PoStnlna plačana v getovinl zhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za Inozemstvo 20 Din RaJun prl poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ullca St. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban 5tev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi *e sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. štev. 94. Celje, ponedeljek 20. novembra 1933. Leto XV, Državni proracun za leto 1934-35 Na podlagi čl. 102. ustave jo finanč- ni minister izročil danes Narodni skupščini v razpravo/ in odobritev predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 193i-*35. Predlog proraeuna izkazuje: IZDATKI Splošni državni izdatki upravnih ustanov 0.914,354.340 Din, izdatki go- spodarskih podjetij in ustanov, kriti z lawtnimi dohodki köt .avtonomne iinančne ustanovo 3.256,896.458 Din. P'redlog proraeuna kaže nasproti sedanjemu proraeunu znižanjo izdat- kov v celotnem znesku za 511,007.113 Din, kar se je doseglo z znižanjem proračunov v vseh ministrstvih, do- čini znaša avtomatsko povečanjo iz- datkov, izvirajočih iz zakonskih ali pogodbenih državnih obvez, p44 mili- jonov 531.362 Din. Avtomatsko povecani izdatki so naslednji: Pri pokojninah in inva- lidskih podporah 185 milijonov Din, pri oddelku za gradnjo železnic 50,396.615 Din na rafiun odplaCila po sojil, sklenjenih za gradnjo prog. Razen tega so se povečali izdatki tu- di v proračunskem predlogu prosvet- nega ministrstva. za 7,365.729 Din in v proračunskem predlogu gradbene- ga ministrstva za 600.000 Din. Zviša- njo prosvetnih izdatkov je posledica že otvorjenih novih osnovnih šol in zvišanja števila učiteljev, povečanje izdatkov v proračunu gradbenega ministrstva, ki znaša v celoti okoli 8,800.000 Din, jo pa posledica odpla- Cil posojil, sklenjenih za gradnjo cest. Proračunski predlogi za vsa ostala ministrstva so znižani. DOHODKI Tudi pri dohodkih so pričakujejo : znatna znižanja kot posledica seda- ! njib razmer. Dohodki od posrednih ! davkov (troSarina, takse in carine) so znižani v celoti za 325 milijonov Din. Zmanjšani so pa tudi dohodki od vseh vrst monopola za 56,730.500 Din, pri državnih gospodar.skih pod- jetjih pa za 149,350.112 Din. V tej skupini dohodkov se pričakuje naj- večje znižanje pri dohodkih promet- nega ministrstva in sicer za 140 mi- lijonov 325.826 Din. P'rav tako so znižani razni drugi dohodki v vseh strokah in vrstah za \i\ milijonov dinarjev. Novi državni proračun izkazuje 10.171 milijonov izdatkov in jo za več kakor pol milijarde nižji od se- danjega. Izdatki in dohodki v pro- računskem predlogu ,so popplnoma izenačeni. Delovanje trgovskih potnikov in krošnjarjev Združenj© trgovcev za mesto Celje je poslalo vsom članom naslednjo okrožnico: Izrabljajoč süsko in posebnc uko- liščine sedanjega gospodarstva, se v vedno včjem številu pojavljajo trg. potniki, ki ponujajo raziio blago manufakturne, papirno stroke ltd. v nakup z ogromnimi 100—200-odstot- nimi dobički. Potniki ponujajo bla- go pri zasebnikih, zavodih jn uradih po višjih cenah, nego so dotično bla- go prodaja v detajlu. Osleparjeno prebivalstvo prepozno spozna, komu je nasedlo. To so potniki, ki so do- «lej po večini prodajali inozemsko blago slabše vrste za češko in angleš- ko biago, v zadpjem času so pa za- čeli krošnjariti tudi z domačhn bla- gom, samo da sL se izognili vsem ne- prijetnim pregledom na meji. in da laiiko zato šo bolj nemoteno odjoda- ;jo kruh domaCim ljuclem in legal nim trgovcem. Tudi to domačo blago jo manj vredno, kljub temu pa še ved- no naseda prcbivalstvo sladkim va- bam potnikov. Ta gospodärski izrodek se niora na j vsak način odpraviti in je zato kr. i banska nprava v Lju.bljani z od!c- ! kom z dn© 10. 9. t. 1. VIII No». 3.541/II J odredila poostrerio nadzorstvo in po- . gosto kontrolo zlasti oselmo nepo- ; znanih in pa ino^emskih potnikov. i Po določilih sedaj veljavnega obrt- i nega zakona ne smejo trgovski pot- niki (agenti) obiskovati strank niti z blagom niti z vzorci, ampak smojo z vzorci obiskovati samo trgovce do- tične stroke izven sedeža njih obrta, zasebnike pa samo z vzorci na pose- ben prejšnji poziv pri firmi, a nik- dar ne z blagom! Glede krošnjarčenja opozarjamo v,s© Clane na predpise odredbe o kra- jih, kjer je krošnjarjenje prepoveda- no, po kateri je pol eg Ljubljane, Ma- ribora, Celja in Ptuja ter Bleda, Ro- gaško Slatine, Dobrne in Radencev — poslednjih pet samo v sezoni — prepovedano krošnjarjenjo v vseh obmejnih srezih. Vr navedenih kra- jih pa je dovoljeno krošnjariti prebi- valcem dunavskega, Uvanskega in imotskega sreza, dasi jim ni dovolje- no krošnjariti v obmejnih srezih. Takozvanim privilegiranim kroš- njarjem (pri nas Koccvai'jem in Crno- meljcem za tkzv. kočevsko blago, to je južno sadje in slaščice) pa je do- voljeno krošnjariti povsodj. Z ozi- rom na to pravno stanje ni dovoljeno nikomur krošnjariti s irgovskim (galanterijskim, manufakturnim ltd.) blagom v obmejnih srezih, glavnih mestih in kopališčih, kolikor ne ve- Ija izjema za prebivalce onih treh I srezov, kakor je zgoraj omenjeno. i Krošnjarji pa so tudi posredov^lci tihotapskega blaga, yjasti monopol- skih predmetov (nežigosanih vžigal- nikov, cigaretnega papirja itd.), pa tudi moral no oporecnega blaga (por- nogi'afskih predmetov itd.) tako, da tudi državni interes in nujni oziri na javno moralo zahtevajo kar