9 p Mlstom tu hMmwì jim i nt o poit&te •• Leto XXII., It. lol upravoijrvo. uuoiiana, fuccinijeva alia 9. Teleion fc. »1-22. 51-23. 31-24 taseratm oddelek: Liubliana Pacciniievi allea S - Teleioo fc. 31-23 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Raponi: a Ljubljansko pokra imo pò potino-čekovnem zavoda fc. 17.749. a astale kraj« Iraliif Servtitc Conti Cort Post No 11-311? IZM-JbONU MMucmvu za ORlase a Kt. Italije m inozemstva lina On-ntif «»■ìKMirtr» Italiana 5 A MILANO Ljubljana, nedelja 3. maja 1942-XX Cena cent. 19 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit 12.—. a inozemstvo pa Lit 22.80 U r ed o ■ it v o: Ljubljana. Puccini jevi alica Ite*. 9. teleioo fcev 31-22. 31-23. 31-24 ._ Rokopisi se ae vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa la pob- blicità di provenienza italiana ed esteta: Unione Pubbliciti Italiana S A MILANO Leto dni pod okriljem mogočne Italije Prva obletnica ustanovitve samostojne Ljubljanske pokrajine Danes se dopolni prvo leto po onem znamenitem dnevu, ki je obeležen z objavo Kraljevega odloka o ustanovitvi posebne Ljubljanske pokrajine in o podelitvi posebne ustave našemu ozemlju. V tem velikodušnem činu, ki ga je na predlog Duceja izvršil Kralj in Cesar, se priznava dejanski stan, da v naši pokrajini prebiva strnjeno naš živelj, ki mu gre zaradi njegovega etničnega značaja poseben položaj v mejah zmagovite Italije. V tem prizadevanju se zrcali velika državniška modrost in daljnovidnost Duceja, ki je z gornjo ugotovitvijo odločno odklonil vsak videz raznarodovanja, z željo, da se naše ljudstvo občuti v objemu Italije kakor v objemu dobre matere. Poleg tega načelnega priznanja slovenskega značaja naše pokrajine in strnjenega etničnega značaja našega ljudstva, vsebuje ustava z dne 3. maja tudi podrobne določbe o neokrnjeni veljavi našega jezika na osnovnih, srednjih in visokih šolah. S tem, da je čl 6. ustave Ljubljanske pokrajine izrecno naglasil prvenstvene pravice našega jezika pri vzgoji naše mladine in določil, da bodi pouk italijanščine prostovoljen, je med nami izginila vsaka bojazen, zatrt je bil vsak sum o plemenitih namenih Italije z našim ljudstvom. Nič manj ni pomirilo takrat umljive negotovosti dejstvo, da je isti člen ustave zagotovil popolno enakopravnost našega jezika v javnih in državnih uradih. Kot čuvarja naše ustave in s tem posebnih pravic našega življa in našega jezika je Duce postavil Visokega komisarja Eksc Emilija Graziolija, odličnega fašističnega hierarha, in vsakdo mora priznati, da je vodja fašizma tudi v tem pogledu imel izredno srečno roko. Izbira je bila nadvse posrečena in potrjuje znano sposobnost Duceja, ki vedno postavi pravega moža na pravo mesto. V letu dni, odkar stoji na čelu naši upravi Eksc. Emilio Grazioli, je vsa naša javnost priča, kako vestno in skrbno so se izvajala zagotovila, ki jih je zmagovita Italija naklonila našemu ljudstvu kot dar velikodušnega zmagovalca. Slavna rimska pravica in ne-pristranost sta vrhovno načelo uprave. ki je prešinjena z duhom Fašizma. Druga osnovna odlika Ducejeve stranke je neumorno delo v korist najširših plasti delovnega ljudstva. Bilo bi nesmiselno zahtevati, da bi Italija v pičlem letu in v sedanjih vojnih pri- likah, ki terjajo napora vseh narodnih sil za dosego zmage, mogla iz temelja preobraziti našo pokrajino. Toda že to kratko leto nam kaže nastavke resno začetega dela in očituje trdno voljo, da se delo izvede do konca. Javnost je bila že nekolikokrat podrobno opozorjena na prizadevanje Visokega komisarja, ki je posetil skoraj vsak najmanjši kotiček našega podeželja, da se kot vesten upravnik osebno prepriča o potrebah ljudstva in pokrajine. Plod teh posetov so bili izredno široko zasnovani načrti za javna dela na področju mesta Ljubljane in pokrajine. To so obveznosti, ki jih je prostovoljno prevzela Italija do naše pokrajine in njenega prebivalstva. Vse izvaja resno in vestno Pri tem ne postavlja nobenega pogoja razen enega, ki je po sebi umeven: da se prebivalstvo s svoje strani lojalno zadrži nasproti Državi, njeni Vojski in upravi Seglo bi preko okvira pričujočega članka, ako bi hoteli do najmanjših podrobnosti opisati vse že izvršeno delo ter obdelati vse načrte bodočih del. Takisto se nam ne zdi primerno, da bi se ob prvi slavnostni obletnici ustave Ljubljanske pokrajine dotikali temnih sil, ki se trudijo, da bi zavrle koristno delo ter zato namenoma povzročajo nerede in poboje. Naj tem elementom tudi pri tej priliki ponovimo svoje resno svarilo: Zaman ves trud, naše delovno ljudstvo stoji trdno in neomajno v taboru pravice in pravica ne podleže nikoli. Naše ljudstvo hoče miru in reda ter se z vso svojo notranjo silo oklepa zakonitosti, ki edina je jamstvo za uspešno delo in človeka vredno življenje. Prebrodili in prestali smo eno leto težav, ki so neizogibne v tako orjaški borbi, kakršne človeštvo ne pomni, in ko gre za novo, boljšo in lepšo bodočnost sveta. Ta korak je naše ljudstvo napravilo pod okriljem mogočne Italije in njene Vojske, ki sta nam jamstvo, da se nam ni treba bati za ugodni izid silovite borbe narodov. Delovanje Visokega komisariata v prvem letu Ljubljanske pokrajine Prehrana Vprašanje prehrane se je postavilo neposredno v trenutku, ko je bilo ozemlje sedanje Ljubljam ke pokrajine vojaško zasedeno. Skromne zaloge niso zadostovale niti za 15 dni, tako da je bilo treba nujnim potom ukreniti vse potrebno, da so iz notranojsti Kraljevnie prišle moka, testenine, riž in druga živila za prvo potrebo. Do 30 aprila so bile v pokrajino uvožene naslednje količine: SPISEK BLAGA, UVOŽENEGA V LJUBLJANSKO POKRAJINO od 12. aprila 1941 do 30. aprila 1942-XX. Iz Ita- Iz Hrvat- Vsega lije ske stotov stotov stotov krušna moka 189,817 189,817 koruzna moka 44,659 44,659 testerine 24,504 24,504 moka za testenine : 5,922 5,922 riž 45,426 45,426 mast 339 567 906 slanina 1,960 236 2,196 surovo maslo 2,900 2,900 olje 3,550 3,550 sladkor 29,600 29,600 sir 1,601 1,601 polenovka 300 •300 milo 3,900 3,900 oves 7,070 7,0 f0 Istočasno se je ustanovil Prevod, ki je bil oživljen ln preosnovan tudi v pogledu organizacije področja, da bi se zagotovila točnost in rednost v razdeljevanju živil tudi v najmanjših krajih Prevod je Imel preko 35 milijonov pasiv Z najnovejšim odlokom bo emu uii>du mogoče d« tako z upravnega kakor t orgaztfeaetjakega sta. ftföa lahko r polni meri ustreaa vateim in delikatnim nalogam, ki so mu zaupane in ki se bodo v bodočnosti še pomnožile. Postopno so izšle omejitvene odredbe z uporabo določil, ki »o bila že v veljavi v notranjosti Kraljevine glede vsega. Kar zadeva produkcijo, prehranbeni red in razdeljevanje blaga. Prebivalstvo nove pokrajine je bilo deležno enakega ravnanja kakor prebivalstvo ostale Kraljevine. Včasih je imelo celo večje ugodnosti. Odredbe glede dogona klavne živine so zagotovile potrošnji dovolj mesa, ne da bi načele normalno stanje živine naše pokrajine. Posebne omembe vredna je tudi organizacija zbiranja in razdelitve mleka, poverjena Gospodarski zvezi, z določili, ki so odpomogla skoro popolnemu pomanjkanju mleka pri potrebah glavnega me ta. Pri tem so se lahko obdržale cene, ki so iz raznih razlogov kazale tendenco k bliskovitemu povišanju; to se je zgodilo lahko samo zato, ker je razliko plačala država ln je ta razlika v preteklem letu znašala okoli 10 milijonov. Pokazala se je tudi potreba po strogem redu v prilikah na dnevnem trgu ter po točni kontroli cen. Dočim je poseben odbor, ustanovljen s pomočjo vseh predstavnikov produktivnih slojev, ustalil cene blagu vsakdanje potrebe, je kontrolni urad, ustanovljen v ta namen, budno pazil na to, da so bile odredbe upoštevane v korist ljudstva, zlasti v korkt delavskega stanu. Določila, naperjena proti prestopkom in ona še strožja, ki bodo izdana, bodo nedvomno v prospeh Izdanim normam. Id re morajo zlasti v sedanjem položaju Izvrševati čim točne «, ds ae Iztoči možnost da M nekateri sloji imeli raarpoiožljvih «va m. Urade BMHLj tawvttfM, M M n*-raje aadovoljevatt «am« z »m k«AG!n«. M jim jo dovoljujejo živilske nakaznice. 2. Upravna organizacija Nenadni zlom bivše Jugoslavije in položaj, ki se je stvorll z za> edbo Slovenije po italijanskih in nemških četah, sta prinesla popoln nered v upravo bivše banovine ter v delovanje pristojnih organov, bodisi državnih ali pokrajinskih. Takoj po ustanovitvi Civilnega komisariata za zasedeno sloveni *ko ozemlje se je bilo treba lotiti in rešiti problem v smislu, da se prvotno na Civilni komisariat, kasneje na Visoki komisariat preneso vsi posli, ki so jih prej opravljali organi bivše jugoslovanske vlade in bivše banovine, in to v vseh panogah uprave tako, da se doseže redno in nadzorovano delovanje raznih uradov in razmih ustanov, ne da bi pri tem trpela kontinuiteta. že s koncem aprila so vsi funkcionarji, kakor koli odvisni od bivše jugoslovanske države in bivše banovine, kakor tudi vsi upokojenci dobivali redno plačo, s čeme» je bilo družinam in uradnikom samim, ako so delovali lojalno, zagotovljeno mirno življenje. Na vrsto je prišel položaj občinskih uprav, ki so bile z izjemo Ljubljane in morda še kakega drugega kraja večje važnosti, kakor znano, vse bolj politični ka--kor upravni organi ter so imele pomanj-kljivoti najosnovnejše organizacije. Ljudsko štetje ln redna uvedba anagrafičnega urada bo dala prvo stvarno podlago za občinske uprave, da bodo lahko kos vedno večjim nalogam, ki jih bo treba vršiti analogno z občinami ostale Kraljevine. Postavitev frromov in občinskih svetov ld se bo Izvršil- postopno bc dni* voditeljem občin '-so pogini vel avo da boto lahhe vrtnt «veje aale»» v iokljutee H»rWt l^« tra. ne Ode na hata-tan k*fl interes.. Naložila pa jim bo istočasno pol- no odgovornost tako napram nadzorni oblasti kakor napram prebivalstvu samemu. Posebni tečaji, določeni za občinske tajnike, bodo slednjim omogočili delovanje s potrebno kompetenco, na drugi strani pa bo občini kim ta jnikom zagotovljeno mirno življenje ter napredek v službi, ker bodo povzetignjeni v državne nameščence. 3. Javna dela Reševati se je takoj začelo vprašanje javnih del, ki je bilo zlasti težko in važno v vsakem pogledu. Kakor je bilo že po-duobno objavljeno, so bila od 7. avgusta dalje razpisana javna dela za znesek 81 milijonov 443.000 lir, dočim je mestna občina zaradi doprinosa države lahko začela izvrševati načrt svojih del v višini eneska 7,553.000 lir. Dne 1. januarja 1942 se je začel drugi program javnih del za 12 milijonov 710.000 lir in z današnjim dnevom ■em odločil, da se bodo začela nadaljnja javna dela za 10,825 000 lir. o tem slednjem p.ogramu bodo objavljena podrobna poročila v listih. Tako je impozantni skupek javnih del za 112,531.000 lir že v teku in se uresničuje, ne glede na dela, določena še za leto 1942., o katerih si pridržujem, da podam podrobno objavo v trenutku, ko se bodo začela. Kakor je znano, obsega ta program važna dela, ki so leta in leta čakala na uresničenje, ne da bi se jih bil kdo lotil. Sedaj bodo izvršena. Omenjam dovršitev vseuči-liških po lopi j, popravo bolnišnice in razna važna cestna in higienska dela, zboljšanje stanovanj, državnih poslopij, šol in ljudskih bivališč, vodnih zgradb tn zboljšav. Brezposelni, ki v resnici ljubijo delo, bodo lahko dobili zanesljivo zaposlitev in zlasti manjše občine bodo doživele rešitev onih velikih vprašanj, o katerih so se brez-u znali samo življenje tega ali onega velikega moža. Zaradi tega nas vsak pogled v antiko zapeljuje k idealiziranju ljudi in razmer. Redkokdo pozna stvarno, konkretno življenje narodov, katerih duhovni vrhunci so še danes obsinjeni s soncem veličine. Kogar je kdaj zaneslo na pr. v Pompeje, je mogel videti avtentične hiše in razne civilizacijske naprave omikanih prebivalcev pred skoraj dvema tisočletjema, vendar tudi ogled teh izkopanin ne daje več kakor okvir podobi nekdanjega življenja, ki si jo mora obiskovalec sam fantazijsko ustvariti. In prav 1ti zadene na pr. na to, da ne ve najpreprostejših reči o antičnem življenju. Ali so imele stare hiše dimnike? Kaj so gospodinje kuhale? Kako so ljudje jedli in spali? Šele s pogledi v njihovo vsakdanje življenje dobimo nekoliko nazornej-šo in jasnejšo sliko. Ugo Enrico Paoli je pravkar izdal dve knjigi, ki nam odgovarjata na taka in podobna vprašanja. V knjigi »Urbs. Aspetti di vita romana antica« je zbral v nazorne in polüidne slike vse, kar so dognala dosedanja raziskavanja o značaju in obsegu starega Rima in o načinu življenja v takratnem največjem evropskem mestu in središču tedanje civilizacije. V knjigi »Vita romana« je orisal zasebno življenje prebivalstva v Rimu; približno tako je bilo tudi v drugih mestih rimskega civilizacijskega kroga, med njimi v predhodnici Ljubljane — Emoni. Zaradi avtorjeve težnje, da bi bil kar najbolj stvaren in nazoren ter da bi odgovarjal tistim, ki jim riso dostopna strokovna z znanjem latinščine zvezana dela, ter zaradi številnih dobro izbranih ilustracij sta Paolovi obe knjigi izredno mikavni. Morda ne bo odveč, če na tej podlagi vržemo nekaj pogledov v vsakdanje zasebno življenje tiste antike, ki jo poznamo samo po vrhovih. Časovni okvir so v glavnem prva stoletja po Kr. — doba cezarjev, ko je bila ta civilizacija na višku in pred svojim tragičnim koncem. O hišah in stanovanjih starih Rimljanov so dolgo mislili, da so imeli samo hiše pompejanskega tipa, t. j. vile, kakor jih opisujejo klasični avtorji. Novejše izkopanine v Osti j i pri Rimu so pokazale, da so že tedaj poznali večnadstropne hiše — a ne samo kraljevske, kakor so bile v Rimu na Palatimi — marveč tudi navadne najemniške hiše s stanovanji za intelektualce in druge manj premožne ljudi, kakor jih je danes nešteto v vseh mestih. V Rimu je utegnilo biti mnogo takih hiš. Ker so smeli tovorni promet opravljati samo ponoči — in da se je napolnil želodec velikega Rima, je bilo treba mnogo vozov — so bile rimske noči precej hrupne, samo glavnim cestam odmaknjeni posestniki vil so si mogli privoščiti blažen nočni mir. O ureditvi teh vil z njih atriji, peristili itd. smo že marsikaj slišali in ni mogoče iti v podrobnosti. Zanimivo je, da niso imele oken na ulico, zategadelj so bile na zunaj dokaj puste. Okna so se odpirala v peristil in v atrij ter so bila vedno v zvezi z zunanjim zrakom. Če je bilo lepo vreme, so kosili in večerjali na vrtu, ki so ga zelo negovali in kjer so bile grede okrašene z mnogimi umetniškimi kipi (kiparji so bili za razliko od danes najbolj iskani umetniki). Glede sob, ki jih je bilo mnogo v vili, je treba omeniti, da je vsaka služila določenemu namenu; tako za shranjevanje obleke niso imeli omar, marveč posebno sobo. V hišo niso vstopali takoj z ulice, marveč je gost prišel najprej v hodnik (vestibulum), od tam pa so vodila vrata v drugi del hodnika (fauces) in v atrij. Za sužnje in služinčad so imeli poseben vhod, ki ga je gospodar uporabil samo tedaj, če se je hotel na skrivaj umakniti kakšnemu nevšečnemu obisku. Hiše so bile brez dimnikov; dim je uhajal kar skozi okna. Stari Rimljani za časa republike sploh niso poznali kuhinje, žene so kuhale v atriju ali kar na prostem. Pozneje so imeli v vsaki vili kuhinjo, vendar nič ne kaže, da bi ji posvečali posebno pozornost. Za vse kuhinie je značilno, da so zelo tesne. Poleg njih so imeli kopalnico in toaletni prostor. Bogati ljudje so imeli vile n^a kmetih in sicer posebej hiše za sužnje (vil- Visoke smreke. Visoko v kronah se poigrava veter. Prastare jelke, katerih mesnate iglice so lepo na prečo počesane in se blešče v sončnih žarkih, ki tu in tam predirajo gozdni strop, še nekaj ovinkov in mostičEkov, ki tako zelo spominjajo na Tivoli in Rožnik, pa se gozd naenkrat kakor odrezan konča in pred nami se pojavijo palme. »Zdaj smo na jugu,« razlaga uslužno [prijazni cicerone, »in tu se pričenja trop-tdCi gozd.