglavskega pogorja so se udeležili tečaja Košir, starejši in mlajši. Valentin Bertoncelj in Gregor Lah iz Mojstrane. Iz Bohinjske Bistrice Lovrenc Logar, Jože Ravnik hi Valentin Rožman. Iz Srednje vasi Anton Grm. Martin Langus in Valentin Stare. Se istega leta so bili vsi protokolirani, poleg njih še Jože Jakelj iz Mojstrane In Anton Tožbar iz Trente. DuöAV je pripomnil k temu dejstvu, da je gotovo naloga teh vodnikov, da s kakim „posebnim" znakom varujejo „slov enski značaj kranjskih gora".
Dne 19. junija je bila slavnostno izročena prometu železnica Jesenice - Gorica. Oktobra pa so odprli novo progo skozi Karavanški predor. Ta predor so gradili od leta 1901, torej pet let. Mitt. DuOAV poročajo (str. 235), da je največji pomen te železnice v tem, ..da se s tem odpre ves predel Julijskih Alp nemškemu alpinizmu".
Leta 1906 je bil izvršen prvi turistični vzpon čez Severno triglavsko steno m drugi po Berginčevem vzponu. Izvedli so ga 9. in 10. julija dr. Felix König, ing. Hans Remi in Karl Domenigg. Opis te ture je objavil dr. König v OAZ 1906. str. 214. Kratka poročila so izšla tudi v dnevnikih. V „Neues Wiener Tagblatt" je poročal Domenigg.
8 Mitt. 1906, str. 283.
Vsa poročila se ujemajo v oceni stene, ki jo prištevajo najtežjim v Alpah. Popisi stene same pa so od sile nejasni in s težavo razvozlaš smer. (Vsi opisi smeri v tej kroniki so zgodovinski popisi in imajo le kot taki vrednost. Kako plezajo razne smeri današnji plezalci in kako imenujejo, je nazorno podano v knjigi: ..Naš alpinizem" [Skala, Ljubljana. 1932]).
Prvi alpinisti v Triglavski steni so plezali po žlebu, na levi od vstopnega rebra, po katerem poteka današnja „nemška smer". Ta žleb imenuje „Naš alpinizem" Wagner jeva grapa. Ni mi znano, kdo je dal tej grapi to popolnoma napačno ime. saj se Wagner ni ponesrečil v njej, preplezal pa je tudi ni prvi. Če že mora nositi ime po kakšnem plezalcu, potem ji pripada ime Königova grapa. Nemški plezalci so sledili grapi do razcepa in dosegli po desnem kraku gredino in žleb pod Nemškim stebrom. Zelo so se zamudili v globokih kaminih spodnjega dela. ker so vlačili prtljago po vrvi s seboj. Tako so potrebovali do žleba pod Nemškim stebrom osem ur. Žlebu so sledili po snegu in pečeh do konca, prečili v steber in dosegli raz po znani pečini pod previsom pri ..šivankinem ušesu". Od tu so prečili dokaj daleč v zahodno plat stebra, dokler ne vodi vrsta strmih kaminov nazaj na raz, ki so ga dosegli malo pod gredo, ki vodi v Triglavsko okno. Od tu so sledili razu do grede pod „Lusko", kjer so prenočili. Zelo markantne Luske ne omeni niti eden številnih popisov tega vzpona. Sklepati je, da so plezali na levi od Luske po strmem kaminu, ki pripelje naravnost na poševne prodnate izstopne grede, katere smo svoj čas imenovali ..,Komarjevo polico". Od te police so plezali po prvem žlebu na Kugv-jevo gredo. V steni so bili 33 ur, za plezanje so porabili s počitki, a brez bivaka 23 ur. Ker sta Jahn in Zimmer s tretjim vzponom čez steno dokazala, da je možno preplezati Nemški steber v petih urah, je nastala okrog prvega vzpona polemika v alpinskem časopisju. Krivda, da so bili prvi plezalci tako dolgo v steni, je bila zvaljena na Karla Do-menigga. Karl Domenigg je bil pri vzponu v slabi telesni kondiciji. Poleg tega so imeli slabo in mrzlo vreme. Vendar to ni zadosten razlog, da bi trije tako dobri alpinisti rabili 23 ur za plezo po Nemškem stebru. Ce poznamo točno smer, po kateri so plezali, vidimo, da so izbirali zelo zamudne prehode, kamine v spodnjem delu in prečnice na stebru. To pa ne gre v breme Domenigga, temveč vodstva moštva. Tako je skupek neljubih dejstev povzročil dolgo plezarijo prvih plezalcev v Nemškem stebru. Kljub temu so izvedli eno najlepših smeri v Triglavski steni.
Felix König je umrl, Karl Domenigg še živi.
Tretji vzpon čez severno steno sta izvedla še istega leta, dne 4. avgusta, slikar in alpinist Gustav Jahn in Franz Zimmer.
Vstopila sta tam. kjer so prvi plezalci, a že v začetku sta zav ila iz grape v levo steno žleba. V štev ilnih zankah in prečinah po gmoti Slovenskega stebra sta dosegla kamine, ki so zajedeni v steno pod najnižjo točko v zhodne krnice pod Črno steno. Izstopila sta po krnici na Slovenskem turnu. Za vzpon sta potrebovala šest ur. Ce danes kdo pleza Jahn - Zimmrovo smer, vemo, da je s tem mišljen ves del stene od Nemškega žleba do Slovenskega stebra. Pristopajo pa po raznih smereh
jih
do Glavne grede, ki poteka pod pravkar opisanim delom stene. Po njej gre danes ..Zlatorogova steza". Od Zlatorogove steze ali pa že kar iz Nemškega žleba zavije j <J*plezalci v steno, ki pada v dveh stopnjah izpod krnic pod Črno steno in je prerezana po razmeroma številnih kaminih.
Leta 1906 so imele tri koče DuOAV skupno 832, Aljažev dom 824, Triglavska koča 364, Orožnova koča 295 obiskovalcev.
1907.
Leta 1907 je bilo vknjiženo zemljišče, ki ga je kupilo SPD že leta 1904 na Zaplanji. Na kupljenem svetu naj bi stala koča z razsežnim razgledom proti jugu in zahodu. Načrte je uničila bodočnost — za nas že preteklost.
Pod vrhom Triglava je SPD vdelalo spominsko ploščo Marku Pern-hartu. Ploščo je poklonil Alfons Pavič, pl. Pfauentnal. Denar za ploščo je dal večinoma sam, nekaj pa so prispevali stari Pernhartovi znanci hi prijatelji. Delo je izvršil kamnosek V urnik iz Radovljice. Na plošči je napis:
In piain mcmoriam Marci Pcrnhart Qui primus Triglavi Panorama depinxit.* * 6. VII. 1824.	f 30. ITI. 1871.
Ilotelirka Fanny Valtring na Bledu pa je na svojem hotelu odkrila spominsko ploščo pesniku Rudolfu Baumbachu, ker je pisal leta 1873 v njenem hotelu svojo pesnitev „Zlatorog".1
Sredi avgusta je bila dograjena vozna cesta iz Krnice mimo Za-trtnika k Mrzlemu studencu na Pokljuki. Cesta je dolga 9.5 km in je bila zgrajena zaradi lažjega odvoza lesa.
Sekcija Krain je nadelala krožno stezo okrog vrhnje gmote Triglava. Lov renc Škantar je zavarov al Kugvjevo gredo z žico in jo očedil proda. Stezo je nadelal tudi čez Zaplanjo in od Zaplanje okrog Rjavca na Prode. Od tod do ledenika je že obstojala, čez ledenik pa ni bilo mogoče nadelati stezo.
Pot čez Kugvjevo gredo se ni obnesla, ker jo zapadno kamenje sproti zasuje in je vzdrževanje take steze predrago. Sekcija Kram je hotela vzpostaviti hitro zvezo s trentarsko stranjo, zvezo, ki so jo zdavnaj uporabljali divji lovci. Zaradi zapadnega kamenja in prečenja ledenika pa steza ni bila priporočljiva za splošno planinsko publiko. Tako je steza kaj kmalu izginila, le ob steno pritrjene vrvi in obledeli rdeči znaki so še nekaj časa pričali, da je bila tod zgrajena steza. Danes je greda spet taka. kakršna je bila pred pol stoletjem, ko jo je prehodil prvi alpinist dr. Kug v\
Na Triglavu je bil tega leta saški kralj Friedrich August. S spremstvom je pristopil iz Bohinja in prenočil v koči Marije Terezije, od koder se je povzpel na vrh. Z vrha je sestopil čez Mali Triglav k
* V hvaležen spomin Marka Pernharta, ki je prvi naslikal razgled s Triglava.
1 OTZ 1907, sir. 228.
Deschmamiovi koči. ne da bi obiskal slovensko Triglavsko kočo, in sestopil skozi Kot v Mojstrano.2
Tega leta je šel v pokoj vodnik DuOAV Anton Best iz Stare Fužine.
4.	vzpon čez severno steno in drugi vzpon po nemški smeri sta izvršila 27. VII. Gustav Jahn in Franz Zimmer. Jahn je popisal ta vzpon v OAZ (1907, str. 281). Njegov sestavek je dal povod, da se je zavoljo vzpona König - Domenigg - Reinl vnel časopisni boj, o katerem smo že poročali. Jahn in Zimmer sta preplezala steno v izredno kratkem času. Rabila sta za vzpon 4 ure in 45 minut. Kolikor je znano, je bila nemška smer preplezana le še enkrat v krajšem času, to je v slabih štirih urah. Jahn in Zimmer nista sledila Königovi smeri po žlebu, temveč po njegovi levi steni in prečila šele po Glavni gredi, kjer poteka smer „Zlatorogove steze", v ..Nemški žleb" in k stebru. To pa je bilo zelo v njuno korist, ker so kamini žleba zelo zamudni in težavni. Ge sta res hotela časovno primerjati oba vzpona, bi morala plezati točno po smeri prvih plezalcev. Na stebru sta zavila od Šivankinega ušesa naravnost po razu stebra, torej po smeri, ki je danes v rabi. Prestopa na luski tudi Jahn ne omenja. Izstopni gredi sta sledila prav do konca. To je do Kugyjeve grede.
S tem je bil zaključen dokaj razburljiv začetek plezalnih vzponov v Triglavski severni steni, ki je videla v naslednjih desetletjih še mnogo lepih uspehov človeške ambicije, mnogo veselja in veliko gorja.
5.	vzpon čez severno steno in 3. po nemški smeri sta izvršila Albert Blattman in Felix Riebe iz Dunaja. O tem v zponu je predaval Blattman v OAK in drugih društvih.
Obisk: Aljažev dom 784, Triglavska koča 550, Orožnova koča 438, Vodnikova koča 293, koča na Konjšci 118. DeSchmannova 49. Marije Terezije 271, Koča pri jezerih 191.
1908.
SPD je razširilo in povečalo kočo na Kredarici. Novi prizidek je bil 8 m dolg in 1.70 m širši od starega dela koče. Tako je tega leta nastal Triglavski dom.
V	Mojstrani je bil izročen prometu hotel „Triglav".
Dne 31. maja so sklenile južne sekcije DuOAV na zborovanju na Jesenicah, da bodo odsorej pisali slovenska krajevna imena v nemškem pravopisu.
V	tem poletju je Anton Knafelc prepleskal častitljivi Aljažev stolp z belo barvo. K temu so ga napotili razni umestni in neumestni napisi na stolpu. V proslavitev svojega 25. obiska očaku Triglavu je prepleskal stolp z nevtralnim barvilom.
V	Vratih je zgradil dr. Šlajmer vilo poleg Aljaževega doma.
