OB POSLOVANJU V TOZD POSESTVA
Mleko prinaša izgubo
Polletni obračun z izgubo je spet postavil v ospredje vprašanje kmetijstva v družbenem sektorju naše občine. Sama izguba ni presenetila, ker je bila pričakovana in načrtovana. Ne le zato, ker je prvo polletje zaradi sezonskega značaja kmetijstva vedno slabše, temveč zaradi vrste vzrokov, ki že leta negativno vplivajo na naše kmetijstvo, tako v družbenem, kot v zasebnem sektorju.
Obremenjenost kmetijstva z visoki-mi cenami gnojil in različnega mate-riala, obremenjenost z vsemogočimi prispevki, ki jih plačujejo kot industri-ja in na drugi strani zamrznjene cene večini njihovih produktov, vodi kme-tijstvo v nemogoč položaj. Zasebnik ima po svoje pri tem lažji položaj, saj tisto, kar se ne izplača, enostavno ne-ha pridelovati, kar se v veliki meri seveda pozna tudi na trgu. Od tod silovita nihanja, ki povzročajo na trži-šču pomanjkanje tega ali onega. Le-tošnjo konjunkturno poljščino pride-lujejo prihodnje leto vsi, ker je bila lani cena ugodna. Zaradi velikih koli-čin pade cena pridelku, v letu dni tudi inflacija opravi svoje. Cena se dvigne, dovoljeni so popravki zaradi inflacije
in položaj je spet ugoden. V teh suhih letih je vse odvisno od družbenega kmetijstva. Če tega ne bi bilo, bi bili brez mnogih pridelkov, ki bi jih morali uvažati. Zato so delovne organizacije kot je TOZD Posestva v okviru Ljub-ljanskih mlekarn nujno potrebne in posebnega družbenega pomena, pa čeprav morajo delati z izgubo.
»Za kmetijstvo so pri nas relativno
dobre možnosti: glede na klimo in zemljo, vse ostalo je odvisno od druž-benoekonomskih ukrepov širšega ob-sega, na katere imamo premalo vpli-va,« pravi direktor TOZD »Posestva« inž. KLEMENČIČ. »Ugodne ali neu-godne odkupne cene imajo v kmetij-stvu izreden vpliv. Posebej v poljedel-stvu je preusmeritev lažja in hitra. Čim cene niso več privlačne, pade in-teres za določen pridelek med zaseb-nimi kmeti. Ko je cena ugodna interes poraste. To povzroča nihanja. Za klavrn položaj kmetijstva nasploh je kriva tudi premajhna izkoriščenost v zasebnem sektorju.
Velikokrat poslušamo očitke, da smo v primerjavi z zasebniki manj rentabilni. Slišimo, da je naše mleko dražje in o tem obstojajo računice. Mi moramo kot delovna organizacija pla-
čevati vse stroške tako kot vsaka dru-ga delovna organizacija na področju industrije ali trgovine. Vsi prispevki nas bremenijo in olajšav skorajda ni. Vemo pa, da povsod po svetu kmetij-stvo kot stroko, ki proizvaja hrano, bolj podpirajo. Res je, da je socialni položaj delavca izenačen s socialnim položajem delavca v industriji in da je zasebni kmet še vedno v slabšem polo-žaju. Tu prihaja do razlik in zaradi tega je zasebnik lahko cenejši.
Ali naj mi našim delavcem zmanjša-mo pravice in jih postavimo v neena-kopraven položaj proti ostalim na osnovi računice? Že tako komaj dobi-mo delovno silo. Res je tudi, da dobi družbeni sektor premijo za mleko, ki je zasebnik ne dobi. In na koncu naj navedemo še najbistvenejši faktor, ki je subjektivni. Zasebni kmet bo šel v hlev o polnoči, če bo treba, delavec, ki pride na delo in gre, pa ne. Izhod pri tem je sodobnejša tehnologija, za ka-tero pa nam zaradi starih dolgov ve-dno zmanjka denarja«. Glavna proiz-vodnja TOZD Posestva je mleko. Kakšna je struktura stroškov za liter mleka? 36 odstotkov stroškov pred-stavljata krma in stelja in ti stroški niso veliki. So celo manjši kot v drugih deželah. Velik je odstotek za krmila, ki jih ne pridelajo sami in za material-ne stroške. Traktorji so iz leta v leto dražji, bencin je dražji in nikomur ni mar, če ga kmet rabi za traktpr, ali pa nosi na svojem hrbtu črpalko za škropljenje (na bencin), plačati mora-mo prispevek za ceste in vse druge prispevke kot za luksuz! Rezervni deli so iz leta v leto dražji in tudi osebni dohodki naših delavcev morajo rasti. Vse to vpliva na ceno. Tudi pivske tropine, ki služijo za krmo, so iz leta v leto dražje. V ceni litra mleka je nato udeležena še amortizacija z dobrimi 11 odstotki in osebni dohodki z 12 odstotki, zakonskih dajatev pa je še za 10 odstotkov. V ceni je še za 5,6 od-stotka upravnih stroškov, 3,4 izrednih stroškov in še nekaj manj pomembnih. Pri tej ceni bi se dalo rtiafsikaj oklesti-ti.
»Vsi vemo, da je bilo pred nedav-
nim pri nas malo težav z mlekom. Spomladi je prišlo sicer do neznatnega popravka cen, vendar to kmete ni vzpodbudilo k povečanju pridelovanja mleka, naš odkup v mlekarnah je bil manjši, tudi po polletju so bile cene popravljene, odkup pa je le rahlo po-večan. Kmetje enostavno več ne zau-pajo in jih nenehna nihanja strašijo,« ugotavlja inž. KLEMENČIČ.
Izguba bo v kmetijstvu torej tudi v prihodnje, če ne bomo sproti usklaje-vali cen. Kljub ugodnim kreditnim po-gojem, bo ob nenehnih nihanjih, polo-žaj vedno slabši in v zadnjem času so opustili kmetovanje na nekaterih od-ličnih in dobro obstoječih kmetijah, ki so bile usmerjene in sodobno oprem-ljene. To se nam lahko hudo maščuje pri preskrbi prebivalstva. Obljubljeno je sprotno usklajevanje cen kmetijskih pridelkov in mi računamo nanj. Niha-nja pa lahko povzročijo prazne police z mlekom v trgovinah. Kako je to videti, se je lahko vsakdo seznanil le-tos spomladi.«
Ta opozorila so vsekakor umestna. Pa še to: mlečna proizvodnja ima se-veda perspektivo tudi v sirarstvu, ki je pri nas spet v povojih, ker so s polic trgovin izginile znane vrste sira, ki so jih imele generacije pred nami.
MILOVAN DIMITRIČ