« Po vrsti se radovedni tujec lahko čudi datljevim palmam, plutovinastim hrastom, stoletnim, cvetočim aloam, ki od-mro, k» jim ovene cvet. Pa vodnik je neutruden, toliko še obeta. »Vrt se razprostira do vrha hriba, obraslega s pinijami. In najlepše šele pride!« Onkraj neštevilnih zavojev se naenkrat znajdemo sredi gaja kamelij vseh vrst in barv. Od snežno belih do krvavo rdečih Ker smo že v pozni pomladi, ko se cvetje kamelij že osipa, je pod drevesi do gležnja nastlano cvetja. Pod enim belo, pod drugim rdeče pa zopet nežno rožnato, kakor da smo stopili v bajno kraljestvo, ali pa, kakor se je izrazila neka soobčudoval-ka, kakor da sodelujemo v barvastem filmu. Tu lahko pač vsakdo po mili volji izbere primero. Opisovalec more in sme napisati samo dejstvo, da je lepo, zelo lepo, če se sonce koplje v cvetju, ki je nastlano tako na gosto, da gaziš po njem kakor po suhem, odpadlem listju v jesenskem gozdu. Pa to še ni vse. Malo dalje raste kul-tivirani rododendron, katerega sam cvet je velik dobrih 20 cm. človek res ne ve, čemu bi se bolj čudil. Morda ponižnemu zimzelenu, ki se nemo vije po tleh in čigar blede zvezdice zaman zavidajo srečnejšim vrstnicam. Naenkrat pot izgine in začudeni obsta-nemo pred vhodom v črno luknjo. Toda tudi vodnik izgine v temi in ne preo tane nam drugo, ko da sledimo. Izprva tema, potem pa se oči počasi privadijo, kajti nekje od stropa lije sivo modra svetloba. Držimo se za roke in previdno stopamo po vijugastem hodniku. Naenkrat se ta razširi in se konča v ogromni podzemeljski dvorani, okrašeni s kapniki. Vodnik razlaga, da je jama umetno napravljena in da so bili kapniki prineseni deloma iz Postojne, deloma iz Sicilije in la rustica) in posebej zase (villa urbana ali pseudourbana); včasih pa so združili oba tipa v enega, kakor vidimo to še danes pri gosposkih zidanicah v Slovenskih goricah, kjer so poleg viničarjevega stanovanja posebne sobe za lastnika, če pride na kmete. Nekatere izmed teh gosposkih vil so bile razkošno opremljene; imele so študijsko sobo, biblioteko, kopalnico itd. Obdajal jih je krasen vrt »večkrat razširjen v pravi park. Pisatelj Plini j je zapustil v svojih pismih podroben, čeprav ne posebno jasen opis takele »vil-lae urbanae«. Pohištvo ni bilo pretežno iz lesa kakor dandanes; temu gre hvala, da so se ohranili mnogi značilni kosi, ki jih najdete v italijanskih muzejih. Značilno je, da je bilo v hišah mnogo umetnin. Stari niso razločevali med umetnostjo in umetno obrtjo, zaradi tega so bile v vilah tudi razne pristne umetnine, mojstrska dela, poleg izdelkov posnemovalcev in nenadarjenih umetnikov. Če je beseda o pohištvu, naj samo omenimo, da j« imela pri njih posebno velik pomen postelja. Poznali so več vrst postelj. Tako zvani lectus lucu-bratorius je rabil za študij in menda tudi za lenuhanje, posebna postelja je bila namenjena obedovanju, zakaj stari so jedli veže otoček s ceMno in na oto&u je tako razikošno vabljiva gugalnica, da se navadno med gosti začne prerekanje, kdo bo prvi sedel nanjo. Seveda linaio mlade dame prednost in najpodjetnejša že sedi na njej in se za-guga daleč ven nad vodno gladino. Prijetna reč, täko plavanje nad vodo, posebno če te poljublja sonce zlatožarno in če ne bi nad vso to začarano lepoto visela neka čarodejna zla sila, ki se vedno prikazuje v obliki mrzle prhe, baš ko doseže nihanje svojo vrhnjo točko. T&krait seveda damica zakriči in se prime za bar-salino ali za ginardi (v modi je zdaj oboje — toliko v pojasnilo morebitnim čita-teljicam — ostala družba pa se grohota tako dolgo, dokler dva izdajalska curka še njih ne počastita in ne ohladita; to spravi zopet v dobro voljo žrtev na gugalnici, ki je predana na milost in nemilost vodnikovi muhavosti. »No, dosti je zabave, naj ee gospoda potrudi spet čez most!« pravi vodnik in se sumljivo drži v ozadju. Družba se nič hudega sluteč zbere na mostu in še zadnjikrat občuduje Dianin tempelj, ki se zrcali v zelenih vodah. Takrat pa pride vesoljni potop, most se skrije v vodnih curkih. Reši še, kdor £ v zvezi z obnovljeno redno zvezo med yonom in Torinom redna zveza z balkanskimi državami. Vlak odhaja iz Torina ob 21. uri, prispe v Trieste ob 12., v Ljubljano ob 15.45, v Zagreb ob 20.50, v Beograd ob 6.55, v Sofijo ob 21.12 in v Solun ob 7.52. Odhaja iz Soluna ob 19.19 In dospe v Ljubljano ob 11., v Trieste pa ob 14.10. Oba vlaka imata tudi primerne zveze z Rimom in Genovo. Prav tako je uvedena z novim voznim redom direktna zveza med Budimpešto in Rimom preko Ljubljane. Vlak odhaja iz Budimpešte ob 18.20 in prihaja v Ljubljano ob 7.35, odhaja pa ob 7.45, tako da je ob 11. v Trieste in ob 23.55 v Rimu. Iz Rima odhaja ob 6.50, doseže Ljubljano ob 22.55 in Budimpešto ob 10.40. Vlaka v obe smeri imata v San Pietro del Carso zvezo s Fiume, prav tako imata zvezo z Benetkami in Torinom. Zveza Ljubljana-Tri-este-Rim z vlakoma 709 in 45 bo po novem voznem redu pospešena za pol ure, tako da bo vlak dospel v Rim ob 9. uri. * Pesniško tekmovanje za mladinsko zbirko p ri godnih voščil. Knjigarna Tiskovne zadruge je v začetku februarja t. L razpisala nagrade za najboljše izvirne pesmi, ki vsebujejo voščilo za razne prilike in sicer: I. nagrado v znesku 100 lir, H. nagrado 50 lir, HI. nagrado 40 lir, za tri prigodne pesnitve in IV. deset nagrad v knjigah v vrednosti po 10 dio 40 lir za eno prigodno pesnitev. Posebno literarno razsodišče je pregledalo dospele rokopise in priznalo sledeče nagrade: I. nagrado 100 lir g. Danilu Gorinšku, gled. igralcu in književniku v Ljubljani. IL nagrado 50 lir gosp. Mari Tavčarjevi, šol. uprav, v p. v Ljubljani. UL nagrado 50 lir gosp. Stani Vinškovi v Ljubljani. Poleg tega je bilo še priznanih 10 nagrad v knjigah. Med nagrajenimi tekmovalci sta poleg nekaterih znanih mladinskih pesnikov tudi dva dijaka in sicer Batistič Tamara, učenka IV. razr. vadnice v Ljubljani in Javoraik Marjan, dijak iz Ljubljane. Nagrajeni bodo o sklepu razsodišča pismeno obveščeni * Vselej je čas za poroko. Vojna ne preprečuje porok, nasprotno, še več parov se zveže za življenje kakor v mirni dobi. Enemu se mudi, ker je mlad in se hoče zveza ti z izvoljenko, preden odrine na fronto, starejši samci pa vidijo v zakonskem življenju tn skupnem gospodinjstva svojo rešitev Poroka niti tri dni pred smrtjo ni prer-^na, pravi naš rek. Zanimive navedbe Čitamo v nekem listu, kdaj so se poročili posamezni znameniti možje. Shakespeare se je poročil že z 19 leti, Dante s 25, Mezart in Walter Scott s 27, lord Byron, Napoleon in Washington prav tako s 27, Rossini s 30 in vdrugič s 54 leti. Schiller in Weber sta šla z 31 leti pred oltar, lord Wellington s 37, Luther z 42 in Goethe s 57. Kako torej? I nu, človek lahko v vsaki starosti postane srečen ali nesrečen. * Smrtne obsodbe. Posebno sodišče na Dunaju je obsodilo 54 letnega Jožeta Ko_ dima na smrt, ker si je ob zbirki kožuho-vine za vojake na fronti prilastil kot šofer nekatere predmete. Enako se je pregrešil 50 letni krznar Jurij Schulz *z Greifswalda in ga je posebno sodišče v Stettinu prav tako obsodilo na smrt. — » Huda neurja v Franciji. Zadnje dni je besnel orkan nad jugozapadno Francijo in so nastopile obsežne poplave. Najhujše je v vzhodnih Pirejenih, kjer so hudourniki tudi najbolj narasli, rušili so mostove, ceste in proge ter ogražali posamezne kraje. Reki Orb in Herault sta poplavili cele pokrajine. Tudi z Riviere in predvsem iz okrožja Aude poročajo o nevarnih poplavah. * Slak bodo uporabljali v zdravilstvu. V Nemčiji so doslej večino odvajalni sredstev pridobivali iz rastlin, ki niso rasle v domovini. Razumljivo je zato, da je po več ko dveletnem izostanku uvoza nastopilo pomanjkanje te vrste zdravil. Nemški listi poročajo zdaj, da se je posrečilo profesorju tehnične visoke šole v Braun-schweigu dr. Jaretzkemu pridobivati iz korenin slaka neke vrste smolo, ki jo bodo lahko, po uspešnih poskusih na kliniki, z uspehom uporabljali namesto iz Mehike uvožene jalapenove smole. 2e preteklo leto so predelali manjšo količino korenin slaka za odvajalna sredstva toda zbiranje korenine še ni bilo tako razširjeno. I. e t os bodo uvedli vsesplošno nabiranje te zdravilne korenine. * Razmah mladinske organizacije na Bolgarskem. Pomladek Rdečega križa v Bolgariji, ki je bil doslej največja bol^ garska mladinska organizacija, saj je štel nad 400.000 pripadnikov, se je pridružil bolgarski državni mladinski zvezi »Braniku«. Na ta način je bolgarska državna mladinska organizacija »Branik« dosegla vodstvo mladega pokolenja v Bolgariji. Tudi naraščaj telovadne organizacije »Junak« se je priglasil k Braniku. Bolgarsko narodno združenje »Otec Pajsije« je pa izjavilo, da poslej ne bo skrbelo za mladino, marveč samo za tiste letnike, ki ne pripadajo več »Braniku«. »Branik« je organiziran v glavnem po smernicah italijanske in nemške ml.Sdinske organizacije. * V Protektorat manjka učiteljev. Na čeških višjih šolah, učiteljiščih in strokovnih šolah je začelo primanjkovati učiteljev za nemščino. Zdaj so pritegnili med učno osebje tudi akademike, ki so se ob za tvori tvi univerz prijavili za učiteljski izpit, in tiste slušatelje, ki je bila njihova stroka nemščina. * Smrtna obsodba stavca v Pariza. Izredno državno sodišče v Parizu je obsodilo na smrt nekega stavca, ki je ponarejal živilske izkaznice. Dva njegova pomagača sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Obsodba pravi, da je ta trojica ponaredila in dala v obtok okrog 3000 nakaznic, imela pa je pripravljenega materiala za na tisk nadaljnjih 25.000. * Vroči obedi za 5 milijonov delavcev dnevno. Število tvorniških kuhinj v Nemčiji se je do konca lanskega leta povišalo na okoli 10.000, medtem ko jih je bilo v začetku leta le okoli 6500. V teh kuhinjah je dobivalo dnevno vročo hrano okoli 5 milijonov ljudi. V številu niso vračunane kuhinje v skupnih delavskih atbocriščih in tudi ne kuhinje, ki preskrbujejo več obratov. * Spor za 80 milijonov. Pred sodiščem v Buenos Airesu se je zaključil zanimiv proces, v katerem je šlo za dedščino 80 milijonov frankov. Toliko znaša premoženje v Parizu umrlega argentinskega bogataša Gargie, ki se je v Franciji dvakrat oženil in sta se za milijone potegovali obe njegovi rodbini, ki pripadata visoki francoski aristokraciji. Zapustil je dva nasprotujoča si testamenta. V teku razprave so dognali, da je bila druga oporoka ponarejena. Sodišče je dobilo do rok na ploščo posneti telefonski razgovor, v katerem je markiza Beaurepaire najela argentinskega notarja Salvaterro, da je ponaredil testament. Ta markiza ln njene sestre vlcontesa Guippe-ville sta bili obsojeni na 3 odnosno 4 leta ječe in na globo v znesku 600.000 peset v korist Gargieve prve pariške žene. * Dve justifikaciji v Bolgariji. Kakor znano, sta bila na smrt obsojena zaradi špijonaže inženjerja Vilkov in Emil Stra-tev. Justifikacija je bila pred dnevi izvršena. Inž. Vilkov je za časa strankarskega življenja v Bolgariji bdi glavni urednik in izdajatelj glasila levo usmerjene skupine agrarne stranke, ki je imela tesne zveze z bivšim jugoslovanskim poslaništvom. * Največja podmornica na sveta potopljena. Francosko podmorniško križarko »Surcouf«, ki je pripadala brodovju generala De Gaullea, že delj časa pogrešajo. Po angleških poročilih je bila potopljena. »Surcouf« je bila največja podmornica na svetu, ki je imela 2880 brt in akcijski radij 12.000 milj. Oborožena je bila z dvema 20.3 centimetrskima ln dvema 3.7 centimetrskima topovoma, poleg tega pa še z 10 tor-pednimi cevmi. Imela je tudi letalo na krovu. Posadka je štela 150 mož. » Srce mu je zašiL V vojni postaja to-di mladina bojevita in tako se je zgodilo, da sta se v Dunajskem Novem mestu spopadla dva mladeniča z noži ter je eden izmed njiju zarinil tovarišu nož naravnost do srca. Nezavestnega mladeniča so prepeljali v bolnišnico šele čez poldrugo uno. Višji zdravnik dr. Korn se je ta-koj lotil operacije. Mladeniču je zašil srce in ga vrnil v življenje. * Ponesrečen beg