Dne 30. novembra je šel Franc Setničar iz Gorice prvič pozimi na
Triglav in s tem začel vrsto zimskih vzponov, ker je hotel obiskati vrh v vseh zimskih mesecih. Ti vzponi so alpinistično pomembni in zaradi snežnih razmer zanimivi, zato bomo o vseh poročali. Leta 1908 je šel
2 Mitt. 1907, str. 216.
Setničar čez A oje in Velo polje na Kredarico. Od tod na vrh je rabil zaradi ledu štiri ure.
Decembra je prišla iz Trente žalostna vest, da Mote, Andreja Kom a ca ni več. Dne 10. decembra je na priljubljenem počivališču na Hudi ravni pod Vršičem umrl za srčno kapjo. Danes stoji tam znamenje, ki sta mu ga postavila dr. Kugy in Bois de Chesne.
Tega leta so bili izvršeni 6., 7. in' 8. vzpon čež Triglavsko steno. Pripetila se je prva nesreča.
Dne 16. MIL je bil v Aljaževem domu Karl Wagner, uradnik banke Schellhammer & Schattera na Dunaju. Bil je izboren plezalec in član OAK. Hodil je po večini sam in preplezal Winklerturm. Stabeler-turni, prekoračil Marmolato, bil na Croda del Lago, Mali Zinni itd. V Aljaževem domu je čakal lepega vremena. Dne 17. se je zvedrilo. W agner je naročil oskrbniku, naj obvesti njegovo mater, če se ne bi vrnil do 19. v Aljažev dom. V koči je pustil cepin, plašč hi vrv. Odšel je v steno.
Isti dan sta prišla v Vrata dijaka Ludvik Sinek in Felix Schiske. Tu sta zv edela, da je šel v steno Waper, ki pa ga nista osebno poznala. Dijaka sta legla. Skozi okno je lila mesečina, v ozadju pa je stala temacnoogromna severna stena. In zdaj navedem sanje mladega Sineka. Zakaj jih navedem? Ker so povezane s čarom in tajnostmi te stene, ki jih je občutil vsakdo, ki se ji je približal s tistim hrepenenjem, ki so mu nešteti zaman iskali imena hi opredelitve. Mladi Sinek je sanjal, da sta s tovarišem ogledovala steno hi premišljevala, kod poteka nemška smer hi kje je vstop. Pa pristopi k njima mlad alpinist, ki se je oči-vidno pravkar vrnil iz stene. Zaupno je položil roko na Shiekovo ramo in dejal, naj ne plezata v sredini stene, ker tam ni pristopa v Črni graben. Naj se držita na levi žleba, ker smer šele v drugi polovici zavije proti desni. Pozdravil je hi se vrnil proti steni.
Marjan de Rcggi:
Pred 600 leti se je podsul Dobrač
Dobrač je naš sosed v zapadnem predelu Koroške, stoji na samem, zapira Ziljsko do'ino |>ro:i vzhodu in jo loči od Beljagke kotline. Svoj najvišji vrh do ežc v zapadnem delu. kjer se požene s svojim skalnatim vrhom do višine 2167 m. Na ta vrh je speljana z beljaške strani po položnem pobočju skozi gozdove in mimo strmih čeri avtomobilska cesta. Tu sta vabili nekdanje romarje dve cerkvi, slovenska in nemška. Izročilo pravi, da je prvo zgradila neka Suzana Broj iz Beljaka leta 1690 v zahvalo, ker je njen nemi sin izpregovoril; nemško so pa zgradili dve leti pozneje rudarji iz Plajberka. Proti Rožu in Beljaku, vzdolž Ziljske doline, se Dobrač stalno znižuje, njegov plečati hrbet prehaja z nizom temnih gozdov v Beljaško kotlino; proti Ziljski dolini pa obvladuje obzorje s svojo Rdečo steno (1532 m), nižjo Babo (1442 m), še nižjim Golim vrhom (1290 m) in Volčjo Jamo (925 m). Njeni razori in mogočne nasipine dado slutiti, da se je tu podsula vsa gorska gmota in pokrila del rodovitne doline. Dne 25. januarja 1343 se je Dobrač na tem mestu po hudem potresu podsul in je pokopal pod 200 — 300 m visokimi sipinami deset gradov in sedemnajst vasi. Posledica tega je bila, da se je Žila zajezila in poplavila vsa bližnja polja in vasi. Pozneje pa si je struga napravija svojo pot skozi peščena tla; pri tem je morala obkrožiti vse te
žalostne nasipine. Tisti potres so čutili daleč naokrog; kajti porušenih je bilo tudi nekaj okoliških vasi, posebno Podklošter; celo del Beljaka je bil prizadet. Za vedno pa so bili izbrisani s sveta Št. Janž, stara župnijska cerkev sv. Andreja in še neke vasi, ki jim danes ne vemo več imena.
7.e v tistih časih je peljala skozi Ziljsko dolino pot v Italijo. Na zgodovinskem pozorišču srečujemo grofe Bamberške, ki so imeli te kraje v posesti; vojvoda Bernard je pozdravil Ulriha Lichtcnsteinskega. ko se je vračal iz Italije skozi Ziljsko dolino, v slovenskem jeziku: „Buege Vas primi, gralva Venus!" O ljudstvu nam vsa ta doba molči. Vemo pa. da je bilo že pred potresom prvo ustoličenje na Gosposvetskem polju. V naslednjih letih pa zasledimo več turških navalov v deželo. Vsekakor se v tisti dobi tamkajšnjim kmetom ni bolje godilo kot drugje po Slovenskem.
Dobrač ima tudi druge zanimivosti. Tam, kjer se začne Rdeča stena, najdemo velikansko en meter široko razpoko, ki se vleče preko vsega pobočja in sega prav do dna doline. Marsikomu postane tesno pri srcu, ko se ozre v to globino, ki ji ne vidi dna. Dobrač privabi vsako leto mnogo izletnikov na svoj vrh, predvsem zaradi lahkega dostopa, veličastnega razgleda ter dobre oskrbe v koči. Razgled jc res nekaj posebnega, saj se vidijo odtod ponosni Julijci s Triglavom, Jalovcem in Mangrtom, južne tirolske gore, Marmolata. bleščeči ledenik Pastarice, Karnske in Ziljske Alpe s svojimi šiljastimi vrhovi, pa Ziljska dolina ter Rož z Baškim, Vrbskim in Osojskim jezerom. Onkraj Žile so prislonjeni nizki grebeni Karavank. Peč, Petclinjek. med njima Korenski prelaz. Radonska, Blekova planina; na to se Karavanke vzpno v Trupejevem in Maloškcm Poldnevu ter v skalnati Kepi v zadnje višine ter preko plečatega Stola preidejo v ponosne Grintavce. Globoko spodaj pod pečinami teče Žila; lagodno se vije med sivkastim prodom skozi nasipine podsutega Dobrača. Ob rebreh se ponosno razgledujejo stare Ziljske domačije z lesenimi strehami in očrnelimi dimniki. Tamle je Ojccva domačija! Ce bi imel peroti in preletel daljave, najbrž ne bi več zagledal starega Ojca, ki je Včasih robantil-okrog hleva: „Ti prasneta krukua. al boš šua" in se jezil nad kravo, ki je odtrgala šop detelje pri vratih. „Koj pa je Cikla (ime krave), n'co (nocoj) t'k m'dua (medla), pa Plisma? (ime krave)" in se jezil na zaspanega hlapca. „To se ja vse neha; pa še to, da gre ta zadn' na pašo, pa prvo pržane mou! (domov)".
Pri Rogijali in Sabučah se prepadi malo umirijo, tu pelje steza na vrh pobočja. Rož. dežela Miklove Zale, se kopije v soncu, med zelenimi griči in bolmi si utira siva Drava svojo pot skozi strme naplavine. Posebno lepo je na vrhu Dobrača na večer, ko se v daljavi užigajo luči Beljaka in za njim zagori še Celovec ob dolgih lisah jezera, ki se blešči v motni sivini.
Dobrač je lep, ko se spuščajo sive megle na Ziljska polja, ali na večer, ko se nad njim razjasni nebo in se prikažejo njegove pečine kot umite iz oblakov, obžarjcue od večernega sonca, ki zahaja tam nekje za Ojstrnikom. Lep je ob jutranji zarji, ko še dremlje pod zvezdnatim nebom ob uspavajočem šumenju Žile. Pod njim poteka življenje ziljskega kmeta, gornika in pastirja, ki danes terja svoje pravice; ki je delal in trpel in se veselil ob svojih stoletnih plesih in običajih in ob svoji živi pesmi; ki se je trumoma selil daleč preko morja, za zaslužkom in se tolikrat prevaran oziral nazaj na Koroško v svojo domovino, deželo svojih sanj, ki mu še do danes ni dala človečanskih pravic.
Slavko Peršič:
Glinščica
Tam pri slovenski vasici Boljuncu, ki jo iz Trsta peš dosežeš v poldrugi uri, je začetek v mnogih pogledih zanimive debri Glinščice. ki se končuje s slapom pod zaseljkom Botač. Ta deber. gotovo najlepši predel Tržaškega Krasa, ima isto ime kot potok, ki izvira južno od Herpelj pri vasici Klanec in teče po zeleni, skorajda še divji dolinici mimo vasi Botač in takoj za njo pade čez kakih ¿50 m visok skok s šumnim slapom, imenovanim Veliki Sopot. Do tu teče potok po plasteh lapornatega peščenjaka, ki nerad prepušča vodo. Ker se tu vlaga obdrži, je ta del doline Glinščice zelen, ponekod celo z bujnim rastjem pokrit, gozdnat in kulturen.
Slap pa je izrazit mejnik, ki loči zeleni predel široke doline od debri, ki jo tvori golo. belo pečevje poroznega kraškega apnenca; potok si je zarezal globoko korito med strme, navpične in prevesne stene, pokrivajoče ponekod kot ogromni oboki
tudi do štiri metre globoke tolmune. Voda kaže v številnih tolmunih z gladkimi, zaoblenimi stenami drasla), da je dolgo dobo počasi, a vztrajno dolbla in brusila strugo s kamenjem, katero je nosila in še nosi s sabo. Veliki Sopot pada v okoli tri metre globok tolmun, ki je obkrožen od sten. Iz tega tolmuna odteka voda v niže ležeči tolmun. Prehod med stenami je visoka razpoka, v katere dnu je gladek žleb, po katerem se šume preriva voda v nižji tolmun. Ta slap je Mali Sopot. Vrstijo se tolmuni, katere je ljudstvo krstilo v glavnem z imeni vinske posode, pa tudi po drugih značilnih oblikah. Tako sledijo po tolmunu pri Malem Sopotu: Plovnik, Mala in Velika Stoliea (Kandrega), Zagozda, Veliki in Mali Bedenj. Struga, Krčulj. Mala Struga, Mali in Veliki Kotel. Velika 'in Mala Ledrica, Zvirek, Veliki in Mali Lopatnik. Zagozda in Struga sta prav za prav le značilna prehoda, žlebova, izdolbena v živem pečevju. Med navedenimi tolmuni so še drugi manjši in plitvejši, ki niso pomembni in jim zato ljudstvo ni dalo imena. Po Lopatniku se Glinsčičin tok umiri.
V tolmunih ostane voda vse leto ter nudi tudi v najhujši vročini osvežujočo kopel plezalcem in izletnikom. Toplota vode v tolmunih je različna ter je odvisna od lege tolmuna napram soncu, zlasti pa od jakosti podzemnega pritoka hladne vode skozi razpoke v tolmunu.
Da ne bi razbesnela Glinščica. ki ob hudi uri in močnih nalivih zbira vode s pobočij ter odnaša s sabo mel in grušč, zasipavala pašnikov in plodne z.emlje v nižini pod Boljuncem. jo je človek ukrotil z nekaterimi dolinskimi pregradami. Te pregrade ustavljajo grušč in mel.
