Vpliv zdľavstvenovzgojnega dela na kakovost žĺvljenja bolnika s stomo Helena Jeľaj aršič Uvod Zdravstvena vzgoja je permanenten proces, ki spremlja človeka od spočetja, pľek nosečnosti, rojstva, dobe otroštva in odľaščanja do odraslosti in starosti. Zdravstvenavzgoja na teľciaľni ravni je namenjena bolnikom, invalĺdom in njĺhovim svojcem. Z zdravstveno vzgojo Žęlimo posameznika usposobiti za potno' bogato Žffienje z obstoječim osnovnim oboleĺlem (4). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikoĺ načelo V. se glasi: > Medicinska sestra je dolźna delovati zdravstvenovzgojno. Zđravstvena vzgoja je ena njenih temeljnih nalog<. Stoma (gr.: usta) je kiľurško napravljena odprtina na telesni površini in se imenuje po tistem cevastem organu, iz katerega izhaja (ezofagostoma, traheostoma, gastrostoma, jejunostoma, ileostoma, kolostoma, uľostoma). Kakovost življenja za osebo, ki ima stomo, pomeni sprejetje nove telesne podobe, obvladovaĺle nege stome in ponovno vključitev v druŽino in druŽbo. Kodeks medicinske deontologije Slovenije nalaga zdravnikom in tudi drugim zdravstvenim delavcem, da delujejo zdravstvenovzgojno na svojem đelovnem mestu ali v javnem Živ|enju in tako pomagajo ljudem k boljši kakovosti Živłeqja. ZdľavstvenoYzgojno delo pred opeľacĺjo ZdravsÍvenoyzgojno delo pred operacijo zajema psihično in fizično pripľavo bolnika na operacijo. Dobro informiranje in pomirjevalna predoperativna priprava bolnika in njegovih svojcev bistveno pomagata pri okĺevanju in rehabilitaciji bolnika. Pomembno je, da ima bolnik moŽnost obravnave pľi multidisciplinaľnem timu (zdravnik, medicinska sestra, socialni delavec, psiholog, ...). Psihična pľĺpľava Zataprocesje najbolje' da se začne źe preď sprejemom v bolnišnico. Bolnik moľa biti obľavnavan celostno (ocenjen ťlzično, psihično in socialno). Tudi primeren đľuŽinski član naj bi bil vĘučen v ta proces. Ugotoviti je potrebno bolnikove potrebe glede na spol, starost, stan, aktivnosti in njegova pľičakovanja. Veliko |judi HelenaJeľaj Uĺšíč, víš. med. ses., ET onkološki inštitut Ljub ljana 8l Žęli vedeti, kako jih bo operacija prizaďela in kako se bodo počutili po operaciji. Imeti Želijo čim več infoľmacij, ki jih posredujemo S pogovorom, Z brošuľami in zloženkami in tudi videokaseto. Pogovoľ prilagodimo bolnikovi sposobnosti sprejemaqia in razumevanja. Bolnik mora imeti moŽnost postavljati vprašanja glede nove telęsne podobe, druŽinskih odnosov' spolnih odnosov, imeti moľa moŽnost izraziti čustva strahu, jeze, zan1kanja, depresije in strahu pred smrtjo. Kadar bolnik Želi, mu omogočimo srečanje s prostovolcem, ki ima stomo in prihaja iz skupine za samopomoč. S prostovoljcem se bolnik lahko osebno pogovori, odgovarja mu na vpľaša4ja in dileme glede stome. Ponavadi tak pogovor deluje pomiĺjevalno. Čustvena in duhovna podpora, posebno v zgodnjem predoperativnem obdobju, je pomembna za uspešen izid operacije. Fizična pľipraYa bolnĺka na opeľaciio Fizićna priprava zajema pripravo pľebavnega trakta in označitev mesta stome. Ci|ii dobrega čiščeĄia čľevesja so: izboljšati kirurško vidliivost, preprečiti poškodbo anastomoze z blatom, prepľečiti kontaminacijo opeľativnega mesta z blatom, pľepľečiti motnje pasaŽe blata po operaciji zaradi čľevesne vsebine. Pľavilno izbľano mesto stome je bistvenega pomena pľi negi in funkciji stome. Stoma mora biti napravljena na mestu, ki je za bolnika dobro vidno in lahko dosegljivo. Upoštevati je potrebno pas kĺila in hlač, izogibati se je potrebno gub, brazgotin, znamenj in bradavic. Mesto stome se označuje v stoječem, sedečem in leŽečem položaju en dan pľed operaciio z vodoodpoľnim svinčnikom. Bolniku lahko tudi nalepimo vrečko, da jo bo videl in občutil na svojem telesu' Zdravstvenovzgojno delo in zdľaYstvena nega po opeľaciii Prve dni po operaciji bolnik ni sposoben sodelovati pri oskbi stome. V tem času je bolnik popolnoma ali delno odvisen od medicinske sestre v vseh Živłenjskih aktivnostih. Međicinska sestra moľa poznati bolnikove potrebe, pozotna mora biti na besedno in nebeseđno komunikacijo. Živłenjske aktivnosti, pri kateľih bolnik s stomo potľebuje zdravstvenovzgojno tlclĺr mediĺ':inskę sestre, so: pľeluaqjevarrje ilr pitje, izločaqje in odvajanje, skĺb za čistočo, skĺb za