iz Slovaške. Iz Nitre na Slovaškem so skušali pretekli torek pobegniti štirje nabito poJnl osebni avtomobili v smeri proti madžarski meji. Hlinkova garda je streljala za njimi. Zadela je avtomobile v pnevmatike, nakar so se morali ustaviti. V avtih je bilo 23 premožnih Zidov, ki so plačali taksijem 14.000 slovaških kron za kratko vožnjo do meje. Židje in šoferji so bili aretirani. Na vzhodnem Slovaškem so zadnji čas prav tako prijeli 20 žLlov, ki so bili na begu na Madžarsko. Milijonarju Fiirstu iz Nitre se je posrečil beg v Budimpešto, kjer pa mu ni dovoljeno daljše bivanje. Ni še znano, ali se mu je posrečilo spraviti v Lizbono poldrugi milijon slovaških kron. * človek s 24 ženami. V Kajaani na Finskem je umrl te dni 78 letni kmet Paavo Muki, ki je v teku svojega dovolj dolgega življenja dosegel prvenstvo v ženitvah. Imel je vsega skupaj 30 žen, ki so mu delno umrle, velika večina njih pa se je ločila, tako da je njegovemu pogrebu prisostvovalo 24 bivših žen. Ko mu je bilo 70 let, je sklenil svoj 30. zakon in sicer si je vzel pet in dvajsetletno dekle, s katero je imel dvoje otrok. Muki je bil na glasu kot velik ženskar in ta njegova nestanovitnost mu je nakopala toliko ločitev in porok. * Odkritja številnih grobov. V bližini Linza (St. Peter-Zizlau) so na področju GÖrmgove industrije že svojčas odkrili starinsko pokopališče, kjer se odkopavanje kljub vojnim razmeram nadaljuje. Od 15. marca do 16. aprila so odkrili 41 novih grobov. Vsega skupaj je zdaj odkritih 385 grobov. Našli so mnoge zanimive dragocenosti, različno starinsko orožje, okrašeno s srebrom, zlatom in bronom, okrasje, steklo itd. Odkopali so tudi tri konjske okostnjake brez glav. človeški okostnjaki so visoki povprečno 162 cm. Lobanje kažejo pripadnost k nordijski rasi, pravi poročilo. IZ LJUBLJANE Koncert če&sta Brunellija V četrtek je nastopil v veliki Filharmoničnl dvorani odlični italijanski čelist N. Bruneiii. Njegov koncert, obetajoč velik umetniški užitek, saj je koncertant na glasu po Italiji in izven nje, je privabil lepo število občinstva. In pričakovanja so se izpolnila v polni meri. Mojster Bruneiii je izvajal obsežen, vendar zelo pester in srečno izbran program, ki je omogočil umetniku, da pokaže z vseh strani odlike svojega virtuoznega muziciranja: poleg sila kultivirane tehnike tudi isker temperament, veliko poglobljenost čustvenega izraza in tenak čut za zvočne odtenke, prav kakor lepoto in stilno zvestobo interpretacije. Program, ki je obsegal Straussa, Paradisea, Beccherija, Dunklerja, Debusoyja, Rimskega-Kozakova in druge, je s svojo stilno raznovrstnostjo že sam po sebi zadovoljil občinstvo. Brunellijeva sijajna reprodukcija pa mu je pripomogla do polnega učinka. Omeniti je treba tudi polnovredno spremljavo Rlcharda Simoncellij*. Odlični Seilst, ki je s svojim koncertnim nastopom samo potrdil sodbo, kakor so jo zapustili že prejšnji koncerti o visokem nivoju sodobne italijanske reproduktivne muztke, je Ml deležen navdušenega aplavza. Želeli bi ga slišati na našem koncertnem podiju. • Orgelski in violinski koncert Znan mojster na svojem instrumentu je prot Šlajs. Nocoj bo ob spremljevanju orgel (prof. Rančigaj) nastopal v račiu in izvajal pester spored. Tovrstni koncerti so redkost V takšni kombinaciji ima marsikatera skladba večjo možnost sprostitve kot jo kaže kakšna druga oblika raproduk-tivnega ustvarjanja. V tem pogledu je prav radi tega tako udejstvovanje h vile vredno. Spored obsega dela skladateljev od zgodnjega baroka pa do najnovejših. Soo-misova »Sonata za orgle in violino^ Je skladba, ki zahteva lahkotne violinske tehnike in sproščenosti tona. Po svoji razgibanosti in plastičnosti se odlikuje Fresco-baldi jeva »Toccata za orgle«. Lažjega značaja. a poln orgelskega tona je Capitani j ev »Finale«. Z vso toplino je obdana ljubka Schumannova »Večerna pesem« za orgle in violino; širok muzikalni zanos, pa kaže Rožančev »Menuet za violino in orkester«. Nežen, zelo melodiozen, harmonski zanimiv in originalen v registraciji ;e Ravnikov »Dolcissimo«. Nato sledi Rančigajeva »Fuga«. Potek glasov je jasen, z vedno naraščajočim tonom pa napravijo pri poslušalcu vtis nečesa veličastnega. Zadnja točka sporeda pa je Bossi jeva »Fugheta«, skladba čudovitega prepletanja glasov in mogočnega konca. Poroka. V ponedeljek sta se poročila g. Leon Pfeifer, profesor Glasbene akademije, ln gdč. Ivica Morè, hčerka znanega trgovca g. Emila Morèta. Za priči sta bila ženinov brat g. Josip Pfeifer, sodnik in g. Josip Rebek, znani ljubljanski meščan in posestnik. Obilo sreča! 354-N-J u— Začetek javnega obveznega cepljenja z°per koa» v Ljubljani bo, kaikor smo poročali, v panedeljdk 4. t m. ter bo trajalo ves teden do sobote 9. t. m. zvečer na raznih krajih mesta sa tamoönje okoliše. V ponedeljek 4. t_ m. ob 17. uri bo cepljenje v Mestnemu domu in ob istem času tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Jap-ljevi ulici. V torek 5. t m. ob 17. uri bo pa cepljenje ▼ ljhdtfcl doli na Grabnu in obenem tudi v ljudski šoli na Viču. K cepljenju morajo starei pripeljati vse otroke, rojene leta 1941-, in prinesti tudi vse nad 3 mesece stare leta 1942. rojene otroke. Ptnarv tako morajo pripeljati k cepljenju tudi vse do sedar) iz katerega koli vzroka še necepljene otroke. Mestni flzikat je večini staršem razposlali Se posebna vabila, vendar bo pa gotovo teak primer, da starši ne dobe vabila» toda to nikakor ne more bita opravičilo, da bi otroka ne dali cepiti. Mestno poglavarstvo Je tudi prosilo, da bodo stanai z otrcOd lahko prišli čez kontrolno Unijo k cepljenju. Vsi starši morajo k cepfijenju prinesti vabila s seboj, posebno jih pa Se opozarjamo na lepake, kjer so razvidne vse podrobnosti m razpored cepljenja za mestno občino ljubljansko. u— Razdeljevanje riževih otrobov za živinsko krmo. Prehranjevalni zavod Vis. Komisarijata za Ljubljansko pokrajino objavlja: Od ponedeljka 4. t. m. dalje se bodo delih riževi otrobi v Skladiščih Kmetijske zadruge v Maistrovi ul. 10, nakaznice pa bo Izdajal Urad za razdeljevanje mleka tstotam. Mlečni producenti, kl bivajo na področju mestne občine ljubljanske, dobe nakaznice le proti predložitvi nove prijave vseh njihovih strank (t_ J. odjemalcev mleka). Tozadevne tiskovine so jim na razpolago r Uradu za razdeljevanje mleka v Majstrovi ul. 10, pri »Prevodu«, odsek za mleko, v Gradišču 2 (prej Obrtna banka) in pri Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici. Od mlečnih produ centov iz ostalih okoliških občin se bodo podobne prijave zahtevale pozneje. Mlečni produ centi iz občin Dobrunj in Dev. Marija v Polju bodo dobili otrobe pri zbiralnicah mleka, ki so se osnovale v tamoSnjih občinah. NAGROBNE SPOMENIKE »Kamen« ▼ modernih oblikah, lahko ie izberete ▼ «kladiUa kamnoseško • kiparskega podjetja Franjo Kunovar Sv. Križ, Tomačevska cesta, Ljubljana, telefon it. 49-09. Jutri, y ponedeljek, 1 t m. bo ob pol 6. uri popoldne v mali Filharmonični dvorani javna produkcija gojencev dole Glasbene Matice. Nastopila bo cela vrsta gojencev iz pripravljalnega oddelka iz nižje in srednje stopnje dole Glasbene Matice. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili naslednji gojenci: Müller Sonja, Vidmar Dragica, Sušeč Stefan, Brichta Verica, Neuberger Lidija, Matelič Eva, Kar-novšek Darja, Vesel Majda, Vodišek Breda, Kunst Irena, gubic Andreana, Srebot Jeni, Skerjanc Beatrice, Geržina Majda, Pavlin Eva, Kompare Matuška, Ivančič Stoj an, Lajovic Janez, Rupnik Jana, Sever Martin, Vokal Lela, Saršon Mira, Bučar Tatjana in Kogoj Rihard. Iz violinskega oddelka: Sever Janez, Dolinar Vera, Va-tovec Rajko, Ahtik Vitomir in Kunčič Mi-lojka, ter gojenec Grafenauer Gorazd iz oddelka za čelo. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice vabi starše in prijatelje glasbene šole, da v velikem številu pose ti jo prvo letošnjo javno produci jo šole Glasbene Matice. Podrobni spored v Knjigarni Glasbene Matice. * 355-N-J u— Danes v »Ve»eli teater«! Predvajamo naš nOvi dvajseti Program. Preskrbite si vstopnice po možnosti že v predprodajL Predstave ob 16. in 18. url. Zadnja predstava se konča ob 19.30. Spored obsega: nove kuplete, burko z usodno zamenjavo: »Skandal v Dolenjskih toplicah«, glasbeno točko starih znancev »čez sedem let vse prav pride« in lokalno veselo senzacijo »Ljubljanski toreador«. — Predprodaja vstopnic od 10. ure dopoldne do večera. Ob 16. in 18. uri nov program VESELI TEATER u— Nesreče. Zaboj je padel na desno nogo 48 letni ženi sprevodnika Mariji Kraljevi lz Ljubljane in ji j» zlomil. Pod voz je prišla 6 letna hči delavca Jožeta Lavri-čeva iz Stične. Kolo ji je Slo čez desno nogo in ji jo zlomilo. S peči je gadla 5- letna delavčeva hči Marija Kokardijeva iz Borovnice ter si zlomila levico. 5 letni posestnikov sin Stanko Skraba iz Matene je padel na dvorišču in si zlomil desno nogo. Anica Cernetova, leto dni stara hči posestnika iz St. Vida pri Stični je padla v domači kuhinji in si zlomila levico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici u— Prva dekliška meščanska Sola prične s poukom za 1., 2. in 3. razred v torek 5. maja ob tnčetrt na 8. v šoli na Grabnu. u— Cvetličarna Ferant Ant. nasi, na trgu se je začasno preselila v prostor Frana Ocvirka v novi tržnici in se nadalje priporoča. 352-N-J u— Preklje za fižol — smrekove in borove — nad 3 m dolge, lahko naroče člani društva Mali gospodar in člani Splošne gospodarske zadruge železničarjev pri imenovani zadrugi do 7. maja t. 1. proti delnemu predplačilu. 353-N-J u— Izplačila za dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da v lastnem interesu natančno in pravočasno izpolnijo vprašalne pole mestnega poglavarstva o v I. četrtletju 1942 izplačanih zneskih za dimnike in štedilnike, kakor tudi druga izplačila v hiši za dimnikarska dela. u— V počastitev spomina Pok. g. dr. Srečka Puherja daruje Lir 100.— za mestne reveže viš. car. inšpektor g. Franjo Lah. u— Podpornemu društvu gluhoneme dece daruje rodbina dr. Slavik namesto cvetja na kitto pok. nadučitelja Reicha Lir 100.—. u— Za mestne reveže je industrijalec g. Fran Bonač podaril 200 L v počaščenje spomina pok. g. Antona Susteršiča, z istim namenom je nakazala trgovina rv. Bonač 150 L; arhitekt L S. iz Ljubljane je podaril 300 L namesto cvetja na krsto g. dr. Srečka Puherja, g. ing. Zdenko Kokalj iz papirnice v Vevčah je pa z istim namenom podaril 100 L. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— U pravi teljstvo L moške meščanske Sole v Ljubljani-Prule sporoča učencem, da se pouk spet prične v ponedeljek 4. maja ob 14.45 in sicer v šoli na Grabnu. Pouk se bo ta dan vršil še po starem urniku. u— Na retrospektivni jubilejni razstavi Matije Jame bo imel v nedeljo 3. maja ob enajsti uri vodstvo g. prof. dr. F. Si_ janec. Iz Novega mesta n— Počitniške kolonije GUJLa. V letošnjih počitnicah bodo tudi v Ljubljanski provinci poletne počitniške kolonije za otroke, ki so potrebni oddiha in zdravstvene nege. Ugodnosti počitniških kolonij bodo deležni letos prvič tudi novomeški otroci, ki bodo poslani v kolonije v dveh turnusdh, in sicer v prvem dečki, v drugem pa deklice Kolonije bodo pod strokovnim vodstvom učiteljstvat. Novomeški otroci, ki so po zdravniškem pregledu potrebni zdravljenja na morju, bodo odposlani v znano jadransko počitniško kolonijo v Forllju. Skupno bo odposlanih iz novomeškega okrožja 30 dečkov in 30 deklet na morje. Otroci, ki želijo biti poslani v počitniške kolonije, morajo Izpolniti in vložiti na posebnem obrazcu prijave in prošnje. Obrazec prejmejo v pisarni Poveljstva GILL-a na mestnem rotovžu. Vse podrobne informacije o pogojih sprejema otrok v počitniške kolonije daje dnevno novomeško poveljstvo GILL-a. n— Imenovanje v GILL-u. Za Podpo-veljnika novomeškega GILLA je bil imenovan g. dr. Arrigo Lupi, profesor na no_ vomešks realni gimnaziji. n— Priznavanje dobrih posevkov. — Osrednja komisija za semenogojstvo bo tudi letos priznavala dobre posevke ozimne pšenice, rži, ječmeua in ovsa, jarega ječmena, fižola ribničana ter nasade krompirja (oneidovca, rožnik rani in pozni, kresnik, jubel, bintje in akersegen). Od jarega ječmena se bodo priznavali posebno posevki, ki izvirajo od lani uvoženega semena iz Slovaške Zemljišča, posejana s temi sadeži, morajo biti sortno čista in obsegati vsaj 4000 kv. metrov površine. Prijave je treba izvršiti do najkasneje 30. maja pri novomeškem okrajnem glavarstvu. n— Voz ga je pokopal. V Zabnem pri Velikem Gabru je 19 letni sin kočarja Sever Anton nalagal v gozdu listje na voz. Nenadoma pa se je voz prevrnil in pokopal pod seboj Severja ter mu razen lažjih zunanjih poškodb zlomil levo roko. Zdravi se v kandijski bolnišnici, n— Slamoreznica mu je odtrgala roko. V Mihovem pri St. Jerneju je pomagal domačim pri rezanju slame 9-letni posestniški ain Udovč Jože. Iz neprevidnosti je tako nesrečno vtaknil roko v slamorezni-co, da mu je stroj odrezal levo roko. V zelo resnem stanju je bil nesrečni otrok prepeljan v kandijsko bolnišnico Usmiljenih bratov. n— Delovni čas v brlvnicah. S 1. majem Je uveden v novomeških brivnicah poletni delovni čas. Ob delavnikih bodo brivnice odprte od 7.30 do 12. in od 14.30 do 19., ob nedeljah od 7. do 12., ob ponedeljkih pa ostanejo kakor doslej brivnice zaprte. Z Gorenjskega Podružnica konservatorija v Kranju. — Celovški konservatorij je v Kranju ustanovil podružnico in se bo pouk pričel 11. maja. Poučevali bodo vse godalne, pihalne in ljudske Instrumente, klavir, teorijo, zborovsko petje in orkestralno godbo. Novi grobovi. V Tržiču je umrl bivši trgovec Franc Babič. — V Kropi je umrla v 74. letu ga. Elizabeta Kokaljeva, soproga posestnika in trgovca. — Na vzhodni fronti je padel desetnik Matija Ovšan iz okolice Velikovca. Popravek. »Karawanken-Botec Je v zadnji Številki objavil iz Litije poročila o poroki nekaterih znanih Litijanov ter novico, da je neka brivčeva žena porodila trojčke. Iz gorenjskega tednika so te novice prešle tudi v ljubljanske liste. Zdaj pa čitamo v gorenjskem tedniku, da omenjene vesti niso resnične. Ob obletnici zasedbe Gorenjskega in Mežiške doline je objavil celovški dnevnik vr-eto člankov. 