Potem ko Glinščica pri Boljuncu zapusti sotesko, se vijugasto prerije skozi lastne naplavine iz davnih dob, skozi ploden, naseljen in s cestami preprežen svet, obide vzpetino Krmačnik (102 m), preide tolmun „Črni vir" ob vznožju dolge Krone (tudi Dolinsko brdo, 160 m) ter se pri vasi Zavije, južno od ..Starih solin:!. izliva v Zavcljski zaliv Jadranskega morja. Glinščica je od izvira do izliva dolga 15 km.
Glinščica je potok le tedaj, ko ima vodo, to je ob koncu zime in v začetku pomladi. Takrat je še kolikor toliko padavin in tudi sneg se taja po okolnih pobočjih in vrhovih. Pozimi ležijo v koritu potoka med pečevjem zagozdeni kupi snega, pod katerimi si voda izdolbe prehod. Okoli Velikega Sopota, ki pada vse leto. pa je pečevje prevlečeno s požledom in okoli slapa visijo ledene sveče. Pozimi, ko ni burje, ki sicer s Krasa z divjo silo pada skozi Glinščico. in ko prvo toplo sonce ogreva belo pečevje, je Glinščica mikavna. Sicer pa. če je bila zima suha, je v strugi, posebno v spodnjem delu toka, malo vode ali nič.
Na pobočjih na desni in levi ob Gliuščici je več v glavnem suhih grap, ki zbirajo vodo le ob padavinah in se stekajo v glavno strugo; nobena teh grap ne tvori močnejšega in značilnejšega pritoka. Taka izrazito suha grapa je „Grapa izza grada", potem zelo značilna grapa med severozahodnim grebenom Malega Krasa (361 m) in Krasom (458 m). V zarezi te sicer v celoti neimenovane grape „Na opoki", v zgornjem delu pod pobočjem „Srebrnjak", ki leži pod vrhom Malega Krasa, je pomladi sredi laporja izvirek krepčilne vode, ki kmalu izgine v tleh. Od tega izvirka „Na opoki" doli mimo „Počivnice" in ..Pod podičem" pa je grapa suha.
Edini pravi pritok Glinščice je potoček Griža, ki izvira južno od vasi Beka in dobi kratko dobo živeč curek iz „Volčjega žleba", ki zbira vodo v Selih. Griža, ki teče pod grižami, to je pustimi melišči, se pod vasjo Botač izliva v Glinščico. Močan izvirek bistre vode je nad vasjo Zabrežcc. Imenuje se „Osojka" in daje pitno vodo tudi Boiščanom, dokler v vročem in suhem poletju ne usahne. Voda tega izvirka kmalu ponikne in se zopet pojavi kot droben potoček Osojka. ki se pri Boljuncu izteka v Glinščico.
\ eč je močnih izvirkov, ki v suhih dneh poletja napajajo vsaj del GlinŠčičine struge, dokler voda ne ponikne v poroznih apnenčevih tleli. Pri botaškem mostičku, tik pred vasjo, je močan izvirek mrzle vode, ki skrbi, da se Veliki Sopot nikdar ne posuši. Pri tolmunu „Plovnik" je sredi ozke soteske izvirek, imenovan ..Zarotljena voda", ker včasih malo greni. Najznačilnejši obrh pa je „Zvirek" pod vznožjem severozahodnega grebena Malega Krasa, kjer v podanku same GlinŠčičine struge bruha iz cevasto obzidane skalne razpoke skorajda ledenomrzla voda. katere količina je tolikšna, da tudi ob suši parkrat dnevno požene kolo Klunovega mlina. Najmočnejši izvir pa je „Jama" pri Boljuncu, kjer voda že kot potok priteče iz podzemlja. Temu izviru so že prvi Slovenci v vasi dali ime „Unec"; ker je močnejši, boljši od drugega, namreč od „Zvirka", so mu rekli „bolji unec", po katerem je vas Boljunec dobila pristno slovensko ime.
11
161
BAZOVICAl
.ONJER
KATINARA
Sdgaima /
RlCMANJEjš
KOLONKOVEC

SttfflinaeC
Sv. (PanVe Cec n-
• SV. SOBOTA /£t
^Z6.KONECV\,|.
BOLJ UNEC o^s 'T'	7Haft
Slfl)
»A 56
"v kROGLJE
BOTAC
DOMJE
Xt-tnnčin ia » \0z
KRMENCI
LAKOSCI
¡¡¡|ŽAVLJE
DOLINA
* 0%^
BEKA
^ouia Mtoiia ' bo ^
/AAČKOVLJE
SOCERB
PRCBENEK
Glinščica Z okolico	Risal Einžgar
Medtem ko je izvir ..Zarotljeva voda", ki pride leno na dan v temačni levi v podanku Glinščice iz še neraziskanega, skrivnostnega podzemlja hriba Stena (443 m), zaradi grenečega okusa morda zdravju škodljiv, domače ljudstvo pripisuje izredno zdravilno vrednost vodi drugega izvirka, imenovanega „Bukovca". Voda tega izvirka je namreč lahka in jo domačini priporočajo mnogim bolnikom, zlasti pa bolnicam. Visoko sredi dolgih griž (melišč) na vzhodnem pobočju Krasa (458 m) se nahaja skledica, v katero se po razpoki iz ogromne podzemeljske posode Krasa izliva bistra voda „Bukovca". Ta nikdar ne usahne, tudi v najhujši vročini je skledica polna hladilne vode. Popotniku, ki sope po strmi stezi navzgor v Sela. na prave planinske pašnike, je studenček „Bukovca" skrit. Kdor pa ve zanj, se rad ob njem spočije.
Ce komu pride v roke italijanski zemljevid v merilu 1 : 25.000. ki ima z modro barvo vrisane številne pritoke Glinščice. naj pomisli, da je tam kraški svet in da je voda le zgodaj spomladi in ob nalivih v narisanih grapah. Sicer pa so vse grape po večini sulic.	(Dalje sledi)
Finžgar	H ^^ TrfglaVa
Kronika Pl. v. 1049, št. 2, str. 43) opisuje prvo nesrečo planinca sodnika Holsta iz Schonberga pri BCilinu. Biti mora v poročilu časovna pomota, češ da je Holst odšel iz Mojstrane dne 13. VIII. njegovi domači pa so že dne 24. julija ?) obvestili o pogrešanem sekcijo „Villach". Dneva ne vem več, toda dobro mi je še znano dejstvo. Prav tisti dan, ko je zjutraj odšel Holst skozi Kot k Dežmanovi koči, smo prišli štirje dijaki v Mojstrano krog poldneva. (Spominjam sc dobro jurista pokojnega Antona Bulovca in pok. Joža Šolarja.) \ Mojstrani smo želeli dobiti ključ od Dežmanovc koče.
Toda pn Smercu so nam pojasnili, da sme dobiti ključ le vodnik ali pa član DOeAV Udmkjestal edaj pet goldinarjev. (Kje bi študenti zmogli tako ceno?!). Člani sekeic
(d	k \r°Vfa,i T nam	Srem° ,a,lko	brez ključa, ke je v
odfli' dSd Kot Ko min prenočil in „as rad sprejel. Krog treh ^poldne Imo ocisli skozi Kot Ko smo prispeli vrh Kota, se je od zahoda že odlašalo mrmran,V groma Podvizali smo se da bi ušli neurju. Ko smo prispeli blizu koče se STekar stemnilo. Padle so prve debele kaplje. ¿seli smo pritekli Ji koči. Toda koča c bik
l ^T„n%, °rta V njej,ni bi'°- Ki'j storiti?	J« bučal čedalje huje UHla se
e ploha Stisnil, smo se k steni pod kap. Ker je bilo nastreška komaj dob o ped c
Toda' ?uri iPZ; JSC kak°r "" deiju-Najp«j smo skušali s pritiskom vlomiti kočo roda jur,st Bulovec nas je zapovedovalno ustavil: .Jaz sem varuh pravice. Ne smete"' Zato smo snel, zunanja vrata - ne zaprta in ne zaklenjena, nekakšno zavede za
stirTh 'T n T °b Sten° k°Če' S'"edaJ Pa & Podložili s kamni Po vseh i	r K°d vrata m se tcsno stisnili v ta v naglici napravljeni bivak S
dtrmriHVS de"8 "" ^ * je lT firoke	^ te so begali
ledeno mrzli curk deževnice hjoce s strehe, na nas in nam tekli za vrat. Kar vsi
hkrati smo odrinil, vrata, podrli bivak in šli rajši pod „milo nebo». Vse črno ie to
oblakov v aim' iT0 * ™	36 *	tresel. Strele so uTarjile z
oblakov v goro, ,z tal pa švigale v oblake. Nad nami je divje »rmelo kro" nas od bliskov in strel vse žarelo. Peklenska noč! Čepeli smo L skali CliTu koče Ka a K nam JC zaprlo Vse poredne študentovske žaljivke, ki smo jih prej. ko smo lez i pod ploh vrat veselo razsipali, so umolknile. Na nas je lilo kakor z iafa. doklcr se^i pridala se toča. Bičala nas je, da smo si zakrivili Hce, kakor smo pa6 mogH. Pel" nne a i dežnega plasca seveda „i imel nihče. Začelo „as je zabsti. da so nam zobje
P nI«— n\k° T l f ZadnjCga V,ak"a vri d° koŽe P-mot;,Ji
. f1ZU P?ln.OC1 sc,Jcnv,- a nabesneIa" Nad Triglavom so se oblaki pretrgali, poka-
e hi.« iaj rr Due,ž \e rhal-Vsi prmrh sm°sc ^smn»& /J jl
ioči Skfcnm 'I '£ S-U i •	in vej robidovja, pripravljenega za kurjavo v
koci. oklenili smo, da si zakurimo. S pipci smo začeli s korenin rezljati trščice da si z nj,mi podnetimo Ko jih je bil že dobršen kupček, smo poskusili J d. i^l
mokreTn' T° 12 JVePle.f' ,-kdanjih, ki so se prižigale ob hlačn e . £ Kot W P° 86 Jl 7 U,Žgal°- 0buPavaIi smo. Enajsta je vendarle zagoreli Kot svet. ogenj smo jo podtaknili pod kupček narezljanega drobirja. Užgalo se to h s rahom m skrbjo smo dodevali drobne vejice, dokler ni ogenj poprijel ifi je veselo
?!ž3ŠiLlT^-1 /zd? uvajh,en krr ku™ k°« "i-o smeV U;
Na st a„* 0gnja" ZmrzlaobIekaje hrstela, kadar si se ganil ali zgibal z roko. iNa strani proti ognju se je iz obleke kadila sopara, ko si se obrnil od ognja, je vnovič
Kro, tit tCmV"° W,i najh°,jŠC	kak°r — Ie prelepa mladost,
dosti S« TnkS^ V -m° se"a™™.ali Proti Triglavu. Noč je bila jasna in za-K« ie b 1 i "¿V imCna Kredarice nismo vedeli. Sli smo pod n o čez sneg. -tko an	''an Se J-C narc? njem le tanka skirjica ledu. smo'z
„akovanim, cev lj kar srečno m spešno prišli čezenj do vstopa na Mali Triglav Klini ob stopnicah na Mah Triglav so bili tako „eusmiljeiio mrzli, da je kar skelelo v roke
Kiti -aZbe,r° itr R°kaviC n[sm° imdi	'e redko prijeli za
Min. Mraz, zmrzle ,„ mokre obleke nas je priganjal, da smo spešili, kar se je dalo
Ob sončnem vzhodu smo bili že na vrhu. Sreča, da je bilo brezvetrie, ko za^tnela
Aljaževega stolpa tedaj še ni bilo. Nemi smo strmeli'v lepoto, ki se' ie šarila na vse
«in strani pod nami Saj sem bil kasneje še nekaj kratov na Triglavu, oda takega
razgleda nisem doživel nikoli več. Res, pošteno smo ga zaslužili. Vse je bilo umito
„r^l'VT! V" m°rjU Sni,° Vid?H jadrnicc 1,1 L'odove- ženi vrhovi dali: so se svetlil v sončnem zlatu. Lepota, ki se upira popisu.	J
DeimtVrLZSt°?n\ Ljr	top'o- Poiskali smo sončen prostor blizu
Dezmanove koče si slekli se vedno trdo in mokro obleko, jo razgrnili po skalah ter
biH°vC nn nai®\ i!a * martriki- La^ni smo i-lekli iz torb rfrtn kiTed-H še „So bih v navadi brasno ter veseli zagriznili v trdo malico, Ko smo se vsaj za i o otajah i„ osus.h, smo jo naglo pobrali skozi Kot v Mojstrano.	J
kV,- , 3	"0Či,Se J'C PO"^!' Holst. Sel je v smeri čez Pra- v A rata
t nZ f L 1 i" Pr?g? ,ob ",eki ska,i še,e septembra zelo zasutega% gramoz' e moz tamkaj morda poskušal vedriti. Da so pa v tisti „oči čez vse skale drlf potofi z njim, gramoz, je jasno. Usodno zanj je bilo, da ni šel skozi Krmo kak-or je
H'	163
nameraval, da je bil brez vodnika na nepoznani poti in da je bržkone prepozno
_ že proti večeru — odšel iz Dežmanove koče.	*	„8-h.iU ,U
Potrebno in prav je. da zveza prireja tečaje, uci in svari planince začetnike, da •ne bo toliko mladih ljudi kakor zadnjih par let šlo zaradi nepotrebne m nepoučene drznosti v prezgodnjo smrt.