najstrož- jo in vs'estransko nadzorstvo. Tudi zadevno je kr. banska. uprava v i Ljubljani z odlokom z dne 2(1 9. t. 1. št. VIII No. 3541/3 naročila vsem sreskim in mestnim načelstvom in poHcijskim predstojništvom naj- strožjo kontrolo. Napovedati jo treba na vsej črti brezobziren boj potnikom kakor tu- di krošnjarjem in napeti vse silo, da bo uspeh boja popolen in vsako ne- upravičeno krošnjarstvo clocela za- trto. Vabimo torej vse Clane, da pri- javijo vsakega takega krošnjarja in potnika najbližjemu varnostnemu , organu, ki je primoran vsakega ta- kega Človeka aretirati in izročiti ob- lastem, efekt te prijave pa je sporo- čiti Združenju trgovcev za mesto Celje. DOMACE VESTI d Proslava 15-letnice osvoboditve Maribora. Maribor je v soboto in ne- deljo veličastno proslavil 15-letnico, oilkar so bile po zaslugi generala Maistra in njegovih borcev zdroblje- no tudi v Mariboru verige suženj- stva. V soboto zvečer je bil na Glav- nom trgu velik zbor, sledila je pod- oknica generalu Maistru, nato pa je bila na dvorišču vojašnico 45. p. p. v Melju prirejena lepa inanifestacija za naäo vojsko. V nedeJjo dopoldno jo bila ob ogromni udeležbi ¦žtcvilnih predstavnikov in občinstva na Glav- nem trgu maša, ki ji jo sledilo veli- ko slavnostno zborovanje. Jugoslo- vonski Maribor je veličastno prosla- vil 15-letnico osvobojenja in sijajno manifestiral svojo pripadnost k svo- bodni Jugoslaviji. d N»rodna skupŠčina je v petek 17. t. m. sprejela zakon o uvedbi ob- vezne telesne vzgoj© naroda brez po- drobno debate z aklamacijo. Prihod- nja seja Narodne skupščino bo v če- trtek 23. t. m. ob 10. dopoldne. d Izvoz povrinine in sadja. Držav- tia kmelijska vzorna in kontrolna poslaja. v Ljubljani je poslala odse- ku za rastlinsko proizvodnjo kme- 'S** SARGOV KALO DO NT SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 43. Zdravila za ženo Zbolela mi je žena, tri dni že ni mogla ničesar zavžiti. Vse v hiši je šlo narobe in smilila se mi je revi- ca. Bil je še dokaj lep dan v novem- bi'u, ko sem se odločil, da pojezdim v RacleCe do zdravnika in po zdra- vila. Mislil sem, da bom prej doma, če potujem kar po ätirih nogah. Na konju sedeč dospem v Radeče in izvem, da jo zdravnik pravkai- otl- gel k nek emu zelo oddaljencmu bol- niku. Treba bo pač počakati, saj s praznimi rokami se ne bi hotel vr- niti. Prijatelji so zaznali za moj prihod in že so se zbrali okrog mene. Hotelj so, da jim pokažem svoje umetnosti na konju. Kako konj stranski hodi, kako so vzpne v zrak, kako skaklja na kratko, kako zdirja, kako s pod- kvami1 udari, da se blisk vžge. Vse to sem razkazoval nmožici, zbrani na radeškem mostu. Bližala so je že tema, zdravnika pa od nikoder! Pa so me prijatelji povabili v kremo na pomenek; konja sem shranil v hlev. Pijemo pivo, na- to vino, litrom slede štefani. Petjo se oglasi, hitro nam poteka prijetni Cas, vendar ne morerao so narazen. Tik pred policijsko uro smo poteg- nili s stropa petrole-jko na tla, stenj smo zavili nazaj ter v poltcmi pili in peli naprej. Ko pa nepričakovano vstopi nov gost, buti z nogo ob svetilko, ki so razbije in petrolej se razlije po tleh. Mogočen pi amen se dvigne, do stro- pa žine, po vsej sobi švigne, svotilka je bila prav veliko vrste in do vrha polna olja. V hipu razmaknemo mize in stole, s prti poki'ivamo zubljo ognja. K sre- Ci smo kmalu zadušili pi amen, po- sebne Skode pa ni bilo. Krčmarju sem petak ponujal v odškodnino, za- hteval pa jo tri križc. Ta zadeva je seveda kmalu priSla pred sodišče, ki pa jo goatilniöarja odbilo z motiva- cijo: »Nikogar se no more prijeti za škodo, ki jo povzroči slučaj!« Po tern požaru smo se seveda raz- šla, jaz pa sem šel klicat zdravnika, ki se je bil medtem ž© vrnil. Srečno sem ga zbudil iz spanja, mu opisal bolezen žene in si kupil zdravil za eel a dva goldinarja. Vesel zajašem konja, ga vzpodbo- dem in smelo oddirjam v noč. Zamiš- Ijen v svojo bolest sem premalo pa- ! zil na konja, ki mi je v tcini s cesto zašel med polja. Kmalu sva dospela k Savi in celo prav k brodu. Na ves glas kličem brodnika, naj zleze s postelje, da me prcpeljc. A vse zaman, ni ga, bilo moi'da niti dojna! Sam si hočem po- magati. S konjem stopiva na brod, snamerr; verigo s kola ob bregu. Toda krmar- stva nisem bil vajen. Do sredine, vo- de pririnem srcčno, preko toka pa, ki me. tira s seboj, ne morem, kakor da. mi je vse začarano! Odločiti se jo bilo treba hitro. Zle- zem na konja, ostroge zasadim vanj, j da kot besen plane z menoj vred v Savo! Valovi so nama plusknili čez gia- vo, a že sva se spet prikazala na vr- hu. Krepko sva zdaj rezala vodo, kmalu sva pod nogami začutila tla in oddahnila sva si. Spot kreneva na cesto, v galopu hitiva čez plan. Po polurni ostri ježi se jo kadilo od konja, od pen jo bil bel kakor bel golob. Ceprav sem bil moker do kože, me je pot ogrela, da »em bil vroč kakor lovski pes. Že je bila pred nama doinaSa vas. Konja som povedel nazaj h kmetu, potem sem ves v skrbeh hitel k bolni žeui. Ura je bila ätiri v jutro. Ko som stop' 1 p)-ed ženo z zdravUi, so mi nasmohno olajšana. Bila je že zdrava! Tako je bilo pravzaprav vse moje trudapolno iskanje zdravil ocl- več — hvala Bogu! Pi^ed oltarjem so nama dejali: »Zvesta si morata ostati in drug dru- gemu pomagati, dokler vaju smrt ne razloči . . .