'Posebno pozornost pa posveča obletnici tudi »Völkischer Beobachter«. V Številki od četrtka, 30. aprila, Je objavil daljSi članek dr. Gustav Adolf Fogatsch-nigg, ki zlasti govori o bodoči podobi Gorenjskega in Mežiške doline. Iz žhror. Dne 1. aprila je priftel posla, vati poročni urad in doslej je bilo vpisanih 77 porodov in 37 smrti, kar priča o zdravem žirovskem rodu. — Šolski otroci so se pod vodstvom šolske voditeljice Tschitschniggove naučili raznih nemških pesmL Ob zaključku Sole bo prirejen otroški koncert. Učiteljici sestri Luz sta bili premeSčeni v Sovodenj, na njuni mesti pa sta prišli učiteljici Bartesch in Frank. V Tržiču je bilo prirejeno zborovanje narodno socialistične stranke v Društvenem domu na Skali. Govoril je Steinacker iz Radovljice o Adolfu Hitlerju in o borbi proti boljševizmu, izkaznice Volksbun. da je dobilo 1700 članov. Podobna zborovanja so bila v raznih gorenjskih krajih. Bojevniki iz prve svetovne vojne so bili najprej organizirani v Kranju, potem so sledili drugi kraji. Okrožni voditelj je Mössiacher, pomagata na mu Pöschl in Gradischnigg, vsi trije iz Kranja. Za »ka-meradschaftsführerja« v St. Vidu je postavljen Stanislav Rossmann, za njegovega pomočnika pa Rok Archar, znana trgovca. V Skofji Loki je bil postavljen za »kameradschaftsführerja« orožniški uradnik Alojz Brandner, v Stari Loki pa finančni komisar Herman Schmied. V radovljiškem okraji) ima zdaj narodno socialistična stranka pet krajevnih skupin, 12 oporišč in 347 blokov. V politični organizaciji deluje okrog 700 sodelavcev. V pokrajinski strankini šoli v Gozdu-Martuljku je bilo doslej 27 tečajev, v katerih so izšolali blizu 2000 novih voditeljev. V nemški delavpki fronti je včlanjenih 1445 obratov z okrog 10.000 pripadniki S Spodnje štajerske življenje In smrt. V Mariboru je umrla 90 letna zasebnica ga. Marija Grahova. — Na mariborskem glavnem kolodvoru se je smrtno ponesrečil v službi 31 letni pomožni delavec Feliks Obreht. Podrla ga je lokomotiva. Smrtna ne*reča Mariborčanke v Berlinu. Zadnje tedne je bivala pri Berlinu 15 letna Hilda štancerjeva s Pobrežja, kjer je njena mati babica. Dekle je služilo pri sorodnikih. Pretekli ponedeljek se je Hilda brezskrbno peljala 3 kolesom iz mesta domov. Po nesreči pa je treščila ob električni drog in si pri padcu razbila lobanjo. Komaj se je še privlekla domov. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je naslednje jutro izdihnila. Truplo prepeljejo na Pobrežje. Peti simfonični koncert mariborskega gledališča je bil prirejen v petek zvečer v Götzovi dvorani. Dirigiral je kot gost državni kapelnik prof. Rudolf Moralt z dunajske državne opere. Na sporedu so bil Händel, Haydn in Beethoven (»Eroica«). Fotografski tečaj v Celju. Ker nudi Celje mnogo slikovitih in zgodovinskih zanimivosti, priredi izobraževalni urad 3. maja poseben tečaj, fotografsko romanje skozi lepo staro Celje. Udeležijo se gji lahko vsi navdušeni fotoamaterji. Vodil bo načelnik izobraževalnega urada Rupert Heckel. Stiki mariborskega in graškega muzeja. Graškj umetnik in deželni resta vratox-prof. Richter-Binnenthal, ki je po rodu z Vranskega, si je ogledal mariborski muzej. Izjavil je, da bo poslej sam popravljal in obnavljal razne muzejske predmete v Mariboru in da bo skrbel za ožje stike med muzejema v Mariboru in Gradcu. Družabni večer »Pete kolone«. V ponedeljek bo v Götzovi dvorani v Mariboru vesela prireditev »Pete kolone«. Priredi jo mariborska varnostna policija. Igral bo jazz, nastopili bodo glasbeni down, karikaturist in drugi spretnjakovičL Na gradu v Veliki Nedelji se šola na-rodnosocialistična mladina. Od oktobra lani se vrstijo tečaji, v katerih vežbajo mladino za vodstvo posameznih mladinskih oddelkov v športu in podobnem. Do_ slej je šlo skozi to šolo 667 fantov in deklet. Graščina je stara 750 let in je prej pripadala nemškemu viteškemu redu. Zamenjalnica čevljev je bila s 1. majem otvorjena v Mariboru. Tu se lahko predvsem zamenjajo otroški čevlji, ki so postali premajhni in jih kaže zamenjati za večji par: V zamenjalnico prinešeni čevlji se pregledajo, ali so ie uporabni in če se dajo popraviti. Višji mojster čevljarske obrti oceni prinešene čevlje, nakar je treba plačati razliko med oddanimi in dobljenimi čevlji. Zamenjalnico vodi ženski urad Heimatbunda. Kokošja kuga se je izven Maribora razširila v posameznih krajih. Ptujski uradni živinozdravnik objavlja, da je bila kokošja kuga ugotovljena v Račju, od koder je do nadaljnjega vsak izvoz perutnine strogo zabranjen. Iz Hrvatske Centralna policijska šola v Zagrebu. Novoustanovljeno centralno policijsko šolo v Zagrebu je nedavno otvoril Poglavnik. Sprejetih je bilo 350 gojencev. Lektor nemškega jezika na zagrebški univerzi dr. Franz Hille je imel v ponedeljek svoje nastopno predavanje o nemško-hrvatskih kulturnih odnošajih. Pred predavanjem ga je pozdravil dekan filozofske fakultete prof. Skreb. Gradnja nemške šole v Zagrebu. Kakor znano, je bila že preteklo jesen v Zagrebu otvorjena nemška višja šola, ki ima zaenkrat samo začasno streho. Ministrstvo za javna dela je zdaj opravilo že vse formalnosti za gradnjo novega šolskega poslopja. Gospodarsko-tehnični zavod v Zagreba. Izšla je uredba o ustanovitvi gospodarsko-tehničnega zavoda v Zagrebu. Naloga novo ustanovljenega instituta bo pospeševati obrt in industrijo. Iz Srbije Kmetijska razstava v Beogradu. Od ministrskega predsedništva ustanovljena organizacija »Zemlja in delo« je začela s pripravami za razstavo, ki bo posvečena srbski vasi. Razstava, ki bo odprta poleti v Beogradu, bo prikazovala življenje ln delo v srbski vasi in je njen namen služiti napredku kmetijstva ter pri meščanih vzbuditi razumevanje in ljubezen do zemlje in njenega obdelovanja. Zvišane cene za meso. Klavna živina in meso v trgovini na debelo in na drobno sta se v Srbiji z dovoljenjem komisarja za cene podražila za 30 odstotkov. Nova klasifikacija pa skrbi za to, da bodo manj premožni sloji lahko kupovali meso še po dosedanjih cenah. Gospodarstvo Ljubljanska kreditna banka Dne 30. aprila t. L se je vršil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom g. Ivana Jelačina. Poročilo o poslovanju banke v preteklem letu ln bilanco zavoda k 31. decembru 1941 je občni zbor soglasno odobril. Od čistega dobička, ki znaša skupaj s prenosom L^fr 902.287.09, se je dodelilo Lir 52.430.— rezervnemu fondu, Lir 115.000.— podpornemu fondu uradništva in je bila določena 4% dividenda na prioritetne delnice za leto 1941. Z izplačilom dividende se prične s 1. majem tek. leta. Ostanek dol>ička v znesku Lir 582.857.09 se je prenesel na novi račun. Pri nadomestnih volitvah v upravo so bili zopet izvoljeni gg. dr. Ivan Bolè, inž. Oskar Dračar in dr. Ernest Rekar, na novo pa je bil izvoljen g. dr. Frido Pogačnik. V nadzorstvo so bili ponovno izvoljeni vsi dosedanji člani. kakor se proda delnica. Pred delniško družbo pa ima družba z omejeno zavezo to prednost, da omogoča ohranitev osebne podjetniške iniciative, ki pri delniških družbah ne prihaja toliko do izraza. 20 let po uvedbi nove družbene oblike je bilo v Nemčiji 25.000 takih družb. Po končani svetovni vojni in v dobi inflacije se je število družb z omejeno zavezo v Nemčiji zelo pomnožilo. Od družb, ki so nastale v tej dobi pa so seveda mnoge zopet likvidirale m danes je v Nemčiji vsega 30.000 družb z omejeno zavezo, ki imajo 4.6 milijarde mark glavnice. :59'letn!ca prvega zakona o družbah z omejeno zavezo Te dni je poteklo 50 let, odkar je Nemčija v aprilu 1892 s posebnim zakonom uvedla novo družbeno obliko, družbo z omejeno zavezo kot nekako delniško družbo malega človeka. Borba za zakon o družbah z omejeno zavezo se je v Nemčiji vlekla dolgo vrsto let. Po končani nemško-francoski vojni so pričele v Nemčiji rasti delniške družbe kakor gobe po dežju in je bilo od leta 1871 do 1875 ustanovljenih več delniških družb, kakor prej v 20 letih. Da se ne bi zasebno podjetništvo preveč razvijalo v smeri velepodjetja se je pojavil klic po podobni družbeni obliki za manjše podjetje. V borbi za uvedbo družbe z omejeno zavezo so nasprotniki izražali predvsem bojazen, da bi ta družbena oblika omogočila spekulacijske ustanovitve spričo okol-nosti, da podjetniki jamčijo le z višino svojega deleža. Družba z omejeno zavezo daje namreč podjetniku možnost, da ustanovi in vodi podjetje, ne da bi tvegal vse svoje premoženje, kakor pri tvrdki trgovca posameznika. Zagovorniki zakona pa so opozarjali na one določbe zakonskega načrta, ki imajo namen onemogočiti spekulativne in nerealne ustanovitve. Bojazen pred zlorabami je bila v mnogih drugih državah merodajna, da so šele v letih po svetovni vojni pričele uvajati to družbeno obliko in šele devet let potem, ko je Nemčija uvedla družbo z omejeno zavezo, je slični zakon izdala Portugalska in leta 1906. pa Avstrija. Pred prvo svetovno vojno so to bile edine tri države, ki so imele družbe z omejeno zavezo. Po svetovni vojni s0 pričele družbe z omejeno zavezo uvajati južno-ameriške države, leta 1924. je sledila Bogarija, naslednje leto Francija, leta 1929. Madžarska, leta 1935. Belgija, naslednje leto Švica tik pred vojno je uvedla to družbeno obliko Rumunija, letos pa Italija, medtem ko anglosaške države še do danes niso uvedle družb z omejeno zavezo. Prednost družb z omejeno zavezo je predvsem v tem, da daje skupini podjetnih ljudi z manjšim kapitalom možnost uveljaviti svojo podjetnost in po potrebi prodati družben delež, četudi ne tako lahko, Gospodarske vesti = Italijansko-rumunska pogajanja. Na podlagi nedavno sklenjenega italijansko-rumunskega trgovinskega sporazuma, ki predvideva večji izvoz rumunskega mineralnega olja in parafina v Italijo, se je v Rimu mudila rumunska delegacija zaradi dogovora o cenah in o prevozu blaga, določenega v kontingentih. = Uporaba metana na italijanskih železnicah. Italijanska železniška uprava je pričela za pogon motornih vlakov na kratkih progah uporabljati zemeljski plin metan. Poizkusi, ki so jih napravili na progah okrog Benetk, so se dobro obnesli. Uporaba metana v železniškem prometu pomeni nov korak k avtarkičnemu gospodarstvu. = Albanska narodna banka. Nedavno je bil v Rimu občni zbor Albanske narodne banke, ki je odobril bilanco za preteklo leto.. Poročilo navaja, da je uspelo obtok bankovcev zopet znižati na isto višino, kakor pred pričetkom vojne z Grčijo. Po končani vojni je gospodarstvo zopet naglo oživelo kar se kaže tudi v naraščanju hranilnih vlog. Tudi kritje za obtok bankovcev se je povečalo. — Iz Rima poročajo, da se je letos z žitom posejana površina v Albaniji ponovno povečala na okrog 55.000 ha, kar je 30% več nego v prejšnjem letu. Za setev so albanski kmetje dobili potrebno semensko žito. = Javna dela v Milanu. Pravkar potrjen proračun mesta Miiana vsebuje samo za redna javna dela kredit v višini 62 milijonov lir, za izredna javna lela pa je predvidenih nadaljnjih 44 milijonov. Tako bo šlo za investicije preko 100 milijonov. Krediti so predvideni predvsem za razširjenje vodovodnega omrežja, za izpopo'ni'.ev tramvajskega prometa, za gradnjo šol, bolnišnic, športnih naprav itd. — Diplomirani absolventi trgovskih visokih šol so v nemški upravni službi izenačeni z juristi. Ker je v upravni službi vedno bolj potrebno strokovno znanje iz posameznih gospodar ikih področij, je nemški notranji minister izdal naredbo, po kateri so diplomirani absolventi trgovskih visokih šol pri sprejemu v upravno službo izenačeni z absolviranimi juristi. = Dunajska velebanka Länderbank je objavila tvoje poročilo za preteklo leto, iz katerega je razvidno znatno povečanje obsega poslov tega zavoda Bilančna vsota se je dvignila za 34 odstotkov in je dosegla 540 milijonov mark. Tuja sredstva so narasla od 370 na 505 milijonov mark. V lanskem letu je banka ustanovila -svojo podružnico v Mariboru, tako da ima sedaj na Dunaju 36 podružnic, izven Dunaja pa 13. t Posledice podmorniške vojne osi Pomanjkanje ladjevja povzroča v Ameriki in Angliji vedno večje skrbi SPORT Glavna dogodka današnje nedelje Kolesarska ffiika po Toscani v Italiji — Mednarodna nogometna tekma v Budimpešti Rim, 2. maja s. Vprašanje tonaže zbuja po washingtonskih informacijah vedno zaskrbljenost pristojnih ameriških in zavezniških krogov, ki si prav nič ne prikrivajo, da ni postalo vprašanje pomorskih prevozov le pereče, temveč pravo breme glede nadaljnjega razvoja vojne. To vprašanje je namreč tesno povezano z varnostjo anglosaških narodov, ki jih trenutno more zlasti naslednji problemi: 1. Ogromne razdalje, ki jih morajo prebroditi anglosaške ladje, ako hočejo še nadalje dobavljati vojne potrebščine Sovjetski zvezi, Avstraliji in Bližnjemu vzhodu: ogromna količina ladij, potrebnih za morebitno ustvaritev tako zvanega drugega evropskega bojišča; 3. ogromne izgube anglosaškega ladjevja zaradi delovanja osnih podmornic, izgube, ki jih nasprotniki sami cenijo na približno 600.000 ton na mesec. V takšnem položaju se zde verjetne informacije, po katerih nameravata Anglija in Amerika združiti svoji brodovji. Ako se bo to izvedlo, bo Anglija, ki se je nekoč bahala z gospodstvom na morju, prisiljena deliti s svojimi zavezniki nadzorstvo nad oceani, ki bodo, kakor vse kaže, ra2:deljeni na več področij, katerih vsako bo podvrženo kontroli ene izmed zavezniških držav. Takšna razdelitev oceanov na posamezna področja bo imela seveda za posledico popolno odgovornost vsakega izmed narodov, ki bo izvrševal nadzorstvo. Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da bodo vsi sklepi taktičnega in strateškega značaja pridržani Washingtonu, kar pomeni postopno zmanjševanje politične in vojaške moči Velike Britanije. Doznava se nadalje, da nameravata anglosaški velesili povečati bombardiranje atlantskih in sredozemskih oporišč. Da bi zamašili vrzeli v tonaži, nameravata obe velesili graditi čim večje število ladij majhne tonaže. Vse informacije iz Washingtona pa jasno kažejo, da se zavezniki še niso sporazumeli glede ukrepov, ki bi jih bilo treba podvzeti za učinkovito obrambo proti delovanju osnih podmornic. Slepila angleške propagande Lizbona, 2. maja. Zdi se, da So Angleži in Američani prišli v zadnjem času do spoznanja, tik pred novimi vojaškimi dogodki v Evropi, da bi megli nekaj doseči tudi s tako zvano vojne živcev, ki se kaže v tem. da se lansirajo iz raznih virov vesti in govorice, da se premišljeno odkrivajo ponarejeni tajni dokumenti, da se prikazujejo zbiranja čet in ladij, da se organizirajo najrazličnejša slepila, ki naj vplivajo na fantazijo sovražnika, itd. Ta vojna živcev ima edini namen, da ustvari splošno negotovost, dvome in vznemirjenost v vojaških in političnih krogih, ki nosijo odgovornost za vojno. Prisiliti jih hočejo, da bi zbirali svoje čete ali se lotili obrambnih priprav tudi v odsekih, kjer m pričakovati nobene bližnje vojaške akcije. Po pisanju angleških in ameriških listov sta velesili osi pravi vzor v tej igri, ki jo hočejo sedaj posnemati tudi na za- . padu. j V zvezi s tem se vsiljuje vprašanje, ali ni morda tudi tako zvano »drugo bojišče« samo manever te živčne vojne? Verjetno je, da je to res, čeprav ni mogoče izključiti možnosti angleških akcij omejenega obsega vzdolž evropske cbale. Pretekle tedne so v Londonu to ofenzivo kar nekako uradno napovedali o priliki obiska šefa ameriškega generalnega štaba v Londonu, takoj nato pa je nastal popoln molk. čez nekaj časa je na potrebo po ofenzivi nenadoma zopet opozoril Churchillov informator v Zedinjenih državah lord Beaverbrook, njegov poziv za prehod v napad pa je izzval proteste nekaterih oficioznih angleških listov in tudi v spodnji zbornici. Zakaj? Ali ni bila morda že določena tako zvana velika ofenziva in ustvaritev tako zvanesra drugega bojišča že sklenjena stvar? Ali ni morda ves britanski narod v tem pogledu enakih misli? Ali gre torej res samo za vojno živcev? Ni izključeno, ka^tl V3a ta anglosaška propaganda, vštevši tudi napoved o delovanju ameriških ladij v Sredozemlju, nima nikakega praktičnega pomena. Vsekakor pa bodo Angleži naleteli tako na severu kakor na jugu, ako bi hoteli izvršiti izkrcanje, na stalne sile. ki so že pripravljene, da jih sprejmejo. (Stampa Sera.) Argentinske manifestacije za nevtralnost Buenos Aires, 2. maja. a. O priliki narodnega praznika 1. maja je bita v glavnem mestu Argentine ogromna manifestacija, ki so jo listi označili kot »pohod nevtralnosti«. Med pohodom po ulicah so manifestanti slučajno naleteli na zunanjega ministra Ruiza Guinaza, kateremu so priredili navdušene manifestacije, prav tako tudi državnemu predsedniku Castillu. Tolstojev vnuk aretiran v Nizzi Vichy, 2. maja. d. Francoska polici ia je v petek v nekem hotelu v Nizzi aretirala Jeana Tolstoja, vnuka velikega ruskega pisatelja Nikolaja Nikolajeviča Tolstoja Jean Tolstoj je v nekem hotelu v Nizzi zagrešil tatvino. Prebivalstvo Švedske Stockholm, 2. maja. s. Švedsko prebivalstvo, ki je 1. maja 1941 štelo 6,371.432 duš. je ob koncu lanskega leta naraslo za 35.042 duš. kakor je pokazalo zadnje štetje. Prirastek znaša torej 5.50 pro mille. Japonske volitve Tokio, 2. maja. d. Min. predsednik Hi-deki Tojo bo Imel danes po radiu govor, v katerem bo v imenu japonske vlade čestital tu se zahvalil japonskemu prebival, stvu ca Izredno udeležbo pri zadnjih volitvah v novi parlament, ki mu je japonsko prebivalstvo s tem izpričalo svojo pripravljenost za sodelovanje v organizaciji novega političnega reda na Daljnem vzhodu. Tokio, 2. maja d. S poučene strani javljajo, da pričakujejo v političnih krogih v Tokijü, da bo vlada cesarju predlagala v čim krajšem roku sklicanje novega japonskega parlamenta k izredni seji. Na tej seji bodo imeli novo izvoljeni poslanci priložnost obrazložiti svoje nazore glede vladne politike. Vlada namerava preko parlamenta o priliki prve izredne seje pozvati japonsko prebivalstvo, naj zbere vse svoje sile in energije za nadaljevanje vojne na Daljnem vzhcdu. Tokio, 2. maja. s. V zvezi z volitvami, ki so bile v četrtek, pišejo japonski listi, da je število onih, ki se volitev niso udeležili, Izredno nizko v primeri s preteklimi volitvami- Volitev se namreč to pot ni udeležilo samo 18 odstotkov volilcev, med tem ko je odstotek abstinentov pri prejšnjih volitvah znašal nič manj kakor 34 odstotkov. V velikih mestih se je abstinenca znižala celo na 14 odstotkov v primeri z 39 odstotkov pri preteklih volitvah. Zanimivo je nadalje, da je mesto Osaka imelo to pot samo 29 odstotkov abstinentov, med tem ko jih je bilo pri prejšnjih volitvah kar 51%. Industrijska petletka na Japonskem Tokio, 2. maja. (Domei). S pristojnega mesta je bilo objavljeno, da bo organizirana nova petletka za izgradnjo posameznih vojaško važnih japonskih industrij, v prvi vrsti za povečanje proizvodnje aluminija. Japonska vlada je že sprejela tozadevni sklep in je uradu za izdelovanje načrtov poverila nalogo, da izdela podrobne načrte. Nove naloge Japonske narodne banke Tokio, 2. maja. s. Japonska narodna banka je svoje delovanje postavila na nove temelje v skladu z najnovejšim zakonom, ki razširja pristojnost banke na vso vzhodno Azijo, zlasti pa na vse zasedene pokrajine. Guverner banke je zastopnikom tiska obrazložil nove naloge tega najvišjega japonskega denarnega zavoda,, ki jih bo mogoče izvesti le v sodelovanju z vlado in v skladu z višjimi smernicami. Vsa denarna se bodo reševala na temelju posebnega kre-in finančna vprašanja japonskega Imperija ditnega sistema, ki naj prispeva k razvoju splošnega napredka v vseh južnih pokrajinah, kakor je to v skladu s smernicami vojaške oblasti. Japonski jen bo postal temeljni denar vsega kreditnega sistema na prostoru velike Vzhodne Azije. Teden n^roilnega zdravja na Japonskem Tokio, 2. ma a, s. Danes se je na Japonskem začel »teden narodnega zdravja«. Ministrstvo za nar:dno zdravje bo v tem tednu izvedlo več akcij, ki bodo v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli: 1. Ojačenje japonske nacionalne edinosti, 2. kampanja za povečanje rojstev ln porok, 3. zaščita materinstva, 4. razširjenje telovadbe in sporta, 5. nacijonalni ž i vi j en ski režim, 6. zaščita in zdravljenje tuberkuloze in drugih hujših bolezni. Nova sjamska prestolnica Bangkok, 2. maja d. Siamska vlada se je odlocrla. da sezida novo prestolnico. Siam-ski listi pišejo v zvozi s tem. da se je že vrnila v Bangkok z insipckci jske turneje posebna komisija, ki ji je regentski svet poveril nalogo izbrati primeren prostor za novo prestolnico. Komisija se je odločila za ozemlje, ki leži približno 130 km severno od Bangkoka na reki Menan med krajem Sraburi. ki je približno 40 km severno od Ayathoe, in med krajem Lopburi. V poročilu te komisije je rečeno, da je svet tamkaj zelo rodoviten, da je v okolici obilo vode itn da kraj leži prometne zelo ugodno ter bo lahko pristopen, ko bo dograjena nova cesta, ki drži iz Bangkoka proti Na-kornajsimi. Urad za javna dela je že pričel izdelovati točne načrte za zgradbo nove prestolnice. Računajo, da bo nova siamska prestolnica dograjena v desetih letih in da se bo na leto porabilo za gradnje približno po 100 milijonov sriamskih »ticaisov«. Izmenjava diplomate/ Stockholm. 2. ma'a. d. Iz New Yorka javljajo, da je tjakaj včeraj dospel švedski potniški parn'ik »Drottingholm«, kl je bil izbran za- izmeno diplomatskih predstavnikov osnih držav ln drugih osebnosti, ki se vračajo iz Zedinjenih držav v Evropo, z amerištomi diplomatskimi predstavniki. ki se iz posameznih evropskih držav vračajo v Ameriko, švedski parnik je pripeljal s seboj 154 potnikov, med katerimi pa pc nevvyorškem poročilu ni nobenega ameriškega diplomata. Prihodnji teden ss »Dorttingholm« rn iz New Yorka v Evropo s 750 diplomatskimi predstavnik osnih držav ter drugimi osebami iz teh držav, ki so dobile odobrenje za povratek v demovino. Vohunske afere na švedskem Stockholm, 2. maja. Od izbruha vojne so švedski listi že večkrat poročali o aretacijah uglednih švedskih državljanov, ki jih je policija zasačila pri vohunstvu v korist inozemskim silam ali pa je še pravočasno razkrila njihove sabotažne načrte proti napravam življenjske važnosti za obrambo domovine, švedsko prebivalstvo vesti o tem ni sprejemalo le s trpkim presenečenjem, temveč tudi z ogorčenjem. Po nekaterih najnovejših vesteh z najvišjega mesta, pa je bilo to zlo neprimerno večje, kakor so splošno mislili. Iz razumljivih razlogov ni mogoče javnosti obveščati o zločinskem delovanju teh izdajalcev domovine dovolj pa je. ako vemo, da je bilo od septembra 1939 do danes aretiranih na švedskem nič manj kot 135 vohunov, med tem ko je švedska policija prav sedaj na sledu zelo obsežni vohunski in sabotažni organizaciji. katere delovanje je vodil in financiral londonski Intelligence Service. (Stampa Sera) Med današnjimi športnimi prireditvami vseh vrst in raznovrstnega pomena — med drugim je sipet na sporedu dolga vrsta tekem za italijansko nogometno prvenstvo »n oficielna otvoritev atletske sezone v Italiji s prvimi prvenstvenimi nastopi po društvih — moramo opozoriti posebej na dva pomembnejša dogodka, ki še presegata že tako bogati okvir današnjega športnega repertoarja — drugod okrog nas. Pri tem mislimo najprej na kolesarsko vožnjo po Toscani, ki bo vodila na 254 km dolgi progi iz Firenze v Empoli in dalje v Piso in Lucco ter 9© preko nekaterih vzponov spet vrnila v Firenze. Ta prireditev, za katero se je prijavilo nič manj kakor 70 vozačev. med njimi seveda vsi profesionalni in amaterski »kan on i«, bo veljala kot tretja dirka na račun »vojne vožnje po Italiji« in bo že zaradi tega ogorčena do zadnjega metra proge, ne glede na to, da ima že sama po sobi dolgoletno tradicijo, saj se letos ponavlja že osemnajstič zaporedoma. Slabo vreme zadnjih dni je nekoliko oviralo dirkače pri pripravah na terenu, vendar jih je le še bilo precej, ki so si ili ogledat predvsem oni zaključni del proge, ki bo zahteval od njih največ in kjer bodo bržkone tudi vse glavne odločitve. , Po dveh konkurencah v tej edinstveni celoletni konkurenci v nadomestilo za nekdanjo neprekinjeno vožnjo po italijanskih pokrajinah sta se do zdaj najbolj uveljavila vozača Bailo in Leoni med dirkači, ki vozijo za razne kolesarske tvrdke. ter Maran- Sem in tja po svetu Mesec maj — mesec boksarjev V teku meseca maja bodo izredno delavni v boksarskem taboru. Med drugim bodo ta mesec boksarji opravili štiri nastope za prvenstvene naslove v Evropi, in sdcer tri v Italiji, enega pa v Nemčiji. Tako se bosta 14. t. m. v Rimu boksala Botta in Bisterzo za naslov italijanskega in evropskega prvaka. Tri dni pozneje bo Bonda valli v Ferrari branil naslov italijanskega in tudi evropskega prvaka v petelinji teži proti Tagliarti ju. Teden dni potem se bosta v Stuttgartu merila za naslove evropskih prvakov srednje teže Mario Casadei in Nemec Besselmann. Zadnji dan maja bo v Reggiu Emilii Bonda-vaJlii nastopil v obrambi za nas*!ov evropskega prvaka peresne teže proti Rumunu Po-pescu, ki ga je izzvati. Če se k tem dogodkom prišteje še boksarski dvoboj med Italijo in Švedsko, ki bo v dnevih od 17. do 21. t a v Milanu in Pištoli, je treba priznati, da bodo v naslednjih tedn h boksarji med najbolj agilnhni športniki. Listi beležijo kratko vest iz Buenos Airesa, da bo svetovni boksarski prvak vseh kategorij Joe Louis branil svoj naslov dne 21. junija v New Yortku. in sicer v matehu proti bivšemu svetovnemu prvaku srednje teže Billy Connu. Kakor znano, je bil Slednji že enkrat na deskah v borbi s tem silnim črncem, pa je takrat, in sicer pred letom dni, izgubili bitko v 13. krogu s knock-outom. « Na nedavno končanem italijanskem sab-Ijaèkem prvenstvu je proti vsem pričakovanjem zmagal Aldo Montano, ki je dosegel ta naslov že pred sedmimi leti. prav tako v sablji, in je bil leta 1936. tudi član italijanske olimpijske ekipe v Berlinu, ki je za Madžarsko zasedla drugo mesto. Ta Montano je torej eden med tistimi, ki je »pet dokazal, da se v športu »stari« borci še lahko vrnejo na nekdanja svoja najboljša mesta. V madžarskih plavalnih vrstah se zelo živahno pripravljajo za dogodke letošnje sezone, konkretno pa mislijo največ na to. da bi se lotili in po možnosti tudi res dosegli izboljšanje evropskega rekač Oton, dijak mešč. šole v Mostrh, Erna Cernač, uč. II. »azr Vrdnik na Hrvatskem, Katja in Til-ka Zlatlč, uč V in m razr. na Trebel-nem pri Mokronogu, Božo Kos, dijak v Novem me tu, Bizjak Silvo, dijak v Kočevju 278. Uršič Branko, uč. IH. razr. na Vrhniki, Kočevar Ladislav, uč. VI. ra"r. Grahovo pri Cerknici, Türk Jožek, uč. IIL v Ribnici 181, MODA IISl DOM Tudi plašče lahko prenarefamo Staremu pomladanskem plašču damo popolnoma nov videz, če ga opremimo z modernimi kimonastimi rokavi, ki jih izrežemo iz drugačnega blaga. Seveda je videti najbolj elegantno, če soglaša blago rokavov vsaj v osnovnem tonu z blagom plašča četudi gre tu za dva različna odtenka. Okusne sestave so zaradi tega svetlorjava in temnorjava, svetlosiva in temnosiva. temnomodra in svetlomodra itd. Tako sešit plašč učinkuje seveda nekam športno bolj popoldanski pa je videz plašča, ki ga kombinežo ... Tvorivo novega telovnlčka se ravna po okoliščinah, v katerih ga bomo nosila, če smo si ga določile za dopoldne, potem mu morda napletemo spred- prenaredimo tako, da mu prlšijemo reverje ln širok spodnji rob iz svile enake barve kakor je blago plašča. Resnično elegantna je takšna sestava seveda le tedaj, če gre za dovolj teman plašč (n pr. temnomoder ali črn). Namesto bluzi K novemu pomladanskemu kostumu ne potrebujemo bluze! Ozek telovnik lz ostankov blaga, svile