Vilko Mazi:
Poglavje o markacijah
Rousseau, ali kdor si že bodi, je dejal, da bi bilo treba tistega, ki P prvi plot na zemljo, za pete obesiti. Podobno obsojajo mnogi planinci med njimi tudi i znLni vdjaki (L pr. Kugy) tistega ki mu je padlo - um da £ V™*^™ skale v planinah z mini j cm in ustvaril tako zvane markacije, S tem da je namreč zvabil v posvečeno gorsko tišino najrazličnejšo ..sodrgo« z vsemi njenimi nadlogami,
ki jih od tedaj ni ne konca ne kraja.	, •
Ne da se tajiti, da je na tem dosti resnice, toda markacije same. kakor na
splošno imenujemo ta kažipotna znamenja, so na stvari ^^"h nem^a e Si so hodili in hodijo še zmerom tudi po nemarkiramh potili. Po. takih nemara se iaj» , T čemer nam pr čajo razne tihotapske zgodbe. Zaradi markacij ne bo zla mc vec n nič mani na sJetu. Proti zlu samemu se velja torej boriti in to s primerno vzgojo, pa CLHLgli več, nego če postrgamo te belordeče kolobarje z vseh skal in dreves ob
^l^et^L in ne morejo biti torišče redkih izvoljencev, kakor ^ še v preteklem stoletju. Patriarhalne razmere tistdi časov nikomur niso grizle zuccn Sprehod na Rožnik ali na Golovec jc nudil že dovolj razvedrila tuditistemu ki je ves teden prebil ob prodajalnem pultu ali pa lepo ,,z legnatjo" prekladal -aprasene akte kaki Pisarni Izlet na šmarno goro pa je bil že dogodek, ki ga je hvaležno zabeležil kronist 'Te mu e prišel na ušesa. Da je bil „nor, kdor gre gor« nad mejo gozdnega ^ " o in dolgočasno" skalovje' je veljalo tedaj kot splošna sodba, ne- samo pri nas, 'ampak celo izrazito alpski.! kijih, Neka ugledna aljnoska revija poroca o znamenitem1 mogotcu, ki je na poti skozi Švico zavesil okna svoje kouje, da bi
VMel DanSnj i °temp^ živi j'en j a in izživljanja je postavil vso tole^a^avo. °1 Sv'lanski°seziii."iStarsUcdo^M8»11ra^ubri°v^eako^drugo
nes jiva markacija gotovo potreuna.	^	--- ,	„okazal
čakal nanj.^iccr im!Ttudi hoja v ncz/iano svoje mikavnosti, toda - take podvge ne smeš biti omejen v času. V takem srečnem položaju pa smo le malokdaj Dosl k at U ie iia razpolago «arao kak popoldan, morda le par kratkih ur dovolj, da skous na kolo če že nfmaš u,odne zveze z vlakom ali avtobusom, pa s. ogledas se nepoznan kotiček v dosegljivi okolici. Tudi tam boš dobil zvestega spremljevalca v markacijah,
t rSV^, da ,0 «
i^aiM^ili
izkušnje vem, da markirano drevo najrajši pade pod sekiro, zato zaznamuj Se drugo in morda tudi tretje drevo v soseščini. Ostala bodo potem najbrž vsa tri.
Po možnosti naj turist vidi od ene markacije do druge in to posebno v odprtem terenu. Zato si tudi izberi prihodnjo točko že z mesta, kjer si pravkar na delu. Opravi to delo najprej v eno smer do konca in šele potem v drugo smer spet do konca. Le tako si boš lahko izbral vselej najugodnejše mesto za nov znak.
Zgodi se, da človek po kakršnem koli naključju, zlasti v gozdu, v megli itd. zaide s prave poti ali pa nenadoma naleti na markirano pot, za katero pa ne ve, odkod in kam pelje. Dobro bi bilo. da bi za tak primer vsaj v večjih razmakih postavil napisne tablice z oznako obojestranske smeri in časovno razdaljo od te točke do skončišča. Ker pa vemo, kako je s takimi napisnimi tablicami 'da jih rado ,,zmanjka"), če niso desetkrat pribite, bi jih za silo nadomestilo dovolj široko drevesno deblo, zlasti gladka bukev, ali primerna skala, odn. tudi kako gospodarsko poslopje ob poti.
Svoj čas so markirali z lisami minija. Takih markacij jc po gorah še nekaj ostalo, čeprav so že stare 30 let in še več. Minij tedaj le ni tako slab, da ga zametuje Knaielc v svojih „Navodilih". Glavno za trpežnost je pač kakovost iirneža. To je zdaj težka skrb. Toda, prav za prav sem hotel povedati, da je markiranje z lisami sicer preprosto, a zelo nezanesljivo. Dostikrat najdeš na skali, pa tudi na drevesnem deblu podobno liso. ki je nastala prirodnim potom, pa te lahko prav grdo zapelje. Zato se mi vidi Knafclčev način markiranja dosti boljši in ob uporabi dveh barv se najpreprostejši. Pomanjkljivost jc kvečjemu v tem, da so markacije na vseli potih enake, to sc pravi: povsod belordeče, (ločim sc drugod, n. pr. v Cehoslovaški poslužujejo različnih barv, zlasti v terenu, kjer se križajo različna pota, pa jc tako orientacija dosti lažja. Drugod spet imajo za take primere s številkami označene markacije. Nekaj podobnega bo treba sčasoma tudi pri nas poskrbeti. Za enkrat pa lo še ni tako pereče vprašanje. Z novim ,.Priročnikom za planince", ki bo opremljen vsaj z dvo- če ne s tribarvnimi zemljevidi markirana pota v rdeči barvi) in formatom, da pojde v vsak žep, bo ta skrb skoraj nepotrebna. 2al, da bo treba čakati na to prekoristno publikacijo šc leto dni.
Zdaj, ko imamo pri vsakem planinskem društvu posebni markacijski odsek, tudi obnavljanje markacij ne bo zastajalo. Potrebno je le, da so ti odseki dobro organizirani in da vestno vrše svoje naloge. Ponekod so doslej še premalo povezani med sabo, za kar bo moral poskrbeti osrednji markacijski odsek pri Glavnem odboru PZS. Ta naj bi vodil tudi točno kartoteko vseh markiranih potov na republiškem področju. Sc\cda ga bodo morali pri tem vestno podpirati markacijski odseki poedinih društev. \ idim, da ima Glavni odbor PZS tudi to že v mislih in sem prepričan, da bo poskrbel še za pardnevni praktični tečaj markacijskih odsekov ter dosegel s tem najuspešneje njihovo enotno delovanje.
FI koncu še nekaj besed o varstvu markacij. So ljudje, ki jim je ta reč silno napoti. Na Šmarni gori 11. pr. skoraj ni markacije, ki bi je tak zlikovcc ne porabil za svoj „avtoportret". Pa to manijo sem opazil šc mnogokje drugod. Ni mogoče, da bi počel tako neslano bedarijo odrasel, zrel človek, zato je dolžnost Šole. da tu poseže vmes s primernim poukom. No, nevarnejši so še drugi neprijatelji markacij, ki se spravijo nanje kar z nožem, ali s sekiro. Proti takim pa bo treba že strožjih sankcij, ker lahko domnevamo, da se te poškodbe vrše čisto namerno. Markacija je j a v 11 a promet 11 a 11 a p r a v a , naj je komu všeč ali ne. Kdor jo zlonamerno poškoduje ali odstrani, naj tudi prejme zasluženo plačilo, če ga drugo ne more izpametovati.
DRUŠTVENE VESTI
Letošnja Titova štafeta je bila mogočen izraz predanosti delovnih ljudi maršalu Titu. Delovno ljudstvo, ki zavestno z vsemi pozitivnimi silami in veliko mero dobre volje gradi socializem, je v času, ko smo napadeni in napadani od vseh strani, še bolj strnilo svoje vrste in z velikim poletom in ustvarjalno silo pristopilo k izvedbi letošnje Titove štafete, ki je že nekaj let pravi praznik delovnih ljudi in še prav posebej mladih pokolenj.
Po zamisli Uroša Župančiča sta rezbarja Janko Korošec starejši in mlajši izrezala iz divjega kostanja štafetno palico v obliki šopka planinskih cvetic, iz katerega se požene encijanov cvet in se izoblikuje krogla, v katero so unešene krasote slovenskega sveta. Mogočni simbol OF s peterokrako zvezdo krasi tretjino vrhnjega dela, v drugo tretjino je urezan solkanski most z lovorjevim vencem kot znakom svobodnega Slovenskega Primorja, tretjo tretjino pa krasi starodavni vojvodski prestol, obdan s trnjevim vencem, kar znači, da se še bije boj za svobodo zemlje, kjer je tekla zibelka slovenstva, in za ljudstvo, ki čaka onstran Karavank svobode in priključitve k Titovi federativni socialistični Jugoslaviji. Na vrhu pa poganja iz petih plamenic vroč plamen, simbol ljubezni slovenskega ljudstva do Tita. Tov. Franc Krajccr, preskušeiri mojster risbe, je tudi letos izdelal spominsko listino, ki predstavlja Slovenko v narodni noši in delavca, ki se bori za boljše življenje.
Gorski reševalci in jeseniški alpinisti so hoteli dati tej slavnosti še prav poseben povdarek. Uspelo jim je pritegniti k sodelovanju pri slavnostnem startu slovenske štafete na vrhu Triglava alpiniste iz vse Slovenije, še prav posebej pa alpinistične odseke iz industrijskih centrov Slovenije. Pisana družba mladih borbenih alpinistov se je preko Vrat in Praga v prav množičnem številu povzpela na Kredarico, našo najvišjo planinsko postojanko. Med mladimi alpinisti so bili tudi naši alpski smučarji, ki so in bodo našo domovino vedno častno zastopali na domačih, mednarodnih in olimpijskih tekmovanjih. Nekateri prav posebno drzni so se iz Vrat povzpeli na Kredarico celo preko zasnežene, v led okovane Severne stene. Takega obiska očak Triglav v svoji tisočletni zgodovini še ne pomni.
Popoldne pred slavnostnim štartom se je nebo zameglilo in pooblačilo. Začelo je snežiti. Le redki so bili, ki so se spustili z zasneženim Triglavom v neenako borbo. Uspelo jim je na večer pristopiti na ponosno teme sivega orjaka. Ko se je zmračilo, je zagorela na vrhu lučka, ki se je razplamtela v ogromen kres, znak in glasnik vsem ostalim, ki so zagoreli v noč od Rateč preko Ponc in Kepe, Debele peči. Planine nad Pcričnikom, Možaklje in Bcvšice pa vse do Zelenice in Dobrčc. Raznobarvne rakete so razsvetljevale zvezdnato nebo.