« To pomoč nuditi pa ni vselej laiiko, zlasti ne tedaj, kadar se žena napoti v Rim baš v mesccu septembru, ko se kokoši misijo. Bil sem nekoč v taki zadregi. Med domačimi putkami ni bilo niti ene. ki bi bila pripravna za pod nož. Stopil sem torej na vas, da tarn kaj poiščem. Prosil som tu, prosil sem tarn, toda povsod so s© me od- križali z izgovorom, da nobena ko- koä zdaj ni uporabna v ta namon. S praznimi rokami sem se žalosten vrnil na dom, vzel flobertovko, pa hajdi nazaj na vas! Sila je bila, kaj sem hotel! Kakor nalašč mi p0 sredini cest© naproti pripelje zastaven petolin svo- jo mnogoštevilno družino. Izberem si najtežjo med tolstinii kokoämi in s puško prasnem v njeno glavo. Kar zakrožila jo s peii-utmi po tleh^ äepar-» krat jo široko zinila, pa s© ni veö zganila. Seveda so njene tovariäice Stran 2. »Nova Uoba« 20. XL 1933. Štev. 94. tijakega ministrstva poročilo o izvo- zu povrtnine in sadja v oktobru. Po tern poročilu je znašal izvoz krom- pirja iz podroCja te postaje 30.910 kg. zelja 10.000 kg, jabolk pa 1,553.358 kg. Jabolk smo izvozili v oktobru v Av- strijo 998.388 kg, v CSR 334.800 kg, v Nemčijo 210.500 kg in v I tali jo 9.1.70 kg. (.1 Dunajska vremenska napoved za torek 21. novembra: Severne Al- pe: Po večini jasno, pojemanje tem- perature. Vzhodni rob Alp: Oblač- nost negotova, v nižinali morda me- gle, pojemanjo temperature, 1 aline padavine niso izkljuečne. Južne Al- pe: Naraščanje oblačnosti in nagnje- nje k padavinam. Celje in okolica c »Zradni napad« na Celje in oko- lico bo izvršen v sredo 22. t. m. v opoldanskih urah. Mestno načelstvo bo jutri izdalo poseben razglas z na- vodili prebivalstvu. Mecl zračnim na- padom bo ves promet ustavljen. Vsi ljudje se bodo morali poclati v no- tranjost poslopij, ker bo nevarnost, da bi bili sicer poškodovani od pred- metov, ki bodo padali iz letal. Prebi- valstvo naj pazi na zvočne znake, kl so bili preizkušeni v petek 17. in po- nedeljek 20. t. m. popoldne. Prispel je najnovejši aparat c V^zna seja celjskega občinskega sveta. Celjski občinski sve-t bo imcl V petek 24. t. m. ob 18. red no sejo. Na dnevnem redu je razprava in sklepanje o občinskem proračunu za 1. 1934., razprava o regulaciji Savin je in pritokov, porofila odsekov in slu- čajnosti. c Proslava tlržavnega praznika 1. decembrct so bo vršila v Celju na najsvečanejši način pod okriljem vseh nacionalnih društev. Namera- vana je baje tudi bakljada po mestvi. Pozdravljamo ta napredek, ki nam je dokaz, da smo se tudi v Celju zdramili iz tihega spanja in s tern storili nov korak k okrepitvi nacio- nalno zavestj. c Zaracti propagamde za punktaško deklaracijo je bil obsojen Jože Vas- le z Gomilskega od okrožnega sodiš- ča v Celju po zakonu o za&čiti javne varnosti in roda v državi na 3 me- sece strogega zapora. Stol sedmori- ce, oddelek B, v Zagrebu kot kasa- cijsko sodišče jo prkožbo (revizijo) Jožeta Vasleta zavrnil in potrcUl pr- votno obsodbo. Razloge odločbo ka- sacijskega sodišča, ki so zelo zanimi- vi, bomo objavili v prihodnji števil- ki. ( Prvi »nastop« novega punktaš- kega župana v Podčetrtku. Zvečcv po občinskih volitvab jo scdel gosp. Šunko v Podčctrtku na klopi pred svojo hišo, ki je nasproti župnišča. Opazil je, da gre nekdo v župnišče, in jo misliL, da je Ženska. Stopil je k temni postavi in dcjal: »Prokleta baba, kaj se pa plaziš okrog župniš- La?« Takoj nato je dozdevna ženska napadla g. Šunka ter ga začela biti s pestjo in žepno baterijo. Ko je pri- čel g. Šunko' kričati, sta prihitela kriče prhnile v vse strani z vojvodo vred, Poberem žitev, potehtam jo z za- dovoljstvom, pa stopirn k hiSi, ki jo na njenem pragu gospodinja vsa pre- plašena nemela. »Tu lmato cel goldinar za kokoš, ki sem jo moral imeti. Če nočete, pa me poj dito tožit v Laško!« Ni se prav nič branila denarja, saj sem ji dobro plačal kokoš. Vrnil sem se s plenom domov v zavesti, da je domovina zaenkrat otota. Ko som se pa po treh dneh spot s puško v roki prikazal na vasi, so pri- čelo vašcanke že oddaleČ mahati mi z rokami in vreščati: »Ne streljajte, saj vam rade tudi tako damo!« šo Ijubše mi je bilo, da mi je bilo na tako miren in lep na- Cin ustrcženo. Tako sem moSko zvest ostal pred- oltarski obljubi — seveda po svoje! voclja orožniške postaje in postal'. V dozdevni ženski so spoznali nosilca punktaško liste zdravnika dr. Eme- rika Brescharja, ki je izjavil nem- ško: »Ein paar Ohrfeigen habe ich ihm gegeben und,.die hat er auch ver- dient. Ich wollte dem Pfarrer das Resultat der Wahlen bekanntgeben und der Hund hat mich Baba ge- nannt.« Vse to jo dokazano in kaže nosilca punktaške liste dr. Bre- scharja v prav čudni luči. Obsodbe vredno je>, če s^e akademsko izobra- žen človek izpozabi tako, kakor so je dr. Breschar kot »zmagovalec«. Dru- gi dan je dr. Breschar prosil Šunka odpuščanja in ga s svojim vozom od- peljal na sodišče v Kozjo, kjer sta se s Sunkom poravnala in je Sunko umaknil predlog na pregon zoper dr. Brescharja. c Zanimivo predavanje na Ljud- skem vseučUišču. Drevi ob asniih bo predaval v risalnici meščansko sole univ. prof. g. dr. Boris Zarnik iz Za- greba. o vprašanju: »Od kedEj je živ- ljenje na svetu?