varnost, komuniciranje, izrażaĺje čustev, potreb in mnenj' oprav|anje koristnega dela, rekĺeacije in učenja. Kdaj bomo pričeli z učenjem bolnika o negi stome, se odločimo glede na starost, pľipravljenost na sodelovanje in njegovo sposobnost dojemanja. Kadar bolnik sam ne bo sposoben negovati stome (staľost' invalidnost, dľuge bolezni), moľamo naučiti nege nekoga od svojcev. V začetku po operaciii nas bolnik opazuje pľi zdravstveni negi stome. Ker je bolnik v predoperativni pľipravi dobil bľošuro o negi in Živ|ieĺrju s stomo in se je tudi seznanil s pripomočki, sedaj po operaciji laŽje postavľa vprašanja, na kateĺa mu međicinska sestra odgovaľja med zdravstveno nego stome. Najprej uěimo spuščanja vsebine iz vrečke in pritľjevanje sponke. Nato 82 sledi menjava vrečke (kadaľ upoľablamo dvodelni sistem) in opazovanje stome. Naslednji korak je menjava koŽne podloge. Pred tęm moramo izmeńti velikost stome, da se lahko pľavilno odločimo za primeren pripomoček in na Želatini izteżemo primerno odprtino, ki je lahko le 4 mm večja od velikosti stome. ob tem bolnika učimo pravilnega čiščenja koŽe ob stomi in tudi pravilne nege koŽe, kadar je poškodovana zaradi zatekanja izločkov. Med zdravstveno nego in ko opazujemo izloček (količino' kakovost) se pogovaľjamo tudi o prehrani. Bolnik dobi tudi spisek, kako Živila delujejo na pľebavo (katera napenjajo, delajo voqjave' dušijo vonjave, delujejo zapiralno, ...) Zdľavstvenovzgojno delo in udravstvena nega po opeľaciji moĺata biti skľbno načrtovana. omogočiti morata sistematično, ci|jano, individualno celostno obravnavo bolnika. Preden lahko rečemo, da je bolnik sposoben samooskĺbe, moľa sam napraviti cel postopek oskĺbe stome (pľed ogledalom) pod kontrolo' nato pa še samostojnobrez nadzora. Pri učenju so vedno potrebni: spodbujanje, pozitivni pristop in vaje (ponavljanje). Najpogostejša rpraša4ia, ki jih zastavlja bolnik ob oskĺbi stome, so: . ali se Žęlatina na vrečki ne bo odlepila ob tuširanju . ali se bom lahko kopal v banji, bazenu, morju . ali bo vrečka motila mene in partnerja pri spolnih odnosih . kakšne kopalke' oblačila naj uporabljam (posebno, če stoma ni napravljena na najbolj primernem delu trebuha) . ali so pripomočki zastoqi in ali jih dobim dovolj . ali bom čutil, da blato izhaja, in kako bo s plini (ob tem bolnika seznanimo tudi o irigiranju (klistiranju črevesa skozi stomo) . ali so pľipomočki vaľni . ali bom nepľijetno zaudarjal Na veliko vprašanj lahko međicinska sestra odgovoľi samostojno, sicer pa opozori na zdľavstvene težave zdravnika, ki lahko bo|nika napoti k ustreznemu specialistu (urolog, psiholog, seksolog, ...) Pľi bolnikih' pri katerih doma vlada pozitivno dľuŽinsko vzdušje, je ľehabilitacija zelohitra in uspešna. V tem primeru se vsaj eden od domačih nauči nege stome (če bolnik sam ne bi mogel). Za dobro rehabilitacijo je pomembno, da ljudi s stomo seznanimo z društvi ILCO' Češnjev cvet, ... in jih spodbudimo k včlanitvi. Bolnik s stomo mora poznati tudi vlogo prostovoljceĺ ki jih lahko pokličemo k bolniku pred operacijo (če bolnik Želi) ali jih kasneje sam poišče. Bolniku damo o vsem navedenem zloženke - pisne infoľmacije. 83 Bolnika seznanimo tudi z vlogo posvetovalnice za zdravstveno nego stom. Zaključek Zdľavstvenovzgojno delo pľi stomiranih bolnikih je potrebno od postavitve medicinske diagnoze preko predopeľativnega in poopeľativnega obdobja do odpusta clomov, kjeľ se še nacĺaljuję, Llspešno zĺĺravstvęnovzgĺrjno ĺĺelo sę kaŽe v ĺĺohľo rehabilitiĺani osebi s stomo, ki tudi po operaciji Živi kakovostno ŽivUeąje. Dobľa rehabilitaclja vključuje psihično, fiziěno, socialno in duhovno podpoľo, ki bolniku pomaga, da se vrne v noľmalno živlenje in v nadaljevanje družbenega Življenja. Líteratura ín viri: 1. Coloplast, An introduction to Stoma Care, a guide to health care pľofessionals 2. Gavľilov N., Zbornik predavanj šole za enterostomalno teľapijo, Ljubljana-KC, 2002 3. Helios, 200Ilvol.9, No1, 7 4. Hoyeľ S., Zdravstvenavzgoja in pľosveta, TZ Sloveni|e' 1995' 51-55 5. Klemenc D, Żiveti s Stomo - 2.popravljena in dopolnjena izdaja, Ljubljana: Coloplast, 2001 6. Myers C., Stoma caľe nuľsing, London:Aĺnold, 1996 7. Salteľ M', Spľemenjena telesna podoba in vloga medicinske sestre, DZ Slovenije, 1992. 84