Daleč pred zoro v soboto 21. maja se je vila s Kredarice dolga vrsta, kateri so se na Malem Triglavu pridružili še Celjani, ki so prenočili v Planiki. \ svežem jutru se je zbralo na vrhu Triglava preko 50 gornikov. Uroš Zupančič je kot organizator slavnosti pojasnil veličino dogodka, ko slovenski alpinisti in gorski reševalci z mogočnega simbola slovenskega naroda neso pozdrave ljubljenemu maršalu. Ing. Deržaj je izročil s kratkim nagovorom štafetno palico prvemu tekaču, Čopovemu Jožu. našemu najboljšemu alpinistu in požrtvovalnemu gorskemu reševalcu, ki je kljub svojim pet in pol križem mladostnih korakov stekel v družbi ostalih alpinistov po zasneženem grebenu preko Malega Triglava proti Kredarici. Tam so že čakali alpski smučarji, ki so štafetno palico v drznih smukih prepeljali preko ledenika do studenca pod Begunjskim vrhom. Od tam dalje pa so jo prevzeli v svoje varstvo mladi alpinski kadri. Skozi dolino Vrat so prenesli štafetno palico pastirji, gozdni delavci in lovci. Prvo slavnostno predajo smo doživeli v Mojstrani, kjer se je naši štafeti pridružila štafeta naše narodne vojske. Dalje sta tekli civilna in armijska štafeta skupaj preko polj skozi okrašene vasi in preko preprog pisanega cvetja, ki ga je ljudstvo nastlalo pod noge tekačem na vsej poti mimo spomenika talcev nad Hrušico in prav do Jesenic. Mesto je bilo praznično okrašeno, ljudje so v gostem spalirju priredili tekačem pred vhodom v Železarno triumfalen sprejem, ki se je spremenil v navdušene ovacije. Nato so se zvrstile štafete dalje po Gorenjski proti Ljubljani in Beogradu.	„Zuro".
Proti Pragu	,	Foto Vlastja


Na Triglavskem ledeniku
Foto Vlastja
Regionalni sestanek zasavskih planinskih društev je bil dne 30. januarja 1949 v Celju. Navzoči so bili zastopniki PZS, dalje so bila zastopana PD Celje, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Laško, Kamnik, Domžale, Krško in Komite za turizem in gostinstvo LRS. Dnevni red je obsegal referat tov. Tineta Orla, organizacijska vprašanja, gospodarska vprašanja in raznoterosti.
Tov. Orel je podal bežen pregled o planinstvu in alpinizmu kot zgodovinskem pojavu na splošno, o planinstvu kot zgodovinskem pojavu pri nas in o nalogah planinstva v današnji družbeni stvarnosti. Popolnoma napačno jc, da se gleda na planinstvo kot na pojav, ki naj bi bil izločen iz življenja. Kdor pogleda v njegovo zgodovino, bo videl, da ima planinstvo tudi svojo moralno vsebino, politično-gospo-darski moment, estetsko in športno-fizkulturno stran. Planinstvo mora bili tesno povezano s celokupnim družbenim dogajanjem. K temu nas sili že njegov postanek. Planinstvo je prišlo pri nas do svojega razmaha šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je sprejelo boj z nemškim šovinizmom. Danes jc lastnik vseli kulturnih dobrin naše delovno ljudstvo. Ker je tudi planinstvo do neke mere kulturen pojav, ima delavski razred pravico izčrpavati tudi ta kulturni fond. Naša naloga pa je. delovnemu ljudstvu približati naše gore in zbuditi v njem ljubezen do narave. Naloga današnjega planinstva pa je predvsem politične narave, to je graditev socializma, kar pomeni gospodarsko graditev in učvrstitev ljudske oblasti. Alpinistika ima še posebne naloge. Alpinistika, ki je eminentno predvojaška vzgoja, pripravlja mladino na skrajne napore, jili fizično krepi in usposablja za uspešne branilce naših meja. Mladino pa je predvsem politično vzgajati. Z apolitičnostjo v društvih in AO se mora zatorej brezpogojno prenehati. Boljše je, da sicer taka društva ne eksistirajo, kajti od apolitičnosti pa do kontrarevolucionarne dejavnosti ni daleč. Mladino pa jc tudi odganjati od golega esteticizma. to je od golega poudarjanja lepote narave. Imeti mora vedno pred očmi, da socialistična družba sloni na pravem proletarcu-humanistu. Mladim ljudem je treba dopovedati, da so ravno v današnji družbi podani vsi razlogi za vedro in dobro družbo. To je treba prikazati zlasti našemu delavstvu. Predvsem v tem
fravcu morajo usmeriti vsa društva tudi svojo organizacijsko delavnost. Sele potem, o bodo v tem uspela, so izvršila svojo nalogo. Celjsko planinsko društvo je naslednik znamenite Savinjske podružnice, ki ima brez dvoma izredno velik političnogospodarski pomen za svoje področje. To je tisti predel slovenske zemlje, o katerem je nemški šovinist in slovenski nemčur mislil, da je že v nemškem žepu. Zato je pravilen razvoj planinstva tu še posebno važen. Prej je vladalo tu nekako turistično-letoviščarsko življenje, ki je slonelo na savinjskih kulakili. Ti so danes iz gospodarskega življenja izrinjeni in v tem se občuti velika vrzel. Dolžnost mladine je, da to vrzel izpolni, za to ima sicer najboljše namene, toda do sedaj je bilo v tem pravcu storjenega še zelo malo. Obstojajo objektivne in subjektivne težave. So zelo oddaljeni od gora, na drugi strani pa obstoji tudi kadrovsko vprašanje. Ustvariti bo treba nov turistični kader iz vaške revŠčuic, na katerem naj bi slonelo to novo življenje. Praksa je tudi pokazala, da ona društva, ki so tesno povezana s partijo, OF, sindikati itd., zelo dobro uspevajo, nasprotno pa hirajo društva, ki se temu izogibljejo. Potrebno je opredeliti in objasniti pojme planinstva in alpinistike z ozirom na ostale panoge fizkulture. To je nujno, da bodo znali ločiti šport od alpinistike. Navaja, da alpinistika načelno ni šport, četudi vsebuje gotove športne momente. Važno je predvsem to, da ima šport v sebi duh medsebojnega tekmovanja, kar se pri alpinistiki strogo pobija. Nekatera zasavska društva so pokazala iniciativo za ustanovitev AO-ov. To je top ¡o pozdraviti, kajti AO ne smemo postavljati samo ob vznožjih gora. ampak tudi povsod drugod. S tem bomo prenesli to miselnost tudi na vsa ona društva, ki jih danes smatramo kot nekaka gospodarska društva. Na ta način pa bodo v društvo pritegnjeni tudi drugi ljudje. — Sekretar PZ jc v kratkih obrisih podal razvoj planinske organizacije od osvoboditve pa do danes in naglasil. da imajo zasavska društva specifične pogoje, ki se bistveno razlikujejo od gorenjskih društev. Rak rana teh društev je, da se društveni funkcionarji vse preveč bavijo z gospodarskimi problemi mesto stem, kako bi pritegnili mladino in kako bi jo vzgajali. Dalje je nujno potrebno, da se društva tesno povežejo s krajevnimi političnimi organizacijami. Društva, ki so to že storila, uspešno delujejo, ker jim politične organizacije vsestransko pomagajo in dajejo iniciativo za pravilno delo. Druga napaka teh društev je, da premalo zajamejo v svoje področje okolico. Tako naj na primer društvo v Celju usmeri svoje delovanje v vso Savinjsko dolino. Na potrebnih mestih naj postavi poverjenike in potom njih izvaja svoje delo. A* manjših krajih, ki nimajo pogojev za
življenje, nima smisla ustanavljati samostojna planinska društva. Konkretno delo se bo pokazalo v „planinskem tednu", ki bo letos septembra. Namen je, da v tem tednu pokažemo, kaj smo storili in kaj še imamo namen storiti, in da pritegnemo cim več ljudi v planinsko organizacijo. A' mesecu markacij bodo markirana nova pota, zlasti pa ona. ki so bila važna za časa osvobodilne borbe. Letos bodo v vsej Sloveniji predvajani normalnotračni planinski filmi. Prikazano bo življenje v naših tečajih, v sovjetskih in švicarskih gorah itd. Bo to pet filmov, ki bodo izpolnili cel večer. Društva naj za poset teh predstav izvedejo močno agitacijo, akcijo za pridobitev članstva, prirede večje izlete v Julijske in Kamniške Alpe. Zajeti je predvsem kmečko in industrijsko mladino. Celjsko društvo ima 53 o/o mladine. Njihova vzgoja v AO-ju je na najboljši poti, imajo redne sestanke, ki se jih alpinisti polnoštevilno udeležujejo. V odseku vlada železna disciplina. Vključena so tudi politična predavanja. Kmečke mladine pa Celje do sedaj še ni pritegnilo. V Trbovljah imajo samo na gimnaziji preko 80 članov mladincev, primanjkuje jim pa predavateljev in voditeljev.
. Skupnih izletov v oddaljenejše kraje ne morejo izvesti, ker nimajo avtomobila, po večini so pa tudi vsi zelo zaposleni s planskim delom. V Hrastniku jc stanje podobno onemu v Trbovljah, prav tako v Zagorju. PD Laško ne more računati na mladino, ker je povečini navezana na Celje, kamor se vsak dan vozi z vlakom. PD Kamnik ima med člani 40 o/„ mladincev, in redne sestanke AO. Umestno bi bilo prirejanje mladinskih množičnih izletov, ki naj bi jih mladinci sami vodili. Društva v povezavi z mladino v splošnem niso uspela. Najuspešnejše bo, če društva zadolže mladince, da sami pritegnejo mladino v planinstvo, ,ter jo sami tudi dalje vodijo. Isto naj bi veljalo za pritegnitev -kmečke mladine. Na osnovi diskusije so se sprejeli sledeči sklepi: Planinska društva naj se najtesneje povežejo s komiteti, katerim je prikazati vse društveno delo. Partija bo društvom vsestransko pomagala. Vsako planinsko društvo naj^ ima v svoji sredi človeka, ki bo zlasti skrbel za vzgojo mladine in o tem redno poroča! na odborovih sejah, organiziral izključno mladinske planinske sestanke in vključil mladino v delo z raznimi referati, s prikazovanjem planinske organizacije in prirejanjem množičnih izletov. Najuspešnejša pot za pritegnitev mladine^ je tesna povezava s strokovnimi šolami in s sindikati v podjetjih in ustanovah. Ker zaradi težkoč pri železniškem prometu ni mogoče prirejati skupinskih izletov na oddaljenejše vrhove, naj se organizirajo izleti v okoliška predgorja. Pri organizaciji skupinskih izletov naj se planinska društva naslonijo na Putnika v Celju in Zagrebu, ki ima planirane že vse izlete in zagotovljene vlake in bi lahko marsikdaj odstopil pri svojih izletih kak vagon tudi planinskim društvom. V bodoče bodo prejemali prehrano iz zajamčene preskrbe in po zmernejših cenah lč člani, nečlani pa samo iz prostih viškov in po višji ceni. V zvezi s tem so gorenjska planinska društva na takem sestanku na Jesenicah sklenila, da bodo živila iz prostih viškov skupno nabavljala. Morda bi bil tak sklep umesten tudi za zasavska društva. Društva morajo poskrbeti, da bodo nižje ležeče postojanke tudi v bodoče obdržale svoj planinski značaj in da nc postanejo običajne gostilne. Za gradbena dela so prejela društva kredite šele novembra 1948, izčrpati pa jih jc bilo treba že do 31. decembra 1948. Društvo v Hrastniku jc prejelo za postojanko na Kalu 220.000 din. Kamnik za Cojzovo kočo 300.000 din. Trbovlje za Dom na Mrzlici in kočo na Kumju 150.000 din. Pripravljalna dela za postavitev Doma na Veliki planini vodi koordinacijski odbor, ki sestoji iz zastopnikov društev v Domžalah, Kamniku in Ljubljani ter iz zastopnikov PZ. PD Laško gradi kočo na Smohoru, in je prejelo od OLO kredit 300.000 din. Društvo v Trbovljah bo prejelo za razširitev Doma na Mrzlici in dopolnilna dela koče na Kumu 300.000 din. Pl) Krško naj za obnovo koče na Lisci čimpreje dosta\i načrte obenem s proračunom. Mnoga društva so v preteklem letu močno grešila pri pobiranju prispevkov za PZ. Ne vpoštevajo, da je PZ vezana tudi na dohodke, ki jih prejema od članskih znamkic. Se bolj kritično je s prispevki GRS. Društva sc morajo zavedati, da so te prispevke plačali Člani in da torej niso last društev. Ker se iz teh prispevkov krijejo vse potrebe za GRS, naj društva z odvajanjem teh prispevkov nc čakajo več. A' skladu z navodili FISAJ-a je tudi PZ izdelala finančnomatcrialni pravilnik, ki je obvezen za vsa društva.