« Zanimivo predava- nje bodo spromljale skioptično sli- ke. Ker je g. profesor znan kot izvr- sten predavatelj, je priCakovati, da bo občinstvo drevi napolnilo preda- valnico. c Velika gasüska vaja. Prostovolj- no gasilno in reševalno idruštvo v Celju piirodi drevi ob osmih v mestu veliko razprostirno vajo. Da ne bo vaja motena, naj občinstvo ne zase- do javnih cest in poü. c »Hmeljska princesa« v Celju. Žalski gledališki oder je uprizoril v za trajme kodre garantirano delo nedeljo 19. t. m. popoldno v nabito polni veliki dvorani Narodnega do- ma v Celju novo opereto učitelja Ra- dovana, Gobca »Hmeljsko princeso«. Opeieta jo vsobinsko prav zadovolji- va. Glasba je zelo posrečena in učin- kovita. Igralci in orkester, ki ga je dirigiral avtor sam, so dobro rešili svojo nalogo. Občinstvo je nagradilo igralce in avtorja. z mnogimi prisrč- ninii aplavzi. c Mojstrski izpiti. Prod posebno komisijo v Celju je v oktobru pola- galo mojstrski izpit 13 kandidatov. Od teh jih je 9 napravilo izpit, 4 pa so padli. Prihodnji izpiti bodo še ta meisec; doslej so je prijavilo že 23 kandidatov. V oktobru so napravili mojstrski izpit: čevljar Ivan Zajc iz Podloga pri St. Petru v Sav. dol., mesar Ignac Gorican s Prihovo pri Konjicah', mlzar Ivan Weissbachor iz Hrastnika, peki Franc Jaklitsch iz Rajndola pri Kočevju, Anton Javor- nik s Frankolovcga in Stanislav Žni- daršič iz Celja, mehanik Josip Turk iz Zagrada pri Celju, črovar Slavko Kmetec iz Trbovelj in. šivilja Pavla Završnikova iz St. Pavla pri Prebol- du. c Moški zbor CPD iraa vajo drevi, ker je jutii zvecer gledališče. Vsi in točno! — Povovodja. c Društvo absolventov dvoraz?ed- nih trg. šol v Celju bo na splošno e- ljo članov priredilo razne te>čaje in sicer v nemški Stenografiji, nemšči- ni, franeošini in italijanščini. Intore- senti naj se javijo z dopisnico na Društvo absolventov dvorazrednih trg. šol v Celju in navedejo, za kate- ri predmet se zanimajo. Tečaji bodo v drž. dvorazredni trgovski soli in sicer dvakrat na teden po eno uro. Vse nadaljne informaeije bo društvo intei'osontom šo pravočasno sporoci- lo. Pouk v nemški stenografiji se bo pričel v torek 5. decembra ob 18.30. c Parklji bodo sejali o porednih otrökih na Miklavžcvo v sredo ü. de- cembra v Mestnem gledališču. Prišel pa bo Miklavž in razgnal Zilodeje, Zlomke, Hudimane in bo pridne otroke pa tudi odrasle nagradil. Da- rila so bodo sprejemala v Mestnem gledališču. c Solnčni zasloni in strehe pred Irgovinami. Združenje trgovcev v Ce- lju sporoča vsein Članom naslednje: Predstojništvo mestne policije v Ce- lju nas s svojim dopisom od 7. okto- bra t. 1. No. 2181/17 opozarja na na- redbo bana dravske banovine o za- ščiti javnih cest in varnosti promcta na njih poglavje IX. § 47 (SI. list 48 z dne 14. junija t. 1.), ki sie glasi: Solnčni zasloni in strehe so morajo napraviti tako, da so naj man j 2.50 m visoko nad hodnikom. Pri že obsto- ječih se dopušča višina najmanj 2.20 m nad hodnikom. Ne smejo ime- ti visečih kril izpod to višine, niti biti z nobeno stvai'jo pritrjeni na tla. V nobenem primeru ne sinejo sogati čez l'ob hodnika ali pešpota. Ob dež- ju morajo biti solncni zasloni in streho spravljene. O tern obvešCamo vse člane z vabilom, da prilagodijo solnčne zaslone in strehe tej nared- bi do 31. marca 1934., ker bi se sicer moralo v smislu naredbe postopati kazensko. Ali ste že poravnali naročnino c Zaradi vaje v zrafcnem napadu vozi celjski mestni avtobus v Št. Ju- rij ob juž. žel. in Laško v sredo 22. t m. ob 11.30 namesto kakor običaj- no ob 12.45 odnosno 12.30. c Umrl je v nedeljo 19. t. m. v jav- ni bolnici 2{A-\etni sinCek želozničar- ja Julijan Orešnik iz Podvina pri Polzeli. c Celjska posojilnica d. d. v Celju je darovala 300 Din Dijaški kuhinji v Mariboru namesto venca na grob pokojnoga dr. Antona Muleja, sodne- ga svotnika v pok., ki je dolgo vr- sto let član predstojništva njene po- družnicc v Mariboru. c Srebrn» ženska zapestna ura znamko »Car« s črnim trakom, vred- na okrog 250 Din, jo bil a izgubljena v sobotp 18. t. m. med 12. in 14. na poti od Glavnega trga do Zavodne. po nizkih cenah Se priporoča Vokalno insirumentalni koncert v Celju Slavnostni koncert, ki ga priredi Celjsko pevsko društvo na praznik uedinjenja 1. decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma, bo irnel dva dela. Psvi del obsega zborovskeskladbe; v drugem delu pa se pridruži 90 član- skemu pevskemu zboru Se orkester Glasbene Matice, broječ 30 godbenikov. Spored otvori moški zbor, ki po več- letnem presledku zopet nastopi sanio- stojno na koncertnem odru. Zapoje nam Vasilija Mirka >üutro«, v katerem nam slika skladatelj nastrojenje ob jutranji zarji, ter Petra Jereba »Pelin rožo«, polno globoke tragike vojaka. Težišče skladbe je v !epem baritonskem samospevu. Uverjeni smo, da bosta obe pesmi občinstvo globoko ganili. Nato nastopi ženski zbor. Zapoje nam Mokranjčevo »Bolno čedo« za troglasni zbor in sopranski solo ter Krstičev štirigl&sni zbor »Pod jorgovanom«. V prvi čujemo obupano mater, ki drhti za življenje svojega deteta, v drugi pa izvijanje prebrisanega dekleta pred ka- rajočo materjo. Obe skladbi sta cvet srbske glasbene literature. Sledijo mešani zbori Vasilija Mirka »Odkrij nam, zarja, svoj obraz«, Antona Lajovica »Zeleni Jurij« ter Marka Taj- čevica »Pet veselih popevk«. V prvem se izraža hrepenenje po jutranji, pa tudi po duSevni zarji! Skladba se začenja pohlevno dvoglasno, se lepo razvija in raste ter uprav mogočno konča! Poslu- šalcu se zazdi, da resnično vidi vzhod razkošnega solnca! Anton Lajovic nam je zgradil na krasni Župančičev tekst prekrasno skladbo za večglasen me- Sani zbor in sopran solo. Skladbi ne najdemo zlepa para ne v domači, ne v tuji glasbeni literaturi. Na izvajalce stavi ogromne zahteve, zato sta jo do- slej mogli izvajati le Glasbena Matica ljubljanska ter Učiteljski pevski zbor. Sledečih pet krajSih pesmi je kornpo- niral Marko Tajčevic na hrvatsko na- rodno besedilo. Tudi glasba je narodno pobarvana, a sicer prava mojstrovina. V teh pesmih je pokazal TajCeviö, da ume pisati zborovske skladbe kakor malokdo. Saj zvenijo te drobne pesmi uprav rusko-polno ! Kdor jih je enkrat slišal, bi jih posluSal še in še ! Gledališče ÄIESTNO GLEDALIŠČE V CELJU | Torek 21. novembra ob 20.: »Pravica do greha«. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. * Za gostovanje ljubljanske dra- me, ki bo uprizorila v torek 21. t. in. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju znano vesoloigro V. Wernerja »Pra- vico do greha« v režiji gosp. Bratka Krefta, dobijo neabonenti še nekaj vstopnic v knjigarni K. Goričarja vdove. Predstava bo v abonnianu. Sport SK Jugoslavije: SK Atletik I: I (0:0) CELJE, 20. novembra. Dočim je v prvem razredu podsa- j vezne lige SK Celje v jesenskem ter- j minu odigral že vse tekme, se prven- stvo drugega razreda celjskega ; okrožnega odbora še nadaljuje. Vče- \ raj sta odigrala na Glaziji prvenstve- no tekmo domača kluba SK Jugosla- vija in SK Atletik. Tokma se je kon- čala z neodločonim rezultatom in da- si se je pričakovala zmaga Atletikov, so ti laliko zadovoljni, da je vsaj ena točka zopet na varnem. V moštvu SK Jugoslavije so naleteli včeraj At- letiki na povsem enakovrednega na- sprotnika. V prvem polčasu je imela »Jugoslavia« razmeroma več od igre, jo pa zastrcljala nekaj lepih si- tuacij. V si. minuti prvega polčasa ni znala izkoristiti niti enajstme- trovke. Ob polčasu je ostal rezultat 0 : 0 in pa nekaj kotov, pri katerih je imela »Jugoslavija« majhen plus, ki pa so o.stali neizkoriščeni. Odpor »Jugosjavije« v prvi polovici je rodil })recej ostro igro nasprotnika, ki se Franjo Frajle frizcr za dame in gospode Celje, Kralja Petra cesta št. 24 je >kla vso igro in končala z iz- klj\üicitvijo dveh igralcev Atletikov. V 401 minuti drugega polčasa je sod- nik izkljvičil Goriška zaradi opore- kanja in tik pred konccm še Ža.lar- ja zaradi nesportnega obnašanja. Tekma je bil a skoro ves čas živah- na, tehnieno pa obojestransko precej primitivna. Potekla jo povecini sredi igrišča, izgubljajoč se proti goloma v preobilnem kombiniranju in odla- šanju s streli. Svoj edini gol so dosegli Atletiki kar v začetku drugega polčasa. V drugi minuti je Con iz Cisto pozicije dosegel vodstvo. Po prejetem golu je »Jugoslavija« procej popustila in pri- čelo so jo nabijanjo žoge. Napadi At- letikov, ki so se zaradi predefenzivne igre nasprotnikove krilske vrstc za nekaj časa usidrali na nasprotniko- vi polovici, so postali bolj pogosti, ali uspeha niso prinesli. Polagoma si je »Jugoslavija« zopet opomogla in situacija se je izpremenila v ško- do Atletikov. V 40. minuti jo dosogla »Jugoslavija« drugo 11-metrovko, a tudi te ni znala izkoristiti. Minuto nato pa je izenaCila. Še nekaj napa- dov »Jugoslavije« in konec. Tekmo je sodil g. Oberlintner iz Laškega strogo in objektivno K. D. t SK Celje bo ustanovil svojo smu- čarsko sekcijo. V to svrho bo v sre- do 22. t. m. ob 20. v klubovi sobi »Celjskega doma« sestanek vseh smu- čarjev - Clanov pa tudi nečlanov, ki bi hoteli postati Clani kluba, — Od- bor. Kino Union. Ponedeljek 20., torek 21. in sreda 22. novembra: »Bob 13«. Zimsko-sportni velefilm z zanimivo vsebino in s krasnimi naravnimi po- snetki. V glavnil» ulogah Grete Thei- mer, Werner Fiitterer, Hans Junker- mann, Lily Dore.ll, v. Newlinsky, Fric Rasp in "Peter Voss. Glasbeno vodstvo in kompozicija: G. Becce. Kompozicijii tanga: V/i!ly ,Meisel. Sportni svetovalec: von Newlinsky» nemSki Bob — prvak. Predigra: zvocni lurnal. Štev. 94. »Nova Doba« 20. XI. 1933. Stran 3, Odeje klotaste in svilene, barve po lastni izbiri, strokovno izdeluje v lastni tovarni manufakt. in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje Na zalogi perje in puh do najfinejše vrste po zelo nizki ceni Glasovi iz občinstva Uprašanje združitve celjske mestne in okoliške občine V petkovi številki »Nove Dobo« se nekdo med »Glasovi iz občinstva« ogreva za priključitev okolice k Ce- lju. O stvari sami ne pove kaj poseb- nega, našteva bla.gorta.ti, ki jih ima že večji del okoliških prebivalcev ba- je od mestne obcine, ne pove pa tega, da jma mesto še večje koristi od oko- ličanov. Znano je, da sta v tej zacle- vi že večkrat razpravljala oba občin- ska odbora, kakor tudi okoliške or- ganizacija JNS. Seveda ima mesto svoj poseben interes na tern, da bi se priključile k mestu le vasi Gaber- je, Lava, Zavodna in Breg kot naj- močnejši davkoplačevalci. Kaj pa ostale vasi? Upamo in želimo, da bi vztrajal okoliški občinski svet in ob- činska organizacija JNS na edino pravilnem stališču, da se no sme ni- česar »amputirati« od okolice, tem- več so naj, ako je potrebna priklju- čitev okolice k mestu, priključi oko- liška občina v celotncm dosedanjem obsegu, od zdravega telesa pa se no sme nič »vstran rezati«. — sky. Ko smo se morali voziti čez Prav nič prijetna ni ta vožnja s celjskim brodom čez Savinjo, saj je že dohod na brod precej vratolomen. Toda