ali čipk, ki zakrije spredaj izrez, nam popolnoma zadostuje Tudi iz stare, zelo obrabljene bluze lahko napravimo tak telovnlček. ki ga ob straneh za-vežemo z dvema petljama Teiovnlček ni samo neke vrste vložek za Izrez temveč nam nadomestna bluzo tudi če odpnemo jopico, ker aože do pasu Samo »no pomanjkljivo* ima ta mederna aadomeabtt zadeva — Joptee «e smemo sle«, ker SI sicer s hrbta in s strani razgalile svojo nji del ln okrogel ovratnik iz kakega ostanka volne, ali pa ga sešljemo lz plkeja ali iz ozkega kosa volnenega blaga Popoldanski telsovniček pa si napravimo iz čipk, organdija, musllna ali svile, pri tem lahko uporabimo za hrbet drugačno tvorivo, ker ga pod jopico tako ni videti Nekateri te-lovnički so še bolj štedljivo Izdelani in imajo mesto hrbta naramnice, ki jih zadaj prekrižamo in zapnemo ob pasu. Marcipan Iz krompirja Marcipan je, kakor veste, posebna poslastica za odrasle in za male. Svojčas smo ga pripravljali lz mandljev, danes pa se giblje kuharska umetnost na povsem novih potih in je tudi za prirejanje marcipana iznašla novo sredstvo — krompir, četrt kilograma prejšnji dan skuhanega krompirja dobro pretlačimo, potem pa raztopimo v kožici 14 kg sladkorja v jedilni žlici vode in mu primešamo krompir. To zmes pustimo zavreti, medtem pa jo stalno mešamo in to tako dolgo, da se odloči od kožice, nato jo pustim pokrito, da se shladi. ter ji primešamo toliko sladkorja v prahu, da lahko izoblikujemo male kroglice Za okus moramo dodati an Ml nslaollko olja la grwüilh mandljev, M fa dobim« v dwyilp — gre za prav majfrno koRClno, RaKm 10 do 15 gramov. D Duce presenzia in un campo d'aviazione dell'Italia Centrale alle esercitazioni di lancio di alcuni battaglioni di paracadutisti — Na nekem letališču v osrednji Italiji prisostvuje Duce vajam padalskih bataljonov „Malajski tiger" Japonci so dobili novega narodnega junaka. Jutaka Tani do pred par mesecev tudi na Japonskem še ni bil znan nikomur, ko pa je sedaj sredi marca umrl v Singa-puru, gre njegovo ime od ust do ust. Čeprav ni nikdar nosil vojaške suknje in je tudi umrl kot civilist, gag štejejo med največje junake sedanje vojne. Mali Jutaka je bil star dve leti, ko so se njegov, starši leta 1912 preselili iz pre-obljudene Japonske na Malajski polotok. Kupili so si tam veliko kmetijo na severu, blizu siamske meje. Jutaka je rasel med 'malajskimi in kitajskimi otroki in se je docela uživel v novo domovino. Bržčas bi bil postal tudi on kmet, kakršen je bil njegov oče, če ga ne bi nenadna tragedija njegove rodbne vrgla na drugo pot. Ko so se pred desetimi leti začeli japon-sko-kitajski boji za Mandžurijo, je tudi drugod po svetu vzplamtelo sovraštvo med Kitajci m Japonci. Poznalo se je to tudi na Malaji, čeprav je 2000 km oddaljena od takratnega bojišča. Tudi v severnem delu Malaje. kjer je prebival Jutaka Tani s svojimi starši, se je začelo opažati to medsebojno sovraštvo. Kitajci so bili tam številčno mnogo močnejši od Japoncev in so jih začeli vedno češče napadati. Nekega dne so navalili tudi na posestvo Jutakovega očeta, zažgali vsa poslopja, uničili pridelke in ubili najmlajšo hči, dočim se je ostalim posrečilo zbežati. Ta grozni doživljaj je napolnil Jutako z mržnjo do Kitajcev in potem z enako ali še večjo mržnjo do Angležev, ko je videl, da angleške oblasti ničesar ne ukrenejo proti napadalcem. Prisegel je maščevanje obojim, Kitajcem in Angležem. Nagovoril je starše, da so se preselili nazaj na Japonsko, sam pa je izginil v džunglo. Oblasti na severu Malajskega polotoka so dobile kmalu polne roke dela. Dan za dnem so prihajala zdaj iz tega zdaj iz onega kraja poročila o skrivnostnih napadih na Kitajce in Angleže. Napadov na Malaj-ce same ni bilo. pa so zato začele oblasti sumiti, da gre za nekake malajske četnike. V tem jih je potrjevala še izkušnja, da ni bilo od malajskih domačinov nikdar mogoče n-česar izvedeti o krivcih, čeprav je bilo jasno, da marsikaj vedo o njih. Skrivnostni vodja skrivnostnih napadalcev je dobil med ljudmi ime »Malajski tiger«, kaj točneišega pa o njem ni bilo mogoče dognati. Po raznih znakih so začele oblasti sklepati, da »Malajski tiger« ni domačin in so celo sumili, da se je zatekel v džunglo kak ameriški gangster Pri ugibanju o tem. kdo so napadalci in kdo jih vodi, je oblasti begalo tudi dejstvo, da napadi največkrat niso imeli roparskega značaja. Oblasti so zato leta in leta tavale v temi in niso mogle ničesar gotovega dognati. Res se jim je posrečlo tu in tam ujeti kakega člana te skrivnostne družbe, vendar tudi od njega niso mogle ničesar izvedeti, ker alj ničesar vedel ni ali pa ni hotel povedati. Skrivnostni napadi so se ponavljali polnih šest. sedem let Jutaka Tani. ki je sprva nastopal na lastno pest. je medtem navezal stike z japonskimi oblastmi in dal svojo dobro organizirano četo. ki je štela okrog 2000 mož na razpolaso japonski taini obveščevalni službi. Angleškim oblastem na Malajj je postajal vedno bolj neprijeten in lansko je«en so poslale proti njemu celo večji oddelek vojaštva. Vojaštvo je res obkolilo glavni del Jutakovih ljudi, vendar pa se je poglavarju in kakim sto najožjim njegovih sodelavcev posrečilo pobegniti v Siam. V prvi polovici decembra lanskega leta so začeli Japonci prodirati na Malaiski Radio Ljubliana NEDELJA, 3. MAJA 1942-XX. 8.00: Poročila v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini. 8.30: Verska navodila 8.45: Orgelski koncert Luigi ja Penzija. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zappaterreni). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (O. Seko-vanič). 12.35: Klavirski koncert Bojana Adamiča. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pojte z nami — Orkester vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester vodi dirigent D. M. šijanec — sodelujejo sopranist-ka Draga Sok, altlstka Poldka Rupniko-va, tenorist Janez Lipušček in basist Tone Petrovčič — slovenska glasba. 15.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Praktična navodila za kmetovalce — gospodarsko predavanje v slovenščini 17 35- Kvartet »Fantje na vasi« nam zapoje nekaj narodnih pesmi 19.80- Poročil« v slovenščini. 19.45: Lahka glast«. 20 00: Napoved ča«« — Poročila v lt*1!janfWni ŽB.28: RJomeatar j dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Or- , polotok. Njihove oddelke so vodili ljudje »Malajskega tigra«, ki so dobro poznali teren in vse poti ter imeli skoro povsod zveze z domačini. Zelo so japonski vojski olajšali in pospešili prodiranje, zelo zmanjšali število žrtev. »Malajski tiger« sam je bil med temi vodniki in si je pri prodiranju skozi džunglo nakopal močno malarijo. Prišel je z japonskimi četami vred še v Singapur, tam pa je obležal in po par mesecih za malarijo umrl. V priznanje njegovig za-Jug ^a japonsko stvar je bil nekaj tednov /red svojo smrtjo imenovan za oficirja, čeprav ni bil nikdar vojak. Njegova slava fiB se razširja sedaj po Japonskem od hiše do hiše. Tudi tatvina ima včasih kratke noge Pravijo, da ima laž kratke noge. Da ima kratke noge včasih tudi tatvina, priča naslednji dogodek, o katerem poročajo listi lz Budimpešte: Delavec Jurij Zimulka je opazil, ko je bil nekega večera v kmu. da mu je Izginila iz žepa denarnica. Imel je v njej 40 pengov, ali okrog 150 lir čeprav je predstavljalo to vse njegovo premoženje, vendar tatvine ni prijavil polici.ii ker o storilcu ne bi mogel ničesar povedati. Pač pa je nesel drugi dan prodat svojo zimsko srajco, da bi tako prišel spet do nekaj denarja. Našel je priložnostnega prekupčevalca, s katerim sta se pobotala za ceno. Ko pa je kupec izvlekel denarnico, da bi plačal srajco, je delavec ves začuden opazil, da ima v rokah njegovo denarnico, ki mu je bila prejšnji večer ukradena. Poklical je stražnika in ta je odvedel prekupčevalca na policijo. Tam so spoznali v njem svojega starega znanca, ki so ga seveda kar pridržali. Dobili so pri njem še toliko denarja, da si je delavec lahko povrnil svojo škodo. ANEKDOTA Pri nekem dineju. ki se ga je udeležil tudi znamenit bakteriolog, so prišli do sadja. Ljudje so malo začudeno opazovali, kako je profesor vsako posamezno črešnjo najprej skrbno opral v kozarcu vode, preden jo je dal v usta. Ko so ga vprašali, zakaj to dela, je odgovoril: »če bi vedeli, koliko nevarnih mikrobov in bolezenskih klic požrete z vsako neoprano črešnjo, bi napravili kakor jaz!« Izrekel je te besede in — v svoji raztre-senosti izpil vodo iz kozarca. »Medicina je kakor krompirjevo polje: sadovi ležijo pod zemljo,« je dejal nekoč znani humorist Saphir. L. 1750 je izšla v Parizu brošura, ki je razpravljala o razmerju med rojstvi in smrtnimi primeri. Tudi poedine bolezni so bile v njej natančno zabeležene. Sloviti Montesquieu je dejal: sTo bi bil jaz krajše napisal: Polovica ljudi umre v Parizu zavoljo opoldanskih, druga polovica zavoljo večernih banketov.« Obnovite naročnino! "'■* " --------.v,,.,— liÄ ' ßm Fronte russo: Camice Nere all'attacco di una posizione nemica — Z ruske fronte; črne Srajce v napadu na sovražno postojanko Nedeljska križanka Vodoravno: 1 razstrelivo, 9 denar iz zlata, 15 sorodnlca, 16 sirota, slabič, 17 religija, 18 inlclalki nemškega pesnika 19. etika, nauk o morah, 22 veznik, 24 konica, 25 tropa čebel, 26 pripadnik ene izmed protestantovskih sekt, 29 jajčece, lz katerega se izleže uš, 31 tuje moško ime, 33 japonska dolžinska mera 34 predplačilo, 35 slikati, izdelovati risbe, 37 prijeti, dotikati se (nalahno), 40 tuji veznik, 41 dejanje, 42 žensko ime, 44 indijski denar (množ.), 46 obrtnik, 47 vrsta step (množ.), 49 praprebivalcl Italije, 52 bolgarski zaimek, 53 soustanovitelj Rima, 54 najmanjši delci elektrike, 56 pokrajina v Palestini. 58 umni, varčni gospodar, 61 števnik, 62 alkoholna pijača, 63 suha trava, 64 krdelo. Navpično: 1 narodopisje, 2 naš pisatelj, 3 igralec, ki nič ne govori, 4 vrsta ptičev, 5 oseba lz »Colombe«, 6 zelenjava, 7 moško ime, 8 naš slikar, 9 divja žival, 10 bodril-nica, 11 ploščinska mera, 12 abesinsko jezero. 13 udeleženec, oseba, ki se za kaj zanima, 14 zvati, 20 molilnica; tudi cerkvena skladba, 21 mesec v letu, 23 skrajšano žensko Ime, 27 rimska boginja jeze, 28 velikan, orjak iz grškega mita, 30 pri-trdllnica, 32 nadležne žuželke, 36 umrli japonski državnik, 38 pooblastilna listina z« kak izum. 39 prebivalci v Indiji, 43 kMinl«« mnogih s«mostalnlkov ««m. spela, 45 zdraviTSfe v «vici, 46 hrib pri Ogulinu. kjer se shajajo čarovnice, 48 kaznivo de- janje, 50 gnojna tvorba, 51 rečni otok, 53 grška črka, 55 najmanjši delec elektrike, 57 igralna karta, 59 časovni veznik, 60 kem. znak za molibden. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 utopija, 7 vsak, 11 malo, 15 čelo, 16 antlkvarijat, 18 Izabela, 20 si, 21 balast, 22 ta, 23 atest, 25 trava 27 ko, 28 Alan, 29 UV, 31 oranje 33 lari, 15 grob, 37 en, 38 ura, 40 J(osip) S(tritar), 41 nadoblast. 45 ar. 46 If, 47 sredinec, 48 Alani, 50 Santič, 52 Neretva, 54 ol, 55 človek, 56 an, 57 nitrati, 58 etnolog, 59 anatom, 60 an. Navpično: 1 učiteljišče, 2 teza, 3 Ola, 4 pobalinstvo, 5 Jalen, 6 anas, 7 Vis, 8 Skit, 9 av, 10 kabaret, 11 Milan, 12 Aja, 13 Lasker, 14 Otto, 17 ravan, 19 eta, 24 turbina, 26 ro, 28 ar. 30 volnena, 32 Jura, 34 asfalt, 35 god, 36 Baer, 39 anilin, 42 Ariel, 43 dečko, 44 scena, 45 alarm, 48 avto. 49 nota. 51 non, 53 Tit. KUPON za Zaupno posvetovalnico štev. 7 »JUTRO« št- 101. 7 — Nedelja, 3. V. 1912-XX— ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI nammmmmmammaammmmammmmmmm Izvršuje bančne posle po najugodnejših pogojih« Izdaja cirkularne čeke - Telefon st. 2057, 2979 60-letnica glasbene šole GM V proslavo tega lepega jubileja bo prirejen propagandni teden pod geslom: Učite se glasbe Ljubljana. 2. maja. To je naslov propagandnega tedna ki ga je pripravila Glasbena Matica ljubljanska v proslavo 601 et ni ce obstoja svoje glasbene šole. Sola Glasbene Matice je bilo u.stano-vr Ijena 9. novembra 1882. leta in od takrat dalje deluje z najlepšimi uspeh- nepretrgoma polnih 60 let Zasluge šole Glasbene Matice za naš glasbeni razvoj, posebno pa še za g'asbeno izobrazbo našega naroda so v resnici velike, saj nam je v glasbenem pogledu vzgojila najmanj dva rodova. Statistika šole dokazuje, da jo je posečalo v 60 letih nad 25 000 gojencev, de j h računamo po osebah, če bi jih pa računali po predmetih bi to števiilo naraslo na nad 40.000. da je začela delovati šola Glasbene Matice v zelo skromnih razmerah in ie število njenih gojencev za naše razmere zelo veliko. Veliko in pomembno p{• .v- ■ • ••..v ;. ■ > beseda L —.60, taksa —-0(ì. za dajanje naslova ali -.a _Šifro L j.—._ Domačo hrano izdatno in izborno dobite v menzi »Dora«, Stan trg 28-II. nadstr. desno. 5504-18 'I'X'DLO Gospodinjsko pomočnico iščem za vsa hišna dela. Naslov v vseh posi. Jutra 5655-1 Zanesljivo dekle čisto vzamem k l6mesečm punčlci. Brez hrane. Naslov v vseh posi. Jutra. 5659-1 Urarskega pomočnika spre>mem Mistop po mož nosti takoi. Vahter Matija, urar, Novo mesto. 5570-1 Ft Iščem oskrbnika za manjše posestvo na Dolenjskem. Na razpolago ima lepo stanovanje ter ne kaj užitka v naravi. Biti mora srednjih let, poročen zmožen vinogradništva, sad larstva in vrtnarstva. Ponudbe s podatki o doseda mem službovanju in zahtevkom plače na ogl. oddelek Jutra pod »Na Do-leniskem« 5579-1 Postrežnico čisto, pridno in pošteno sprejmem za popoldanske ure. Naslov v vseh posi. Jutra. 5&21-1 Kuharico zanesli ivo, popolnoma samostojno, ki bi opravljala tudi diuga hišna dela spreime trgovska rodbina v Ljubljani. Naslov v vseh posi. Jutr«. 5640-1 Pošteno dekls vaie-no vseh hišnih del in m.ilo vrta spre;mem k odrasli družini. Naslov v poslov. Jutra. 5645-1 Čevljarsko prešivalko sprejme Mrak, Sv. Petra c. 30. 5657-1 Čevljarskega prikrojevalca ta fina dela iščem. Plačam 350 lit tedensko, nastop ta koj, služba stalna. Poizve se Savs Ivan ml.. Opekarska c. 53. 