Društva so v letu 1948 izvršila sledeča obnovitvena dela: V Domu na Korošici je Celjsko društvo izvršilo razna popravila v vrednosti okoli 20.000 din. K Mozirski koči na Coltch je napravilo prizidek, ki je že pod streho, do meseca maja bo pa popolnoma gotov. Na KoroŠici jc urejena zimska soba. Celjani žele postaviti v bližini Mozirske koče veliko planinsko postojanko. Društvo jc v svoj petletni plan postavilo
gradnjo velikega doma na Okrešlju. Ker meje še niso urejene, naj se ta gradnja prenese na Golte. Savinjska dolina je v pogledu turizma še docela ueobnovljena. Društvo v Kamniku je v letu 1948 povečalo Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Zastekliti mora še okna. prestaviti vodovod in stranišče in urediti zimsko sobo. v katero bo postavilo štedilnik, v koči pa opremiti ležišča. Vsa dela bodo gotova do spomladi. V koči na Kamniškem sedlu namerava obnoviti vhodna vrata in vse pode. Vstavili bodo tudi nova okna v obeh postojankah. PD Domžale jc že pismeno pozvalo strokovnjaka, ki bo pregledal teren za žičnico na Veliki planini. Žganje apna in tesarska dela so že preskrbeli. PD Laško je kočo na Šmohorju v surovem stanju že dogotovilo. Društvo v Trbovljah seka 50 m3 lesa. ki ga l>o rabilo pri obnovitvenih delih koče na Kumu. Dom na Mrzlici bodo nad kletjo povečali v izmeri 10x5 m. S tem bosta pridobljeni dve sobi. in ena shramba. Koča na Kalu. ki je bila 15. VIII. 1948 otvorjena, jc dolga 13 m in široka 7.50 m. Ima verando in dva precej velika prostora. Na vrhu sta dve sobi, v eni je šest, v drugi šestnajst postelj. V letošnjem letu nameravajo postojanko razširiti in postaviti še dve sobi v izmeri 8 X 6.50 m. Hkrati bodo napeljali vodovod in skušali postojanko elektrificirati. Koča na sv. Gori, ki je precej velika, je dograjena do prvega nadstropja, kjer je sedem prostorov, med temi dve skupni ležišči (eno za moške in eno za ženske). \ preteklem letu so nabavili ves material za zunanjo dograditev koče. Z nadaljnjimi deli bodo pričeli konec februarja. Občutno jim primanjkuje inventar. Crez poletje je postojanka stalno zasedena. V tekočem letu nameravajo temeljito izdelati tudi pritličje. V ta namen potrebujejo izredni kredit, ki naj bi ga dodelila PZ.
Delovni sestanek delegatov federalnih planin, zvez v Žabljaku pod Dnrmitorjem.
Minila je mučna vožnja z vlakom in rano zjutraj smo se po deževni noči pripeljali v mesto Ruda, ki je bila zadnja železniška postaja. Ogledali smo si mesto, kjer jc bila osnovana prva proletarska brigada NOV. Tu smo se spoznali z delegati iz Bosne in Hercegovine in z onimi iz Srbije, s tovariši iz Zagreba smo bili pa že stari znanci z dolge poti. Ko je bila ura daleč preko poldneva, je prišel po nas kamijon, ki je imel nalogo, da nas potegne po klancih in skozi soteske preko Plevi j a v Zabljak, gorsko mesto tik pod Durmitorjem. Vožnja je bila edinstvena, na 150 km dolgi poti smo imeli priliko občudovati vso lepoto črnogorskega gorskega sveta in prav tako drzno in vzorno vožnjo našega šoferja. V poznem popoldnevu smo dospeli v črnogorsko mesto Plevlje. Vožnja dalje je postajala vedno bolj pestra in romantična. Takoj za Plevljem smo zapeljali v divjo sotesko, ki je tudi nas Slovence popolnoma zadovoljila; priznati smo morali, da take lepote nimamo v naših alpskih tesneh. Ko pa je naš kamijon prižgal žaromete, smo za vozili na zasilni most nad Taro: nismo se mogli nagledati imenitne zgradbe, z mogočne višine 165 m smo zrli v tesen reke Tare. To so lepote, s katerimi se morejo primerjati le najlepši predeli naših Alp in alpskega sveta v tujini. Pozno ponoči smo zagledali obrise Durmitorja, ki so ga zavijale megle. Bliski so parali nebo. pripravljalo se je k nevihti, pa smo jo prehiteli; razbesnela se je šele, ko smo mi že udobno spali v prijaznem mestnem hotelu v Zabljaku.
Drugo jutro je lilo kakor iz škafa. Mogočni Durmitor nas ni hotel sprejeti; prav jc tako, izvršiti smo morali svojo nalogo. Zatekli smo se h gostoljubnemu upravniku hotela „Durmitor", ki nam jc radevolje odstopil najlepše prostore za naše zborovanje. Prisedli so Bosanci in Hcrcegovci, tovariši iz Orne gore in iz Srbije, Slovenci smo dobili svoje mesto med njimi, skupaj s tovariši iz Zagreba. Tov. Vojan špicar je pozdravil uvodoma številne navzoče delegate in nakazal nujnost in namen tega delovnega sestanka, na katerem naj bi se ustvarili pogoji za tesno sodelovanje med posameznimi federalnimi planinskimi zvezami. V živi diskusiji, pri kateri so sodelovali prav vsi delegati sproščeno in tovariško, je bilo nakazanih nekaj napak dosedanjega dela v posameznih zvezah in pri Savezu samem, hkrati pa so delegati sporočili izboljševalne predloge, na osnovi katerih bomo delali v bodoče za zdravo rast množičnega ljudskega planinstva, ki naj v največji meri koristi našemu človeku iz tovarn in gradilišč ter človeku na vasi ter mu nudi v bogastvu prirode priliko za počitek in odmor, ki mu večata delovni polet za dosego in presego planskih obvez. Prav tako pa smo slišali tudi pozitivne izboljševalne predloge za poživitev našega alpinizma, ki mora v mladih prihajajočih alpinskih kadrih večati domovinsko ljubezen in zavezati vsakega mladinca, da si nenehoma krepi v visoki šoli gora moralne in fizične sile. ki so potrebne, da čuvamo vsikdar in [»roti vsakomur dragocene pridobitve narodnoosvobodilne vojne.
PlaninISJ^Z Z sposameznimi zadevale povečati sodelovanje Planint ™ 1,1 posamezne planinske zveze pri-
Kosmeta in Maeedonije	° ' Cm'	lepoto in narodno sil„
obijoHu-iVo™,^ p^rfijrirSi?
sestanku zasejano 'seme.T bo noaimo ^ A- fr^1 " J® biI° - '«■>
SillBliiilill
SSgStSaSfe^SH««!
i	i-u62?1 Z,et P|?n'rJcv planincev. V dneh 7., 8. in 9. maja 1949 ie hil
SsTsSšSišgSfŠrUgŠtis
hodih v gore le zaradi uživanja, ampak bodo svoje izkušnje in opazovanja prenašaM na mlajše člane m jih pridobivali za planinstvo. Za pionirje pripSvSSi razstava fotografjj ter sportsk h potrebščin je vzbudila veliko zanimanje mSto varišev Na
na pt^firn^	"i ^Ub'jana t0,ma6i,° Panoramo s p ose bnhn oz i rom
i ; ; !!' P°da 0	PreS'c<l zgodovine Gradu in Slovenske Jemlje in jim na
aP T r P a'°- p^"0.,86 pleZ3' SC nii,10va že,ia P° obisku planin še okrepila. Taborni ogenj za Rožnikom, tople besede starega abornika Kunaveria in sproscenost, k, j0 more mladini nuditi le priroda, so bile°dobra pripravaT« pot V
me<? vodiče ^ člane"A^iz^Gorei3' i" t "'^t	t^^ p^ deli i
del pa ie ostof ni enpm T?.Jiega ^ta i? LJubl ane« ter jo mahnili Pod Srce: en to k J«J JI rondot,uh »nežl9ž- Vso pot živahno povpraševanje - kaj ie
imenoslovje" za r3 ne° ^ " Z?°dovi"° N0B' ** partizansL borbe v 'planinah a hndn J?3'	o ; Premnogi pionirji so si natrpali beležnico s pripombami ki
bodo da e snov za „P,on,rja" v Sloveniji in za razne liste po drurih renuEh 7 zannna^em so opazovali pionirji iz drugih republik slalom. ekm^Ti j^ e priredilo in	C(n prav njim v čast. Drugi zopet so se seznanjali s tehniko hoie P"sne^
ver :r:i;if T Pr,tsestopu v Maruijek niti	^ ¿ ^z
22 C T u |,lamnske^,SVCta in ,eP°te "aše zemlje. Ko smo se po večerji v domu Staneta Rozmana vračali z vlakom proti Jesenicam, so pionirji še ved ib ne utrudno .spraševali Spremljevalcem pa je bilo hudo, ko so s piZri VrLpeU nI poSi	rUf',kak- Srd° jC, ^ ''la"inske c ve tiče Pio ni rj is o jI
Odvratno sliko na sn im!l 3° ^ '""J"1 ^ biI° P0trebno ^ ierbarij. zdel e^ter nlanfn J	L -T! "a JC8,enišfeem kolodvoru, ki se ta dan ni
T zaščlri nir, to krVi	P,anUlskl !	Množični primeri kršenja uredbe
LrZi !lLf •	, C mS0 na'"'avih baš «godnega vtisa na najmlajši, a tudi
spremljale, so marsikatero pripomnili na račun brezvestnežev. Na ljubljinskem ko
lodvoru smo se zvečer poslovili od njih. Vsem je ostala ena topla misel: čimprej zopet nazaj v planine! Domenili smo se s člani pionirske zveze da bomo v bodoče večkrat prirejali skupne izlete in tako mladini odprli pot v gorski svet; se posebej pa bomo priporočili našim društvom, naj stopijo v stik s krajevnimi sta n najmlajših ter z njimi organizirajo planinske izlete. Da je ta pot vzgoje pravilna smo rnogU vsi posneti iz opravljenega izleta. Ko so pionirji v ponedeljek zapus.ah Ljubljano, so odnašali s seboj mnogo lepili vtisov. Iz izraženih zaliva pa moremo sklepati, da jih bomo mogli kmalu zrova spr je i v naiih p!aus*h, kjer bo 'o < elczm vse nase podpore uiko pri vodstvu kot pri izbiri izletov 111 vzponov.