čo si hotel priti z desnega bre- ga Savinje v mesto a.li obratno, si pač moral ugrizniti v to kislo jabol- ko. Brezplačna pa je bila ta vožnja le za nekatere, drugi so morali plačati po 50 par za vsako vožnjo. Plačati so morali tisti, ki so rechno nesli svoj težko pridobljeni denarv mesto, bodisi v zameno za neobhodno po- trebno blago, ali za kritje nujnih ob- veznosti, in ki so nesli svoje majbno pridelke v mesto, da jih tarn vnov- čijo za nekaj dinarčkov. Mnogi, ki so hodili v mesto po svojih poslih in s temi zaslužili denar, pa so imeli prosto vožnjo. Sliši se to sicer nekako kakor »na- robe svet«, a ni pomagalo nič, pla- čati so morali, kajti budno oko po- stave je bilo vedno v bližini in to ne razume sale. Tern večje pa je bilo ve- selje, Co je kdo kljub temu mogel od- nesti pete in 50 par, ter se peljal »čr- no«. Sedaj si lahko prihranimo teh 50 par, kajti brv čez Savinjo pri parku je že zopet otvorjena. Ta brv pa je Za pies vsled velikanskega zaključka prodajam Crepp de Chine v vseh mo- dernih barvah po Din 39'— Manufakturna in rnodna trgovina Franc Dobovičnik, Celje daleč in pot do nje prav slaba, vsled povodnji izprana in ostra. Zadovolj- ni z njo so menda samo čevljarji, a še ti samo tedaj, kadar niso primo- rani, da se je sami poslužujejo. Stvar ima še drugo sencno stran. Pot do ali od brvi pelje skozi drevo- rcd v parku. Večeri so clolgi in tem- ni. Ni ga menda kraja na mestni pe- ris eriji, ki bi bil tako prikladen kot zatočišče različnih sumljivih elemen- tov, kakor je ravno naš park. Gi*es skozi temačni drevored, izza dreve- sa se stegne tajinstvena roka, te pri- me za grlo, druga ti zamaši usta in hajd s teboj v grmovje. Prihranil si sicer 50 par vožnje, a prišel si lahko ob ves imetek in šo ob obleko, ter si bil končno zadovo- ljen, da si v Adamovem kostumu od- nesel svojo razdrapano kožo. Še nevarnejše je za nežni spol, ka- terega lepo število brhkih članic je zaposlenih v me«tu in se morajo ob temnih večerih vračati po tej poti proti domu. V takih primerih pa marsikateri dolgoprstnež ne bi bil zadovoljen sa- mo z ročno torbico, ampak bi se mu zahtelo tudi njene lastnice. Glas ob- Cinstva je tor^j, da bi naj budno oko postave tudi tu stražilo vsaj v prvih večernih urali, ko so posamezniki primorani to pot uporabljati. Eden prizadetih. F. T.: Sajenje in oskrbovanje sadovnjakov jeseni (Dalje) Kardinaina napaka naših sadjai- jev je, da gledajo pri nabavi drevesc samo na nizko ceno. Na sejmih vidi- mol cele vozove drevesc, ki jih pri- peljejo razni nepoklicni drevesničar- ji. Ako take sadike natančnejepre- gledamo, najdemo na njih vse polno zalege in znaki raka. so že vidnl. Z nakupom takega drevja si okužimo ves sadovnjak, če ga pa na novo sa- dimo, imamo na njem vso vrsto bo- lezni. Kadar izbiraš drevesa, se po- svetuj z dobrim sadjarjeni, ki pozna različne Jiibe in zna pravilno sveto- vat). Di^evje se naj sadi vedno jeseni. Pri jesenskem sajenju so zemlja do pomladi že sesede in 1 ¦¦> nastopijo pi'vi topli dnevi, zaöne ;;:evesce že poganjati in se lepo ra/.ijati. Po- mladno sajenje ovira rast, drevo mnogo bolj občuti sušo in jo vsled te- ga bolj podvrženo razni in bole/iiim in škodljivcem. Pi'oteklo pomlad sem vidol pri ne- kem dobrem »sadjarju«, da je zasa- dil poleg stare jablanc, ki je hirala na raku in je bila pol na škrlupa in lisa ja, ml ado drevesce z namenom, da bo imel že nadomestilo, ko bo staro popolnoma propadlo. To je na- pačno! Ravnotako, kakor bi k na smrt bolnemu tuberkuloznemu bol- niku položili majhno dete, ki ga bo bolnik gotovo okužil. Bolno, staro drevjo moramo odstraniti: izkopati s koreninami in sežgati, zemljo pa razkužiti z živim anpom. Kljub temu pa ne smemo mladega drevesa saditi prav na ono mesto, kjer je stal njegor prednik, že iz raz- loga, ker je tam zemlja prevcč iz- črpana in bi novo zasajenemu dro- vescu primanjkovalo snovi, potreb- nih za njegov razvoj. Tam pa, kjer smo izkopali star sadovnjak, mora- mo zemljoi prciregulati ali globoko preorati, dobro gnojiti in sole potcm saditi. Ko smo s sajenjem gotovi, narna- žemo deblo, krono pa škropimo. Na- to ovijemo deblo s koruzno slamo, kar je najbolje in najceneje. Mazanjc in škropljenje v jeseni se no pripo- roča samo zaracli škodl(jivcev, am- pak je važno tudi zaradi mraza, ker nam namazano deblo in škropljena krona ne pozebeta. Škropivo je mast- na snov, ki se vlezevveje, in raokro- ta, ki drugače zmrne na njih, se jih ne prime. Na neškropljenem drevju pa vidimo po zimi zmrznjene ledene sevče, vejice zmrzujejo, lubje poči in veje se posu^e. Ovijanje drevja ne ščiti debel samo pred zajcem, am- pak posebno mlade nasade tudi pred mrazom in mrzlino. Drevo nam po- zimi ne pozebe. To se zgodi redko- kedaj v najhujši zimi. Nevarnost po- zebe nastopi v prehodnem času iz zime na pomlad, ko so noči še mrz- le, a ima. solnco okrog poldneva že precej toplote, ki privabi sok pod lubje. Solnce hitro zaide, nastopi ob- čuten mraz, sok mod lesom in lub- jem zmrzne, vsled tega lubjo odsto- pi od lesa. Na. takih mestih se poja- vijo zmrzline. Rastlinam je treba dati dovolj hra- ne (gnojil). V tem oziru je sadovnjak zelo obcutljiv. Venrtar je lahko tudi preobilo gnojenje, posebno pa moč- na gnojnica, če ne zalivamo v pra- vem času, usodna za ves nasad. Z gnojnico ali straniščnie» naj se za- liva ob močneni jesenskem