340
Zgodovinska drobtinica.
Se enkrat o denaru  V dna in a t.
Zvezek kranjskega družtva, ki ga je izdalo mesca decembra 1858, str. 99, Nr. 397 naznanja novica, da so v Kropi našli komad tega starega denara.
Gosp. Terstenjak je o tem denara v lanskih „IVovicahtf obširno pisal, in temeljito dokazal, da je denar slovensk, in ADNAMAT pomenja to, kar: edna mat, Eine Mark.
Poznamovanje M^bt* (mY) nahajamo še v staro-serbskih listinah za merilo. Tako stoji v pismu, s kterim Štefan Uroš III. kralj serbski, dečanski klošter utemeljaje od leta 1330, da se ima kloštru dati pšenice štete, npoeA :wete, obca mite. Biiiorp.-MA ATBTrE, ¦ to je, pšenice mT, prosa mT, ovsa mT, vinograda mT, (.©*eJ Miklošič „Mo-numenta serbica" str. 98). Utete, MT, je toraj bilo merilo za različne reči, za zernje, pa tudi za vinograde; — zakaj bi se ne bilo tudi utegnilo rabiti za denar. Glasnik rb stoji večidel za a*') v cerkvenoslovenščini, primeri Itecb, praedium, vicus, kranjskoslovenski: vas, tako tudi 3TETB = MAT. Ker govorimo matika, die Haue, iz ko-renike mat, scindere, tedaj mat, genetiv: mati, pomenja to, kar mark, rubelj itd. Ker so stari Slovani sreberne štanžice odsekali, robili, matili, odrezovali, je tedaj komadič po vsi pravici dobil poznamovanje: MAT. Primeri staroruski denar:   PeaAHi,   plahte = Rezan",   Rjezan'   (Dictionar
*) Tudi v serbšcini primeri k'b'1 der Metzen, serbski kabao, celo za o primeri cerkvenoslov. »lOTZKZ, l'gok', slov. lahek, lehek in lohek.
241
akadem.), kterega omenja tudi „Slovo o polku Igor.u, od režam = mati m. Merilo za zernje se je velelo zalega voljo mit*, — m't', mat, ker se je poversina odmatila (geschnitten, gestrichen), tako tudi pri vinogradih se je certa matila — vre zal a, kako daleč ima segati. Sie wurde abgemarkt, abgeschnitten, bezeichnet. M%rh — Mat, toraj = Mark, Rabelj, das abgehauene, abgeschnittene itd.
Fr. Pohorski.