Zimski alpinistični tečaj je organiziral AO Jesenice v dneh od 23. cto 27. aprila 194') z izhodiščem na Vršiču. Namenjen je bil vzgoji novega kadra. Tečaja so se udeležili tečajniki iz Mojstrane, Kranja in Skofjeloke. \ soboto. dne J. IN . t I. so tečajniki zapustili Jesenice z vlakom ob 14.45. \ Kranjski gori je dobil vsak tečajnik določeno količino konzerv, da se je prenos hrane enakomerno porazdelil. I o veČerii je tov. Krušič otvoril tečaj in povedal, da morata vladati popolna disciplma m tovarištvo. Jaka čop je povedal program naslednjega dne ter značilnost, pot, tov Krušič pa jc predava! o ..Razvoju alpinizma pri nas" Straz.sar je naštel vse nase nove in po vojni ponovljene smeri, nato pa se j« «čelo živahno	"
raznih smereh v Julijskih Alpah. V nedeljo, dne 24. IV. t. 1. so tečajnik, ol e odšli Po pobočju Mojstrovke in Travnika do pod Spicka odtod pa ob 11. uri jo Malca kila med Malim in V elikim Pelcem, na sedlo med Bavsico m Koritnico, preko planine Bale do Bavšicc, od tam pa v Bovec, kjer je bilo vse pripravljeno za sklop,ično predavanje, ki je bilo ob polscdmih zvečer. A ponedeljek, dne 2o. .IN . 1.I., so se s kamionom odpeljali iz Bovca do Soče od tam so se povzpel, cez	skalo
na Velika vrata med Čelom in Kalom. na Lopucmco ter k koci pn Sedmerih jezerih. Proti večeru so nekateri obiskali še Tičarico. Okoli gorskih vehkanov so se zacel^ podili megle, ki so oznanjale spremembo vremena. V torek, dne 26. 1\ . t 1 dopoldne zaradi slabega vremena ni bilo vzponov. Ob 10. uri je predaval tov. Krusic o poti slovenskega alpinizma in o ocenjevanju smeri Po kosilu je dal tov. Krusic vsakemu tečajniku na prosto, da gre naprej preko Hribaric v Planiko ali p ^ vrne cz Komarčo v Bohinj. Bet se jih je odločilo, da se vrnejo, ostali pa so krenili ob 1 naprej. Deževalo je. vrhovi so se zavili v goste megle. Se prodno so tečajnik, p na Hribarice, je začelo snežiti. Po tri in polurni hoji so dospeli v Plan,ko, kamor so prišli tudi vajenci industrijske metalurške šole ki so nameravali B^o s e^, prižgati na predvečer praznika O. F. „a vrhu Triglava kres. Ta pa je odpadel 1,er jc le snežilo. V sredo, dne 27. IV. t. L, se tečajniki zaradi slabega vremena niso povzpeli na Vrh Triglava: vodstvo tečaja je sklenilo, da se vrnejo skoz. Krmo v dolino kamor so odšli tečajniki dobre volje in z željo, da se tak tečaj skoraj ponovi. Janja trclih.
Posvetovanje jugoslovanskih planinskih zvez je bilo v dneh L, 2. in 3. aprila 1949 na Popovi ša,,ki na Sar planini v Lit Macedomji. Sestanka so se udeležile vse planinske zveze razen črnogorske, (ki kljub krasnemu gorskemu svetu v tej deželi se danes ni organizirana!). Namen zborovanja je bil ugotoviti m odpra^ti osno^ic na^ kc pri jugoslovanskih planinskih organizacijah m izdati mere m ukrepe za nino?.cm razmah planinstva v državi in vzgojo članstva.
Predvsem se je treba tesno povezati z množičnimi organizacijami in pritegniti kar največ delovnih ljudi k aktivnemu sodelovanju v planinstvu Trcba jc ustvarjati v šolah, zadrugah, uradih itd. planinske družine kot osnovne enote planinstva v sindikatih. mladinskih in drugih organizacijah razviti z.vo propagando za pristopanje m aktivno udejstvovanje v planinstvu. Da se dobe podatki, na podlagi katerih se bo spremljal Jzvoj organizacije in socialno politična struktura članstva, je trebaposveti* večjo pažnjo statistiki in evidenci. Vse množične organizacije (sindikati, NO, Al Z, Zveza pionirjev. NOV in zlasti tudi Gimnastičn, savez Jugoslavije), morajo imeti y planinskih organizacijah svoje zastopnike. Planinske in množične orgamzacije naj prirejajo skupne «lete, planinska društva naj z asti omogočajo P^ke renja itd. mladinskim delovnim brigadam po njihovem povratku z dela. ^Ja p n.r-skim organizacijam je treba učinkovito pomagati; pri I ZJ naj se ustanovi komisija za
sodelovanje s pionirji, enako naj se pri republiških zvezah in drustvdi ustvario odseki, ki poskrbe za planinsko vzgojo pionirjev, za prirejanje	^ £
tečajev, izletov in taborenj. Omenjeni odseki morajo pionirskemu podmladku pnskrbet. opremo in rekvizite za izvajanje planinskega športa.
za turizem, z ministrstvom za šume (zaradi «radiva za kn,V i„ •• • ,"tetl
Vsak planinec naj bo obenem tudi agitator, prirejajo naj se v sindikalnih nn druznicah, šolah, tovarnah itd planinska predavan a. Id naj ob avnava o v „C" mnstva na zdravje in moč prebivalstva. Planinski časopisi nai^setopopo toHo v oLledn
filmskim podjetjem pobudo, da snemajo planinske izlete in vzpone i„ na ta nut razširijo smisel za planinstvo in lepoto naših planin med ljudstvom- tudi naj nosk za smotrno dodelitev filmov v svrho propagande planinstva.	'	J P "
delom v državi Valil ietoi ^f" F^f- 8	P0"***» ™ gospodarskim
i,'/ a,Ze" J° ij0J 23 ,dviSanJc idej nos ti v planinskih organizacijah davno
ninskih t i PIamnst™ »a'od"a evolucija in izgradnja socializma, lalogf pk-2i v ntm]e VTJf 8JT Žl,ansir° V d»1'» neizmerne ljubezni do domotinJ in 3 t t	Z a °-i'' kl 1krel"i° obrambno sposobnost ljudstva. Na izletih
lWhnln t gojiti tovarištvo, disciplino, požrtvovalnost in smisel za kolekti ^s
osebno pozornost je treba posvečati vzgoji kadrov in vsestranski politični to strokovni mi nlfli i ™ »«ta™ kov. Sirske organizacije naj se bolj\ot dosi dob vcSito SJJKŽ °S.Vobod,l,"h Hev,	v zgodovino' partizanskih podvigov to ob k
spomenikov iz narodno osvobodilne vojne. Ob narodnih praznikih „aj se° or^a uz ra o zlea ,n pohodi v gore. Planinci naj se živahno udejstvu ejo pri gosiilarskih akd v držav, tako pri pogozdovanju in odkrivanju rudnega bogastva v zLlh pri ar pnrodmh znamenitosti in spomenikov, in sodelujejo po svojih močeh pri znanstvenih akcijah raznih institutov in oblasti, pri rekonstrukdji naše vasi. poma^to nrf^etoTia polju m v gozdu, telesnovzgo nim organizacijam pri gradnji njihoS, 0^ itd
enkrat mesečno zaradi povezave in Sl^so^ SST^JSSS
3STSK:
Naslednje posvetovanje PZJ bo v oktobru 1949 na Nanosu, kjer se bo davnem obravnavala zagotovitev materialnih sredstev za razmah planinstva.	c
nesreče^TttigV^iir'1^ 194?>Pl/ *™ na strani 118 v članku ..Planinske nesreče v letu 1 48 pomotoma poročali, da sta se na Jalovcu v decembru leta 1948
smrtno ponesrečila .Mirko Zgaga in Ivan Gropuzzo, člana AO PD zT^ cb Vest ni
Z;~TdPoHnfvSta V •,lokTj-teiki.1' ok',i-»ah	navedeno turo ter e
zdrava vrnila v dolino. Vzpon 111 doživljaje na tej turi sta hrvatska alpinista tudi
opisala v reviji „Naše planine« „a strani št. 73 in si.	Uredništvo
O B Z O R
Sovjetski alpinizem. V lanski oktoberski številki je prinesla poljska alpinistična revija Taternik (glasilo visokogorske skupine Poiskega Towarzystva fatranskega) nekatere informacije o sovjetskem alpinizmu, iz katerih povzemamo naslednje podatke. Ruski alpinizem se je pričel razvijati leto 1928, ko je bi a ustanovljena I roletarska zveza planincev v Moskvi. Od tega leta dalje je razmah alpinizma v URSS podpirala tudi država, ki smatra, da alpinizem krepi voljo, disciplino moc, vztrajnost m požrtvovalnost. Ruski alpinisti so od takrat izvršili vrsto prvovrstnih vzponov v Kavkazu, Pamirju in Tianšanu. Danes je v URSS 12.000 izurjenih alpinistov k, se dele na osnovi teoretične in praktične izobrazbe v več kategorij. Najnižja skupina (alpinist URSS prve stopnje) šteje 12.000 alpinistov, to se pravi, da so to stopnjo dosegli prav vsi organizirani planinci. Da dosežeš to stopnjo, moraš imeti športno diplomo prve stopnje, ki jo pridobiš z vzponom na goro, visoko nad 5600 m. z obvladanjem splošnih alpinističnih spretnosti, pojmov reševanja, orodja m topografije. \ sledečo stopnjo (alpinist URSS druge stopnje) se sprejme kandidat, k, jc najmanj tri mesece služboval kot alpinistični nastavnik in zmagal najmanj dva vrhova nad 6o00 m. lakih alpinistov jc v državi okrog petsto. Tretja kategorija obsega le okrog sestdeset alpinistov, ki imajo naslov ..mojstri alpinizma". Gorniki, ki so si pridobili prav posebne zasluge za razvoj alpinizma v zvezi sovjetskih republik se zovejo „Zaslužni mojstri alpinizma"; samo trinajst jih je, ki nosijo ta častni naslov. Podobna razpre-dclba je uvedena v Sovjetski državi za vse športe. Povdarja se, da je alpinizem tekmovalni šport. Alpinizem hi sploh vse športe (h katerim se prišteva tudi šali) upravlja Državni zavod za telesno vzgojo in šport, ki ima poseben komite za alpinizem in alpinsko sekcijo. Poleg tega so še razna društva, ki se pečajo z alpinizmom, tako n. pr. združbe dijakov itd. Vlada izdatno podpira alpinizem, 1. 1947 je samo alpinskim vežbalnim taboriščem sindikalnih združb izplačala nad deset milijonov rubljev podpore. Zaradi nevarnosti, ki jim jc alpinizem podvržen, so za ta šport izdali posebne predpise. Predno se skupina alpinistov odpravi na pohod v gore, mora dobiti od nredstoiništva dovoljenje za gotove vzpone, ki se določijo po zmožnostih udeležencev in po kakovosti tehničnih sredstev, ki jih imajo. Odhod v gore morajo javiti najbližji reševalni postaji. Zaradi teh ukrepov samo zadostno opremljeni m izvezbam gornik, izvajajo težje ture in so gorske nesreče razmeroma redke. Teoretična m praktična vzgoja alpinistov se vrši v fizkulturnih centrih v klubih v stalnih in pokretmh taboriščih, pa tudi neposredno pri vponih in na odpravah. Kader kvalificiranih uci-teliev alpinizma je štel že leta 1939 petsto nastavnikov. Danes jih jc gotovo ze mnogo več. Alpinistične tekme so ob priliki tako imenovanih alpimjad, katerih organizacija pa nam ni natančneje znana. Alpinisti se udejstvujejo tudi v znanstvenem proučevanju gorništva v okviru telesne vzgoje. Med 12 spisi, priznano najzanimivejšimi izmed 237 razprav, ki so jih športni znanstveniki napisali v letu 1947, je tudi delo znanega nam sovjetskega gornika J. Abalakova „O tehničnem napredku alpimzma. Tudi planinstvo ie v URSS dokaj razvito in uživa podporo sovjetskih oblasti. Imajo posebno medaljo „Turist URSS". V tej spodnji skupini se razlikujejo turisti nautiki (jadralci), pešci, smučarji in kolesarji. Tudi od teh športnikov se zahteva poznanje nekih teoretičnih in praktičnih spretnosti.