deževju, Se boljše pa po snegu, ker jo sneg tako razredči, da ne škoduje in no požge. Pred leti je na Avstrijskem nonadoma začel hirati več hektarov velik sadovnjak. Listje je porvnnene- lo in drevje se je posušilo. Tako je propadlo drevo za drevesom in v ne- Uaj tednih je bilo vse drevje suho Niti lastnik niti poklit-ani strokov- njaki niso mogli dognati in najti vz- roka, Šele analiza je pokazala za- strupljenje z amonijakom. Sadovnjak so namreč zalivali spomladi s stra- niščnico. Ker pa ni bilo dežja, se je nerazredčena gnojnica pomešala med sok, vsled Cesar je bil uničen ves sa- dovnjak. Ako vsaka Iii ali gtiri Iota polije- mo sadovnjak z gnojnico in to po snogu, smo mu dali dovolj snovi za razvoj in se nam tudi ni treba bati, da smo mu škodovali. Kdor pa nima gnojnice, naj gnoji z umetnimi gno- jil i in sicer tako-le: Na 100 m2 se vza- me 4 kg kalijevo soli, 3^ kg žveple- no kislega amonijaka in 4 kg super- fosfata, Vse to se dobro premeša in enakomerno raztrosi. Vsakih 3—5 let naj so na omenjeno površino potro- si so 10 kg sprašenega živega apna. (Dalje prih.) Garkon se je tudi letos izkazal! Kljub neugodnemu vremenu so imeli sadjarji, ki so uporabljali Garkon, bogato sadno letino! Dobi se vdrogeriji. Dopisi Konjice Josip Vester, kamnoseški mojster, tajnik vitanjske posojilnico in bivši dolgoletni prvi slovenski župan trga Vitanje, je legel 14. t. m. k zadnjemu počitku na vitanjskem pokopaližču. Pokojnik je bil mož poštenja, zvesto- bo in zanesljivosti, vsikdar odločen, nacionalno napreden borec. Pogreba se je udeležila velikanska množica Ijudstva, številni prijatelji in znan- ci tudi iz drugih krajev. Sreska or- ganizacija JNS iz Konjic je poslala delegacijo, obstoječo iz gg. Alojzija Križniča, dr. Ervina Mejaka in Ciri- la Žagarja, pogreba sta. se udoležila tudi sreski načelnik g. dr. Mate Su- hač in sodni starešina g. Gvidon Mi- helčič. Na grobu so govorili gg. de- kan Žagar iz Nove cerkve, dr. Mejak za sresko organizacijo JNS in Ernest Tišler za gasilno društvo. ObČina in razna društva so položila na grob lepe vence. Značajnemu možu bodi ohi'anjen med nanii lep in časten spomin! Osebna vest. Sodnik sreskega so- dišča g. Leopold Šmalc zapušča te dni Konjice, kjer je kot predsed- nik strelske družine in pri sokolskem društvu prav uspešno udejstvoval. Na novem službenem mestu v Ra- i dovljici želimo g. sodniku mnogo za- dovoljstva. Na njcgovo mesto pride sodnik g. dr. Leon Berlic iz Maribo- ra, znani agilni Triglava.n. Roditefji ! ! l~ ki jim je do sreče in zadovoljstva v rod- bini, morajo, čim opazijo na katerem članu rodbine bledico, pomanjkanje volje do jela, nervoznost, pogost glavobol, pomanjkanje spanja, lahko razdražljivost, utrujenosf, ve- deti, da so lo posledice: slabokrvnosti, preprečili pa boste mnoga težka obolcnja, če takoj podvzamete ukrepitev krvi z že~ ¦ leznirn preparatom in to je »Enercjin« za i okrepitev krvf, živcev in teka. Zdravniki trdijo, da so dovolj 3 velike steklenice, da si opomorejo otroci in odrasli. Ima dober • okus, radi qa pijejo otroci in odrasli. »Encrgin« sg dobi v lekarnah pol litra Din 35—. »ALGA« za masažo pri revma- tizmu, išiasu, protinu, zbadanju in natezanju mišic Na dlan roke vlijte nekoliko »ALGE«. Z zmočeno dlanjo drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, zmočite znova in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato ovijte nadrgnjeni del telesa z volneno krpo ali robcetn, Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi pa še večkrat. Že po prvih drgnjenjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin. Člm občutite tudi najmanjše nerazpoloženje in natezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko početek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili. »ALGA« se dobi v lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah 1 steklenica Din 14'-. MAURICE LEBLANC: 27 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rlhteršlč »Kaj pa so ukrenili?« »Pogajali so se.« Lupin se je zasmejal: »Pogajanja z Daubrocquoin! Ouden dornislek.« »Da, zelo cuden!« je potrdila gospa Mergyjeva. »Med tem pa je gel Daubrecq brez sramu naravnost proti cilju. Šest dni po tatvini je prigel v poslansko zbornico, vprašal po mojem možu in zahteval od njega, naj mu v Stiriindvajseiih urah plača trideset tisoč fi-ankov. Drugafe bo Skandal in sramota! Moj mož ga je predobro poznal! Izgubil je jtivce in se ustrelil.« »Kako neumno!« je vzkliknil Lupin. »Daubrecq ima seznam sedemindvajsetih imen. Da bi enega iz- med prizadetih izdal, bi moral objaviti vsa imena, to se pravi — dati listino iz rok ali pa vsaj njeno foto- grafijo. Tako bi napravil Skandal, toda za bodočnost bi si vzel vsako mogočnost za novo izsiljevanje . . .« »Da jn ne,« je odvmila. »Kako?« »Daubrecq* m© je obiskal in mi s ciničnim zani- Cevanjem pripovedoval, kakšen je bil pogovor med njim in mojim možem. Ni šlo samo za imenik, 1 istiG, kjer je blagajnik napisal imena in vsote in kjer so jo predsednik pred svojo smrtjo podpisal. Bili so šg drugi, ne tako močni dokazi, ki jih prizadeti niso poznali: pisma, ki jih je pisal predsednik družbe blagajiüku, odvetnikom in drugim. Edini dokaz, ki ga ne bi bil mogel nihcc utajiti, pa je bil listič, kjer so bila napisana vsa imena, O njegovi pristnosti ne bi mogel nihče dvomiti. Sicer pa so bile že druge in- clicije dovolj nevarne. Saj so proj uničilo dvoje po- slancev . . . S takimi papirji je prestrašil svojo žrtve, da so plačali ali pa, da so s© — kakor moj mož — ubile. Na tako igro pa se Daubrecq dobro razume. Ali zdaj veste?