5649-1 Pridno dekle mlado za pomoč gospodinji in z znanjem šivanja sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridno dekle« 5650-1 Gospodično ki bi se rada izpopolnila v šivanju ali pomočnico in učenko sprejmem takoj.— Opekarska l-II. 5673-1 Služkinjo za vsa hišna dela sprejmem takoj. C. Viktorja Emanuela 3-III. lero. 57U-1 Pridno dekle pošteno, ki ima veselje do otrok ter za vsa hišna dela sprejmem takoj. Zglasi-tì se ▼ ponedeljek od 9. do 12. ure. Zakrajšek Miklošičeva cesta 34. 5720-1 Pošteno natakarico s kavcijo iščem. Naslov v vseh posi. Jutra. 5712-1 Iščem pomoč za trgovino. Naslov v poslov. Jutra. 5807-1 2 pomočnici za izdelavo damskib oblek sprejme »Dorca«, Tav-čarjeva 3-1._5810-1 Fotografskega pomočnika dobrega retušerja, ki vzame plošče na dom sprejmem. Zglasiti se Foto Tourist, Ulica 3. maja 10, dvorišče. 5813-1 Krojaškega pomočnika za male komade sprejmem takoj. Slibar, Škof ja ulica 10 (Tabor). 5773-1 Mesto gospodinje išče gospa srednjih let, {ed ne zunanjosti, poštena in zaačajna. Gre najraje k starejšemu gotpodu ali gospe. Ponudbe na ogl. odd-Jutra pod »Zelo varčna« 5634-2 Kuharica vajena samostojnega gospodinjstva ia drugih hišnih del, čista is poštena išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem kamor' koli« 5635-2 Usnjena kovčka skoraj nova, podloiena z usnjem s preobleko, pisalni stroj v kovčku malo rabljen, lep gramofon v kovčku, za uniformo novo belo bluzo, par novih moških čevljev it. 40, črne prvovrstne prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5654-6 Pletilja za strojno pletenje, dobro izurjena želi zaposlenje,— Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod »Marljiva« 5721-2 Trg. pomočnica brezdomka z 21etno prakso zmolna samostojnega vodstva vljudno prosi namestitve. Naslov v vseh posi. Jutra. 5542-2 19-letna 19letna vajena vseh del, ve šČa gostilne z znanjem italijanščine išče službo za čez dan. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plača pri merna« 5518-2 Starejša postrežnica pridna in poštena išče zaposlitve 3krat na teden ali nekaj ur dnevno. Naslov v vseh posi. Jutra. 5568-2 Mesto hišnika iščem. Vajen centralnih plinskih in električnih in' stalacij, oženjen — brez otrok. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Takoj«. 5641-2 Državni upokojenec išče službo inkasanta, oskrb nika, skladiščnika ali karkoli. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben« 5590-2 Uradnik perfekten v italijanščini in strojepisju išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ko-respondent« 5819-2 čevljarskega pomočnika sprejme Pavlin Bleiweiso-va 53< Tyrševa) 5779-1 Iščem strokovnjaka ki ima praktiéno in teoretično znanje o nabiranju in trgovanju z zdravilnimi rastlinami. Dalje iščem kemika s prakso v proizvodnji raznih čistil kakor kre me za čevlje, črnila itd. in sicer kot svetovalca. — uslužbenca ev. družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Sodobno« 5782-1 Samostojno gospodinjo pridno in pošteno, ki se lazume tudi na kmečka dela iščem. Naslov v vseh posi. Jutra. 5823-1 Blagajničarka s prakso dobi službo. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blagajničarka« 5725-1 Omaro za obleke trd les prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5739-12 sprejmem. Kumar Franc,— Stari trg 9. 5740-1 Frizerko dobro moč in vajenko — sprejme Franjo Zabjek, — Krakovski nasip 26, Ljubljana. 5751-1 Hišnik oženjen brez otrok v službi dobi takoj stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Trezen in vesten« 5784-1 Postrežnico ki zna tudi kuhati sprejmem za dopoldne. Naslov v vseh posi. Jutra. 5787-1 Služkinjo za vsa hišna dela < hanje sprejmem. Naslov v vseh posi. Jutra. 5788-1 Služkinjo iščem za t-ikoi v bolišo trgovsko hišo. Snažno staro ?S do Ì2 let, zmožno kuhe in drugih gnspodiniskih del. Plačam 200 do 250 lir mesečno. Naslov v vseh posi. Jutra. 56931 Dobro kuharico z dobrimi priporočili za vsa dela v gospodinjstvu išče miren dom. Naslov v vseh posi. Jutra. 5696-1 Pošteno deklo za popoldne od pol 2. do 7. ure iščem. Seur.ig Josip Muzejska ul. 3-H„ hiše Pokojninskega zavoda. 5705-1 Daktilografko zmožno perfektno italijanskega jerilfa sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna službi« 5708-1 Službe išče -»eseda I - 30 taks» - M •• laiante naslov» «•* •• šifre I Konservatoristin ja višiešolka z znaniem klavirja in klavirske harmom ke išče kakršne koli zapo «litve za dopoMne oz do 3. popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »od »Brer sredstev U_5548-2 Grem prst na dom lahko tudi takoi N.-slov v vseh posi. Jutra 5597-2 s: Dekle z letnimi spričevali z znanjem kuhe in vseh dni-ih hišnih del želi službe, aslov v vseh posi. Jutra. 5820-2 Trgovski pomočnik mlad, vesten, pošten išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh posi. Jutra. 5724-2 Iščem postrežbo dvakrat tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena postrežnica« 5763-2 Dekle z odlično malo maturo, in drž. 2 razr. trgovsko šolo išče primerno zaposlitev,— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 20« 5691-2 Beseda L —.60, taksa —M. tt daianje oasi o v» ab t* šifro i 3.—. Nemščina! Pouk za začetnike in kon-verzacija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina« 5662-4 Skupina 3 oseb išče vsakodnevno od 8. do 9. ure zjutraj pouk italijanščine po hitri in uspešni metodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo honorarja pod »Skupina« 5674-4 Inštruktorja matematike izurjenega iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šesta« 5775-4 Učitelja za italijanščino iščem. Gramatika, konver-zacija, prevajanje trgovske korespondence. Kot honorar nudim opremljeno sobo v vili s tekočo vodo in souporabo telefona. Naslov v vseh posi. Jutra. 5785-4 Vajenci ( ke) '»eseda l -.60. taks» ■i 4aiaaanie naslova ali «a iifro l 3.—. Smrekovo čreslo suho, lepo, zdravo in je-žice kupi vsako količino usmarna J. Lavrič, Šentvid pri Stični. Ljubljana. 4900-7 Buteljke in razne druge očiščene steklenice kupuje Medarna, Židovska ul. 6. 5197-7 Kupim dobro obranien voz na štiri peresa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voz«. 5377-7 Gumijast električni kabel tri a fi štirižilni, posamezna žila 4, 6 ali 10 mm2 kupim. Ponudbe z vzorcem poslati na Elektroža-ga, Kočevje 214. 5663-7 Tricikli dospeli že od 1650 lir naprej pri Foto Tourist, Lojze Šmuc, Via 3 Maggio 8, prej Alek sandrova. 5613-11 lrabljen in 1 nov tricikelj odlične izdelave, s prima novo balon gumo naprodaj za zelo nizko ceno. Generator delavnica, Ljubljana, Tyrševa c. 13, levo dvorišče. tel. 29-27. 5766-11 Moško kolo prvovrstno prodam, najraje pa zamenjam za salonski gramofon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Omarica« 5821-11 Tricikel malo rabljen ugodno proda škafar P. Borštnikov trg. Rimska cesta. 5707-11 Pohištvo Beaeda l l.—. taka» —-60. tt lajanje naslov» «K a Iifro l V— Kau če spalne 190x90 zopet oa za logi. Velika izbira, cene xe lo ugodne. Tapetnik, Novi trg 4 ali Gosposka 11. 5592-12 Lepo jedilnico kupim. Ponudbe pod »Le-jedilnica« na ogl. odd. utra. 5664-12 Več kuhinjskih oprem ugodno prodam. Kolezii-ska ul. 4, dvorišče. 5678-12 fu Pleskano spalnico proda mizarstvo Josip Goljar, Gerbičeva ul. Kolezija. 5771-12 Kuhinjske oprave moderne solidna izdelava proda po ugodni ceni mizarstvo Artnak Josip Jenkova 7._5746-12 Rabljena kuhinja naprodaj ogled dopoldne. Naslov v vseh posi. Jutra. 5753-12 Poceni prodam nova okna. vrata in balkonska vrata, azbest cevi, škotske cevi, 2 štedilnika in beton kamen. Poizve se od 17. do 18. ure. Naslov v vseh posi. Jutra. 5694-12 Oblačila rteseda L —.60, taksa —.60, ta daianje naslova ali ta iifro l Belo oblekco za dečka mornariški kroj, za 120 lir prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5644-13 Površnik nov, moderen kroj in obleko, moderno, modro sko raj novo za srednjega vitkega gospoda prodam. Ko lezijska 17 ; do 12. ure. Novak, dvakrat zvoniti. 5667-13 Moško obleko skoraj novo, temno za pri bližno 180 cm pravilno po stavo poceni prodam. Še-fic. Sv. Petra nasip 29. 5599-13 Birmansko obleko novo, deško prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5620-15 Damski kostum za srednjo postavo prodam Senčar, Tavčarjeva 3-1. 5809-13 Dežni plašč balonska svila, popolnoma nov in temno siv kostum prodam. Končar, Tyrševa 6-II. 5770-13 Ugodno prodam črno in par drugih moških oblek. Poizve se Boc Josip, krojaštvo, Tavčarjeva 4. 5765-13 Kapital Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali iifro l 3.—. Vse denarne in trgovske posle izvtiim hitro in točno. Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. 5423-16 Plemenito osebo prosim za posojilo 1200 lir. Imam stalno službo, vrnem mesečno po dogovoru. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna 1«. 5742-16 Posest beseda L —.60, taksa - .60. ca daianje naslova ali za iifro L 3-—■ Prodam večji kompleks cca 40.000 m2 travnikov in njiv, lep travnik na Glincah in več parcel za Bežigradom. Informacije daje realitetna pisarna Kunaver Ludvik, Miklošičeva c. 34, tel. 20-37. 5656-20 5 stanovanjsko hišo z vrtom predam v mestu. Naslov v vseh posi. Jutra. 5759-20 V Ljubljanski pokrajini prodam velik kompleks zemljišča. Naslov v vseh posi. Jutra. 5761-20 Trgovsko hišo stanovanjsko v centru mesta ugodno prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5760-20 Kmetsko posestvo krasno obdelano prodam v Ljubljanski pokrajini. Reja do 7 živine, 5 prašičev. Naslov v vseh posi. Jutra. 5762-20 5 stanovanjsko hišo donosno, z obrtnim lokalom prodam « 190.000 lir v vzhodnem ®e!u Ljubljane Naslov v vseh posi. Jutra. 5752-30 y Hišo Za obrti in trgovino z malimi lokali, stanovanji in delavnicami ugodno pro-dam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Tržaška cesta« 5818-20 6-stanovanjsko hišo novo v bližini nove šišen ske cerkve zamenjam za vi lo ali manjšo hišo v centru ali za Bežigiadom. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamena« 5669-20 Naprodaj HIŠA novozidana, 2-nad-stropna, 7-stanovanjska Be ži.grad. Cena 700.000 " lir. HIjSA noveiša, enonadstrop na, 3-stanovanjska. Kompleks 2000 m2 D. M. v Polju. Cena 150.000 lir. KOMPLEKS 3000 m2 ob Vodovodni cesti po 20 lir m2. Posreduje nakup in prodajo nepremičnin realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7. 5780-20 Naprodaj vila enonadstropna, dvosta novanjska v Šiški, hiša eno nadstropna v Mostah, parcele v Rožni dolini 90 do 110, v Šiški 80 do 125, v centru za vile po 350 lir. Realitetna pisarna — Zajec Andrei, Tavčarjeva 10, tel. 3564. 5786-20 Prodam tipov«; k o hišo z 9 stanovanji ob Drometni cesti v Ljubljani," za 575.000 lir. Poizve se iz prijaznosti — Pražakova 15-1. »Ateiie mo da« 5703-20 Prodam enonadstropno hišo priprav no za večjo obrt ali industrijo s tremi stanovanji, velikimi delavnicami in 2 garažama za 460.000 lir. Piizve se: Trnovo, Kole-zijska 19, gostilna. 570-4-20 beseda L —.60, taksa — .60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Gostilno z vsem inventarjem oddam takoj resnemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Ju-♦ra pod »Kavcija« 5652-17 Parcelo v najem vzamem za obdelovanje v Liübljani. Ponudbe na ogl. od J. Jutra pod »Obdelovanje« 5756-17 Košnjo za leto 1942 tudi izven meje vzamem v najem. Huč, Vegova 10. 5687-17 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje oasiova ali z* Šifro l 3.—. Skladišče ali lokal v sredini mesta takoj oddam. Naslov v vseh posi. Ju:, i 5800-19 Dosmrtno stanov. dam starejši družini če mi preskrbi do 35.000 lir. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi« 5823-21 Stanovanje zamenjam za komfortno 3 sobe v novi hiši za manjše Bežigrad. Naslov v vseh posi. Jutra. 5688-21 Prazno sobo z uporabo kopalnice oddam solidni osebi. Obirska I pritličje. 5612-23 Prazno sobo oddam. Mestni trg 3-III. 5804-23 .-»eseca 1 —.60, cafcsa —.60. it daianie naslova ali za šifro L 3.—. 3-sobno stanovanje s kopalnico po možnosti v centru iščem. Naslov v vseh posi. Jutra. 5584-21a Stanovanje sobo s kuhinjo v mestu iščeta 2 odrasli osebi za julij. Skušek, Tržaška 5 56S3-21a Dvosobno stanovanie v centru za avgust ali pre) išče mirna stranka 3 odraslih oseb. Ponudbe na: ogl. odd. Jutra pod »Gregorčičeva« 5728-21a Stanovanje eno ali dvosobno iščem.— Plača po dogovoru. Naslov v vseh posi. Jutra. 574l-21a 4-sobno stanovanje kabinetom iščem oziroma zamenjam za moderno trisobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro rtMirno in sončno« 5792-21a Iščem enosobno stanovanie odnosno zamenjam enosobno stanovanje z dvo ali večsobnim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj' 20« 5706-21a 100 Lir nagrade dam onemu ki mi preskrbi manjše dvosobno at enosobno stanovanje ev. tu di večio sobo s štedilnikom za mirno starejšo gospo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sem sama 60« 5711-21a Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60 daianie oasiova tU za •šifro I 3-—. 3 pisarniške sobe oddam skupno v centru mesta. Ponudbe pod »Pina« na ogl. odd. Jutra. 5552-23 Opremljeno sobo elegantno za 2 osebi od dam s 15. majem. Najraje ves dam odsotnemu zak. paru brez otrok. Souppra-ba kopalnice, ev. tudi kuhinje. Naslov v vseb poslov. Jutra. 5801-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice toda z lastno posteljnino oddam gospe ali gospodični. Naslov v vseh posi. Jutra 5806-23 Sobo • z uporabo kopalnice oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh posi. Jutra. 5802-23 Sobo s prostim vhodom, kopal nico oddam takoj. Naslov v vseb posi. Jutra. 5812-23 2 opremljeni sobi za 3 osebe oddam. Vhod stopnišča. Židovska uli- ca 3-II. 5764-23 Sostanovalca sprejmem v sončno opremljeno sobo za 50 lir mesečno. Zeljarska ul. 11-11. Trnovo. 5769-23 Prazno sobo sončno, z uporabo kopalnice oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila« 5723-23 Lepo sobo sončno s kopalnico oddam s 15. majem. Ogledati Če-plak, Bežigrad 7-1. 