Alpinizem v Avstriji. Medtem ko Nemci iz bivšega Rajha še niso obnovili planinske organizacije in tudi še nimajo planinske rerije so Avstrijci ze pred leti zopet osnovali svoj Alpenvcrein, ki ima že nad oO.OOO članov in izdaja ze 4. leto svoje glasilo Berge und Heimat (Gore in dom) in mesečni vestmk Mitteilunggen des O A V Prvi izhaja na Dunaju (urednik Richard Grumm. alpinskolitcrar.u svetovalec pa znani strokovnjak za plazove in planinski pisatelj \Valther Flaig) Mittcilungen pa ! Innsbrucku. Iz bogate vsebine letnika 1948 „Berge und Heunet" naj navedemo nekatere zanimivosti. Vrhunski alpinizem je zastopan z .194. opravljenim vzponom čez 700 do 1000 metrov visoko Laliderer Nordvvand. (Nordversehneidung) v Karvcndlu, ki je bila že popreje v 1. 1946 preplezana v skrajno težavnem direktnem vzponu. Prvi zmagovalci so bili v 1.1946 Hias Rebitseh. Sepp Spicgel in Kuno Rainer (Al., skrajno težavno). Isti Hias Rebitseh jc po dveh neuspelih poskusih 11. in 12. septembra 1947 v družbi Franca Lorenca zmagal tudi že omenjeno zarezo, ki se označuje s V l.-r to jc skrajno težavno, gornja stopnja, in spada po izjavi plezalcev med najtežje in
najnapornejše podvige, ki so bili dosihdob izvršeni v severnih apneniških Alpah. V zvezi s tem vzponom je zanimiva tudi razprava o enotni presoji težavnosti pri vzponih v kopni skali („Novi red"), ki sloni na posvetovanjih in sklepih vodilnih avstrijskih, francoskih in italijanskih alpinistov v Innsbrucku od 20. julija do 9. avgusta 1947 in označuje težavnosti s šestimi tridelnimi stopinjami, ki omogočajo točno uvrstitev vsakega plezalnega vzpona v ustrezajočo kategorijo. (V tem vprašanju bi moral tudi slovenski alpinizem zavzeli svoje stališče ter postaviti pravila za dosihdob še dokaj neenotno in zato često sporno ocenjevanje vzponov). Na tej osnovi deli Sepp Walcher v članku „Plezalne skupine v Avstriji" tamošnja gorovja in vzpone v njih po težavnostnih stopnjah, pri čemer prišteva Hochschwab. Lechtalske, Allgäuskc Alpe, Rätikon, Tennengebirge itd. itd. k lažjim gorovjem (I. do IV.), medtem ko označuje nekatere vzpone v Kaisergebirge, Karvcndlu. Wettersteinu kot najtežje v Alpah 'do ^ I.-f-). Posamezne številke revije obravnavajo izvestna področja avstrijskih Alp. tako junijski zvezek Wilder Kaiser, julijski ledenike splošno s posebnim ozirom na avstrijske, avgustovska številka govori pretežno o salzburškem gorskem svetu in tamošnjih ledenih jamah, septemberska o Zillertalskili Alpah, oktoberska o vorarl-berških gorah. Novembersld zvezek je posvečen med vojno umrlim alpinistom: mnoga slavna imena beremo tam: Kugy, Lammer, Albrecht Penck (znameniti geolog in geograf). Barth. Zdarsky, Schwarz, Gruber; iz Švice: Jenny (urednik revije „Die Alpen"), Kurz, Simon; Anglija: Bruce, Younghusband, Strutt; Italija: Castiglioni. Comici, Gervasutti. Sella itd. Posebej bi bilo omeniti smrt raziskovalca Alp prof. dr. Romana Luzerna (-¡- 25. VIII. 1945), ki je med drugim pisal tudi o zaledenitvi Kamniških Alp, in geologa Otona Ampfererja '1875 — 1947), ki jc raziskoval tudi predele zapadne Srbije. Veliko pozornost posveča revija plazovom, teoretičnemu študiju lavin in obrambnim ukrepom proti lavinskim nesrečam. V zvezi s tem revija tudi izčrpno poroča o švicarskem lavinskem tečaju na Weissfluhjochu, ki se ga je udeležil in ga je v Planinskem vestniku tudi temeljito opisal naš dr. Avčin. O prvem mednarodnem kongresu gorskih reševalcev, ki ga je organiziral Avstr. Alpcnvcrein in ki se jc začel 28. avgusta v Kufstcinu na Tirolskem, nadaljeval v gorovju Wilder Kaiser s praktičnim predvajanjem modernih reševalnih metod in orodja ter končal v Oetztalu, poroča Georg Sixt. Zborovanja so se poleg Avstrijcev (Maringer, Gramminger, Ro-metseh) udeležili Švicarji (športni zdravnik dr. Campell iz Pontrcsinc), prof. Felix Germain iz Grenobla. ki vodi francosko reševalno službo in njegov tovariš iz Club Alpino Italiano, prof. Rinotti iz Paduc. Dr. Rometsch jc ob tej priliki praktično pokazal po principu dunajskega profesorja Stieglerja izboljšana nosila, ki se odlikujejo po mnogostranski uporabnosti in ugodnem položaju poškodovanca, Mariner pa je razložil pripravo iz jeklene žice, ki omogoča varen prenos ponesrečenca iz vsakega terena. Praktično se prikazali uporabo novih reševalnih sredstev v Totenkirchlu in v najtežjem skalovju Fleischbank. V Oetztalu so Francozi na ledeniku predvajali moderno reševanje iz smučarskih predelov. (Škoda, da se Jugoslovani te važne in koristne prireditve niso udeležili. Vsekakor bo treba vsaj v našem glasilu potek zborovanja in zaključke izčrpno prikazati!). Z inozemskimi odpravami se peča majski zvezek revije, ki obravnava gorovje Bele Kordiljere (Cordillera Bianca) in navaja pri tem dober pregled severnozapaduo peruanskih Andov. Kakor poroča geolog Arnold Heim, je pripravljal zGriški akademski alpski klub v poletju 1948 ekspedicijo v ta predel peruanskih Kordiljerov. (Ali jo je tudi izvedel, ne vemo). Nadalje beremo tam o Satopanth-u (7075 m), sedemtisočaku, ki so ga zmagali Švicarji v letu 1947, o ljubezni Kitajcev do gora (Walther Flaig), o borbah za vrhunec sveta, o Malloryju in njegovi usodi in o Lammerju, ki je vneto dokazoval, da sta Mallory in Irvine leta 1924 dosegla vrh Mont Everesta. Zanimiv je za nas članek R. Klebersberga „Aconcagua — usodna gora", v katerem poroča znani geolog in alpinist o knjigi Thomasa Knoppa ..Boj za Acon-caguo", ki je izšla leta 1946 v nemškem jeziku v založbi „EI buen libro" v Buenos Aires-u. Kakor je znano, se je prvi povzpel na 7035 m visoki vrhuncc Amerike švicarski vodnik Mathias Zurbrüggen iz Macugnage (14. I. 1897), od takrat do februarja 1946 je doživela gora še 17 obiskov, leta 1938 so jo v novi smeri osvojili tudi Poljaki. Bavarski Nemec H. G. Link je bil kar petkrat na vrhu, med drugim tudi takrat, ko se mu je pridružil Slovenec Jože Kastelic (v marcu 1940). ki je ob tej priliki najbrž dosegel vrh gore. a nato v snežnem viharju podlegel (glej Pl. v. 1940, str. 170). Kastelic je s tem postavil slovenski višinski rekord, ki ga dosihdob še noben Slovenec ni nadkrilil, če ne štejemo za Slovenca „sedemtisočakarja" Ervvina Schneiderja ki je v
Idriji rojen, je po materi, roj. Zazula, slovenskega rodu in je po pričevanju svojega strica Jožefa Zazule do sedmega leta znal samo slovensko). Schneider je bil na Pic Leninu (7127 m), Jonsong Peaku (7459 m), Nepal Peaku (7153 m), Dodang Nvima Peaku (7150 m), Rakiot Peaku (7062 m) in Aconcagui (7035 m), je torej pospravil kar šest sedemtisočakov in torej po pravici nosi svoje ime.
Se besedo o avstrijski planinski literaturi, ki v letu 1948 ni proizvedla izredno pomembnih del. Günther Flaig, sin Waltherja Flaiga, je napisal knjigo „Smučarski prvaki" (Skikanoncn), ki podaja v besedi in sliki življenjepis 50 avstrijskih vodilnih smučarjih, med njimi tudi Seppa Bradla, ki si je v Planici leta 1939 priboril svetovno prvenstvo v smučarskih skokih in je pot do te slave popisal v posebni knjigi (Mein Weg zum Weltmeister). Kritika hvali dr. K. H. Rechingerja, kustosa na prirodoslovnem muzeju na Dunaju. „Rastlinske slike iz Vzhodnih Alp", album z 164 osmerobarvnimi tabelami, ki predstavljajo prav toliko planinskih cvetic. Hans Hoffmann Montanus, ki je imel svojčas kot direktor salzburškega tujskoprometnega urada nekaj poslovnih stikov z Ljubljano, je napisal dokaj prijazno sprejete spomine. Dalje se omenjajo planinski romani znanih pisateljev Karla Ginzkey-a, Gustava ltenker-ja in Jos. Per-koniga. Sc precej drugih zanimivih stvari čitamo v lanskem letniku ..Berge und Heimat": o zimskih vzponih, o planinskih živalih, o gorskih vodnikih, o raziskovanju ledenikov, o opremi, o geologiji, o flori in fauni avstrijskih Alp, o plazovih, o planinski fotografiji, o kartografiji, o predavanjih itd. Na koncu bi še omenil, da so posnetki po večini odlični, da je papir kar dober in da zato revija na zunaj in po vsebini dostojno predstavlja avstrijski alpinizem.	A. B.
Velesa (Dryas odopétala)	Foto jo/e Kovačič
Planinsko cvetje
Pogačica (Trollius europaeu )	Koto jože Kovaiič
Mont Blanc	Foto G. Tairraz-Chamonix
Mt Blanc, vrli
Skupina Mcnt Blanca od Belega jezera — Lac Blanc F°<° g. Tairraz-cha,
Ziljska dolina in gore s Peči	Foto dr A. BriIej
Pogled z Malega Triglava, proti Velikemu Dražkemu vrhu itd. Foto viastja
Če prihraniš mesečno CllVl 100""
imaš na Iconcu leta (jj|) 1200""
In to ie že nekai!
Če varčuješ z življenjskim zavarovanjem, prejmejo svojci ob morebifni Tvoji smrti vso zavarovalno vsofo.
In to ie mnogo weč!
J*	Če torej zavaruješ svoje življe-
nje, hraniš zase, za doto hčerki, za svoj priboljšek v starosti; v i	primeru morebitne Tvoje pre-
rane smrti pa svojo družino, o	ki bi jo ta nesreča že itak
hudo prizadela, obvaruješ vsaj materialnih skrbi.
S
o d
o
/
£<	Z življenjskim zavarovanjem
yse f	sodeluješ pri skupnih napo-
zavaruje	^ « 'epše in boljše življe-
nje delovnih ljudi!
DRŽAVNI
ZAVAROVALNI ZAVOD
\
%	elomfav#0	o<X
JO!!!**
Z.ZO. J.
LJUBLJANA
Kom nudi ^zkuituKM
pQjt>iQjfeiJUM>
&a> we panose ipa^ia