« »Da, seveda . . .« Med molkom, ki je potem zavladal, je Lupin v mislih zgradil Daubrecquovo življenje. Z listino si je možak lahko priskrbel vselej toliko denarja, ko- tikor se mu je zdelo, izsilil si je imenovanjc za svet- nika in poslanca. Zaradi toga seznama so se ga bali pri vladi in na sodišču. Naposled jo postal tako mo- gocen, da so vzlic temu, da je bilo dosti boljših, iz- brali Prasvilla, za glavnega tajnika in policijskega presekta samo zato, ker je Daubrecqua tako sovražil. »Ali ste se potem še kdaj z njim srečali?« »Da, moral a sem se. Moj mož je bil mrtev, toda njegova Cast je ostala neomadoževana. Da bi obVa- rovala so nadalj© njegovo ime, ki sem ga nosila, ne- oskrunjeno, sem s© morala odločiti za sestanek z Daubreequom.« »Toda to ni bil samo en sestanek?« »O. dosti jih je bilo, še celo zelo dosti . . . v glo- dališču ... ali pa ob dolocenih dnevih v Enghienu . . . ali pa ponoci v Parizu . . . ker me je bilo sram, da bi mo kdo s tem človekom pri belem dnevu vi- del . . . Toda morala sem to storiti . . . neodložljiva dolžnost mi je to ukazovala . . . Dolžnost, da mašču- jem svojega moža . . .« Sklonila se je k Lupinu in nadaljevaJa z vidnim I'azburjenjem: »Da, maščevanje je bilo vzrok mojih obiskov. Da bi se maščevala za svojega moža, za svojega i/,- gubljenoga sina, za. sebe samo, za vs© trpljonjo, ki ga je prizadejal naši družini ... to je postal moj živ- Ijenski namen. Hotela sem ga. uniciti, hotela sem, da bi jokal, klel, obupaval pred mojimi ocmi . . .« »Jn od vaše roke umrl,« se ji je vmešal Lupin v besodo. »No! Tudi na to sem mislila in dvignila sem zo roko . . • Toda zakaj? Brez dvoma je poskrbel, da bi bila njegova smrt kaznovana. In to tudi .ne bi bilo pravo maščevanje. Hotela sem ga videti najprej uni- Cünega in za to sem imela le eno samo sredstvo. Co bi mu vzela imonik sedemindvajset-'b, bi se vsa zgradba njegove mogocnosti in moCi podrla v prah.u Stran 4. »Nova Doha« 20. XL 1933. Stev. 94. Prehlad, influence, vratobol so spremljevalci vremenskih sprememb v jeseni. Koma] da naletiS na hišo, v kateri so vsi zdravi. Pravo DIANA francosko žganje ne bo manjkalo v gospodinjstvu opreznega človeka, ker ne samo da mu je neobhodno potrebno za obrambo infekcije, temveč mu nudi tudi olajšanje, ko je bolezen že nastopjla. Kot sredstvo ea izpiranje ust in grla prepreči francosko žganje širjenje bakterij, kotsredstvo za mazanje osvežuje Organizern. — Dobiva se povsod. — Cena mali steklenici Din 10" —, srednji Din 26*—, veliki steklenici Din 52*—. Papir vsake vrste in pisarniške potrebšČine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni 'Franc Leskovšek Celte, Glavnl trg 16 Obrlni list za branjarijo in malo gostllno iSčem v najem ali na račun. Naslov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000'— Kupuje inpro- dajo devize in valvite Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno ohrestovanje Podiuznici1: Maribor, Šoštani Stanovanfe s 4 sobami, centralno kurjavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpiaša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Iščemo zanesljivega gospoda, za katerega bivališčc z večjini okrožjem se takoj ustanovi razpo&iljalnica. Reflektant bi moral pod vodstvom direkcijG zlasti opravljati razdelitev blaga (nobene prodajalne) v svojem okraju. Sedanji poklic se lahko obdrži. Stalni do- hodek 2000 franko« mesečno. Ponudbe na Compagnie d' Exportation ,,Ura- nia" Fauquemont lez Maastricht (Hollande) LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzcma vsa instalacijska dcla, vodovode hiSne instalacije, vsakovrstnc črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ---------------------------------------------------------- kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Za praznike priporočamo veliko izbiro božičnih okraskov in razglednic koledarje, pratike, albume, krep-papir i. dr. p o nizkih cenah Karl Gorlčarja vdv., Celje knjigarna in veletrgovinä s papirjem in pisalnimi potrebščinami V presunljivo težkih dneh ste nam ustmeno in pismeno lajšali največjo bol, ki smo jo utrpeli s kratkim slovesom in izgubo naše srčno dobre ženke in mamice JUSTE KONHÄJZLER soproge trg. poslovodje za kar se prav vsem iskreno zahvaljujemo Globoko zahvalo smo dolžni vsem tistim, ki so ji kakorkoli lejšali težke ure njene zavratne bolezni. Izraze naše trajne hvaležnosti naj sprejmejo vsi, ki so ji z divnimi venci in prckrasnimi šopki okrasili mrtvaški oder in njen zadnji dom. Toolo zahvalo smo dolžni prav vsem, ki so jo tako častno spremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Vsem naj bo Bog plačnik! CELJE, 20. novembra 1933. Neutolažljivi ostali Franjo Dolžan Celje Za k re si j o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] nauedena stroke spadalola dela In popra«lla — Ccn« zmsrne — Postreiba toina In solidpe Inserirajte v „NOVI DOBI"! ZVEZNfl TI5MRN/1 IN KNJIQOVEZNKd QEUC - 5TRO55nflTERJEVfl ULICfl I IZVRSUJE VSA V STROKO SPADAJOČA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERNi CENI Ürejüje'Hädö'lPecnik. — Odgovoren za konsžOrcij »Nove Dob»« in Zvezno~tiskarno Milan Ostlna.- Oba vCelju.