5730-23 Sobo posebn. vhodom oddam stalno nameščeni osebi. — Sp. Šiška, Jezerska 6. 5738-23 Prazno sobo takoj oddam. Rožna ulica št. 7-II. 5755-23 Svetlo sobo sončno opremljeno za dve ali eno osebo s pos. vhodom in souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov vseh posi. Jutra. 5789-23 beseda l —.60, taksa —.60 za daianje oasiova ali ti iifro l 3.—._ Pol stanovanja prazno sobo, souporaba kuhinje in kopainice, center, nova iuša nudi samostojen gospod oni osebi ali zakoncema brez dru žine, ki dobavi tudi opremo kuhinje ic delno samske sobe. Fonudbe z navedbo osebe in pohištva na ogl. odd. Jutra pod »Nudim opremo takoj« 5550-21 Upokojenca(ko) vzamem na dosmrtno stanovanje v prijaznem trgu aa deželi. Električna luč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Notranjsko« 5631-21 Zamenjam dvosobno udobno stanovanje; cena 150 lir za isto-tako četudi dražje takoj ali pozneie. Naslov v vseh po slov. Jutra. Ogled od 3. pop. dalje vsak dan. 5647-21 Enosobno stanovanie lepo, čisto oddam 1 ali 2 osebama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje takoj« 5717-21 Opremljeno sobo za 2 osebi z uporabo kuhinje oddam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5636-23 Opremljeno sobo veliko, sončno s pos. vhodom oddam v Ciril Metodovi ulici (sv. Jožef) št. 19-1. desno. 5643-23 Sobo z 2 posteljama, — lepo opremljeno, sončno in sobo z 1 posteljo, balkonom ter souporabo kopalnice oddam s 15. majem. Večna pot 10. 5677-23 Opremljeno sobo sončno z uporabo kopalnice oddam. Naslov v poslov. Jutra. 5676-23 Opremljeno sobo ali prazno oddam. Grablo-vičeva ul. št. 26, priti. 5679-23 Opremljeno sobo oddam gospodični. Breg, 14-1. 5680-23 2 sostanovalki sprejmem takoj. Poizve se v nedeljo in ponedeljek od 1. do 4. pop. Sv. Petra nasip 19, priti. levo. 3665-23 Opremljeno sobo oddam solidni osebi s 1. junijem. Železnikarjeva 10 I. levo. 5716-23 Opremljeno sobo lepo s prostim vhodom od dam. Grčar, Jurčičev trg 2-III. 5602-23 Opremljeno sobo lepo z uporabo kopalnice oddam takoj boljšemu gospodu. Marmontova ul. 45 I. nadstr. 5609-23 Lepo sobo prostorno in lepo opremljeno, center, kolodvorska stran takoj oddam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5798-23 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru. Naslov v vseh posi. Tutra. 5689-23 Opremljeno sobo oddam z eno ali 2 postelja ma. Glinška 5, pritličje. 5690-23 Prazno sobo po možnosti s štedilnikom iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosta soba« 5642-23a 1 Obitelj 3 članov išče lepo opremljeno sobo s kuhinjo ali manjše stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 člani« Glasbila Beseda 1 -.60. taksa -.60 za daianje naslova ali u šifro ! 3.—. Samca in samico orjakinjo z mladiči in 4del □e kletke prodam. Kolezij-ska ul. 21. 5692-27 Filateli) a beseda 1 —.60. taksa —.60 't daianie naslova tU o šifro l J.—. Pianino ali klavir v dobrem stanju (lahko tudi razglašen) vzamem v naiem proti nizki mesečni odškodnini takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pianino K« 5598-26 Kratek črn klavir dober prodam. Naslov t vseh posi. Jutra. 5666-26 Harmoniko klavirsko s 60 ali 80 basi kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5736-26 Beseda l —.60. taksa —-6C t» daianie oasiova «ii za šifro l 3.—. Šivalni stroj dobro ohranjen kupim.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika« 5682-29 Brusilne stroje z elektromotorjem, 380 voltov, 0.3 KS jakosti, dobavi iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova 14, tel. 47-91. 86-29 Filatelisti pozor ' Nakup in prodaj» znamk 'sel) »m. JOl alburno? in ru»teiistie nlb potrebščin, je naj ugodnej&a v knjigarn Dolžan Ljubljana 8tn Kupim znamke z okupacijskimi pretiski. Ponudniki naj upoštevajo padec cen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Znamke« 5732-39 Izgubljeno Beseda l —.60. taksa —.60 r.» datante oasiova ali o šifro l ».—. Lasciapassare na ime Ljudmila Sirnik sem izgubila v petek zvečer od kolodvora do Grafike. Oddati proti nagradi hišniku Grafike. 5681-28 Bumen kanarček j< ušel preteklo soboto popoldne. Poštenega najditelja prosim, naj ea vrne proti nagradi. Nebotičnik VIII. nadstr. 5709-28 Ocscd. «a dal; oo, um »nje oasiova ali šifro t 3.—. -.oo. u Resnega znanja Selim v svrho ženitve z go spodično 25 do 30 let staro, srednje postave. Ponud be oa ogl. odd. Jutra možnosti s sliko pod m ter« 5543-25 Železniški uradnik star 28 let, pošten in skromen želi spoznati 20 do 231etno iskreno dekle enakega značaja v svrho ženi tve. Samo resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Lepša bodočnost« 5618-25 Širite „JUTRO" Razno -»rsedi i -.60. taksa —.6«' •a daianie naslova tli ti Iifro L 3.—. Supermultiplo naprava z gibljivo osio z 8 brzinami, od 700 do SO.000 obratov, s pripadaiočim orodjem za rezkanie. pile-nje, brušenje in oolirame, dobavi iz skladišča Gustav Levičar. Medvedova c. 14. telef. 47-91. 86-29 Prodam raznovrstne pletilne in šiv*l ne stroje. Naslov v vseh posi. Jutra. 5611-29 Električni ventilator kovaški in vrtalno glavo 13 mm prodam. Naslov v poslov. Jutra. 5805-29 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »D«. 5772-29 šivalni stroj Singer pogrezljiv prodam. Pred škofijo 19, hišnica. 5737-29 Boljši osebi oddam lepo opremljeno sončno mesečno sobo s po sebnim vhodom. Naslov v vseh posi. Jutra. 5699-23 I>ve gospodični vzamem takoj v podnajem. Sv. Petra nasip št. 19 od 9- do 12. ure. 5713-23 Sobe išče beseda L —.60, taksa -.60 u daianie naslova ali ta šifro L 3.—. Prazno sobo z uporabo kuhinje v bližini gorenjskega kolodv. išče za maj tričlanska (odrasli) uradn. obitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« 5639-23a Prazno sobo s štedilnikom ali malo ku hinjo išče mirna gospodična za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S posebnim vhodom« 5670-23a Veliko sobo ali 2 manjši iščem za kro jaško obrt v sredini mesta za 15. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Krojaštvo« 5758-23a Starejša žena s 17letnim sinom išče sobo s štedilnikom tudi proti gospodinjskemu delu.— Naslov Vošnjakova 10, pri hišniku. J747-23a Šivalni stro.1 Singer, malo rabljen takoj prodam. Naslov v vseh po slov. Jutra. 5777-29 Pridim ~ • r • . ... - _. Beseda I —.60. taksa -.60 ra datarne naslova ab z» iifrr I * - Sladkega sena nekaj tisoč kg tcupim Ponudbe: gostilna Vodnik,— Podutik 25, Ljubljana 7. 5546-33 Beseda t t.—, taksa —.60 « daianie naslova tli za šifro l \ — Plemensko kozo 6 tednov staro prodam. — Nunska ul. 3. 5651-27 2 breji zajklji orjakinji prodam. Kodelje vo, Ob dolenjski žel. 1. 5684-27 Angora mačka siva breja poceni naprodai. Naslov v vseh posi. Jutra. ' 5718-27 2 mladi kozi dobre pasme za rejo prodam. Rožna dolina c. II. št. 41b. 5619-27 Brejo kozo prodam. Cesta v Mestni log 85. 5749-27 Kobilo dobro za tek prodam Na slov v vseh posi. Jutra. 5702-27 Nikljasto zapestno uro sem izgubila od Bleiweiso-ve do Ulice 3. maja. Pošten naiditelj naj jo odda proti nagradi v oglasnem odd. Jutra. 5797-28 Beseda I -.60. taksa -.60 «a daiame naslova »U t> šifro I 3.—. Tatvina Iz mojega ograjenega vrta ob Ljubljanici na Ižanski cesti mi je bilo dne 6. 4. 1942 po bližnjih stanovalcih odnešeno mnogo predmetov, iz vodnjaka pa celo sesalka št. 18 s 5 in pol m dolgo pocinkano cevjo lesenim podstavkom. — Prosim vsakogar, ki kaj ve o tem, da to zaupno sporoči proti nagradi na naslov: C. Ivanič, Ljubljana. Prijateljeva ulica št. 1-a-II. 5658-37 Kopnite edino pri naših oglaševalcih! VSAK naš naročnik je zavarovan ALI ste poravnali naročnino? IZDELOVANJE HARMONIK JOS. FLEISS LJUBLJANA, Bleiweisova c. 35 a Zahtevajte cenik! V globoki žalosti naznanjamo, da nam je 30. aprila 1942 umrla naša dobra soproga, mama, sestra, tašča in svakinja, gospa OLGA SIRCA roj. Barbarie Draga pokojni ca bo položena k večnemu počitku na mestnem pokopališču v Splitu. Sv. maša zadušnica bo .v ponedeljek 4. V. ob 8. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja pri o. frančiškanih v Ljubljani. FRANC, drž. upokojenec, soprog; JAKOV. Ing. ANTE, sinova; JOŽICA roj. LONČAR, snaha; rodbini BAR-BARIč, LONÒAR, LETICA, BERGHEIM SPLIT. LJUBLJANA. ZAGREB. 2. maja 1942. I Usnjeni izdelki se dajo dobro prebarvati le « specitelno barvo za usnje. Zaloga barv in acetona : Efaks, Napoleonov trg. 5346-37 INSEETRAJ Krznene plašče in drugo kožuhovino spre lemamo » shramSo Tudi za potrebna popravila ima mo sedai naiveč časa — L. ROl krznarstvo, Liub bana. Mestni trg 5. T 69-3( Zajčje kože nam daite takoi v stroie nje, da Vam iih molu nt poškoduieio. — L ROT krznarstvo. Liubliana Mrst m trg 5. T 70-3C in pene prodaja k I R. SEVER, Marijin tno 2 ! Čemita. Alfonso Carfagna IVrdka utemeljena leta 1900 Komisije — eks-port — zastopstva Casa fondata nel 1900 Commissioni — Esportazioni — Rappresentanze — Depositi — Trasporti — Assicurazioni — skladišča — prevozi — zavarovanja N A POLI Via Arte della Lana 18 žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla previdena s tolažili sv. vere naša srčnoljubljena, skrbna, zlata mama, babica, prababica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa J0SIPINA MEDEN roj. KOPRIVEC K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 3. ma.ia 1942, ob pol 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 6. maja 1942, ob pol 9. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 2. maja 1942. Žalujoči: Ivanka Lilleg, Nina Meden, Vera Prebil, hčere; Luiza Beyer, sestra — in ostalo sorodstvo. ZAHVALA WSBBBSam^ Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda PERDAN ALOJZIJA diplom, tehnika se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, prijateljem in znancem, kakor sosedom za spremstvo, darovalcem cvetja in vencev ter končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 4. maja 1942, ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri Marijinem oltarju. Ljubljana, dne 2. maja 1942. Žalujoči: MARIJA, mati; LEOPOLD, brat in sorodstvo. G!oboko užaloSeeni naznanjamo tužno vest, da nas je v cvetu mladosti 22 let, pre\idena s svetimi zakramenti, za vedno zapustila naša najljubša, predobra hčerka, sestra, teta in svakinja VIDOJKA Blagopokojna bo počivala do pogreba na svojem domu, Privoz 12. Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 3. maja 1942, ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo položena v rodbinsko grobnico. LJUBLJANA, dne 2. maja 1942. MARIJA ZAJEC, mati MILAN MIŠIC, zaročenec M ILO V AN, brat MIRA por. ing. POLJANŠEK in NADA por. WEILGUNY, sestri in ostalo sorodstvo E- Salgari: 47 gusar Roman Videti pa ni bilo žive duše. Vojaki, hlevarji, oprode in služabniki — vse je bilo pobegnilo v gozdove. Le v nekem kotu je ležal konj z zlomljeno nogo. »Izselili so se!« je menil Carmaux, šaljiv kakor zmerom. »Zdaj lahko obesimo nad vhod desko z napisom: .Palača se odda v najem'!« Na gusarjev mig so vdrli po stopnicah na vrh in jeli preiskovati sobo za sobo. A tudi tu so bila vsa vrata odprta, sobe in dvorane zapuščene, pohištvo razmetano, skrinie odprte in prazne. Vse je pričalo o naglem begu. Mahoma pa se je začul iz neke sobe glasen krik. Kapitan je videl, kako pehata Carmaux in Stiller velikega, mršavega španskega vojaka pred seboj. »Ga še poznate, poveljnik?« je vprašal Carmaux. Vojščak je vzel čelado z osmukanim peresom z glave in se globoko priklonil, rekoč: »Vaš bivši ujetnik sem! Niste me hoteli obesiti, zato še živim!« »To pot mi bol plačal za vsa, ti lopov!« j« kriknil gusar. »Potem bi bilo re« bolle, da sana c Mtelinai vred vzel podplata pod pazduha!« »Zak I j si oistäl tu?« »črnemu gusarju, ki mi je velikodušno podaril življenje sem hotel storiti uslugo in se hkratu maščevati nad guvernerjem za krivično ravnanje z menoj!« »Ti?« »Da! Ko je Flamec zvedel, da me niste obesili, mi je dal našteti pet in dvaiset palic! Meni. donu Bartolomeu de Barbozi, potomcu starega katalan-skega rodu! Ta tujec ravna s španskimi voiaki kako rs psi, s španskimi plemiči pa kakor z indijanskimi sužnji! Zato se mostal tu in sem vas počakal!« »Torej je pobegnil?« »Do, ko ie videl trdnjavo v vaših rokah! A vem, kam je šel. in rade volje vas spravim na njegovo sled.« »Menda ne skušaš slepariti? Varui se. ako hočeš ostati v svoji mršavi koži!« #Kaj nisem ves v vaših rokah?« ie vprašal vojak. »Saj lahko delate z menoi, kar vam drago!« »Govori! Kam je ušel izdajalec?« »V gozd, proti Gibraltarju!« »Vzdolž obale?« »Da .poveljnik!« »Poznaš pot?« »Bolje od tistih, ki jih ima s seboj!« »Koliko mož ga spremlja?« »En stotnik in sedem voiakov, ki so mu vdani!« »In kia so drugi vojaki?« »Razkropil eni!« »Dobro!« le rekal gusar. »Sledili bomo ničvrad-naia ta »u aa bomo dali miru ma »©darri mm pano*. Ina tu* beale f sebatf« »Da, a ti bodo morali ostati zadaj, ker mu na begu nič ne koristijo!« Kapitan ie stopil k pisalni mizi. na kateri ie videl papir, pero in dragocen bronast črnilnik. Vzel ie list papirja in napisal nanj tole: »Dragi Pierre! V gozdove moram, da ulovim Goulda. S seboj imam Carmauxa. Stillerja in črnca. Razpolagal z mojo ladjo in mojimi liudmi, in kó bo plenitev opravljena, pridi k meni v Gibraltar! Tam naideš bogatejše zaklade kot v Maracaibu. Črni gusar«. Zaprl je pismo in ga predal nekemu podčastniku iz svoiega spremstva. Nato ie odslovil druge fli-bustirje z besedami: »V Gibraltarju se spet vidimo! Zdai se prične pogon na moiega smrtnega sovražnika!« »Čisto novo vrv sem vzel s seboj, da ga obesim!« je smehoma rekel Carmaux. »Snoči sem io že preizkusil. Porok sem vam. da se ne bo utrgala!« LOV NA GUVERNERJA Ta čas so flibustirli in bukanirji, kar jih je bilo pod Baskovim in Olonezovim poveljstvom, po mili volji plenili v izumrlem mestu, kier se iim ni nihče upiral. Kasneie so hoteli poiskati prebivalce v gozdovih, da iih oropaio tudi zadniega imetka. črni gusar in njegovi štirie tovariši, ki so se bili oskrbeli s puškami in živili. s