7. jan. 192t> .
Letnik: II.
St. l

9.
Mesečna priloga ^Oomolfiifou".
n
j
Slovensko vseučilišče.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani je najvišja slovenska šola. Duhovniki, profesorji, zdravniki, odvetniki, sodniki, inže-njerji, arhitekti itd., vsi dolnjo na tem zavodu svojo končno izobrazbo, ki jih usposablja, da morejo vršiti svoj poklic. Vseučilišče je za Slovence življenskega pomena. iViajhen narod, kot je slovenski, se bo mogel obdržati le, če bo imel čim večjo umsko in srčno izobrazbo. Če pa hoče imeti izobrazbo, mora imeti studenec, iz katerega jo s polno in neomejeno mero zajema. In ta studenec za umsko izobrazbo je vseučilišče. Pa tudi za državo je slovensko vseučilišče velikega pomena. Slovenci smo branik Jugoslovanov proti oholim Nemcem in požrešnim Italijanom. Če bo ta branik slab, kako naj bo močna država? Vprav zato Avstrija Slovencem ni hotela dati vseučilišča. Zato se je ves slovenski narod enodušno uprl, ko se je zvedelo, da hoče prosvetni minister Radie okni i ti slovensko vseučilišče v Ljubljani.



Orlovski stadion. Slika nam predstavlja načrt orlovskega stadiona v 'Ljubljani. Ko to velik ograjen prostor z betonskim, sedeži v obliki podolgovatega ikroga. v sre-
s
V^ffl /
n nrfn
J i W Wnpišpf 11 i,„i J i i n
STAD'ON
L
dini pa bo prostor za telovadce, za ogromna zborovanja katoliških shodov, za velike službe božje ob priliki katoliških manifestacij. Ta mesec se začnejo prodajati sreč-
ke orlovskega stadiona. Vsak katoliški Slovenec naj prispeva k najveličastnejšemu spomeniku katoliške kulture v Slovenji.
I »V| tj««*.*.
Zavod m. Hieronima.
Slika nam kaže zavod in cerkev sv. Hi-eronima v Hinin. Ta zavod je ustanovljen zato, da v njem dovr-štijejo hrvatski in slo-venski duhovniki svojo bogoslovne študije. Radi nerodnosti našega poslanika pri papežu, svobodomiselna dr. Smodlaike, je nastal spor med našo vlado in Vatikanom, ker je naš poslanik proti pravilom zahteval, da se uprava zavoda izroči belgrajski vladi. Kadi te nerodnosti jo naš poslanik zapustil svoje meslo pri Vatikanu.
irinistor, Sloveti«', je voilil skoro vsa trgovska in politična pogajanja z I tajijo.
I)r. RybaF,
Ženska armada.
Žensko vojaštvo imajo na Švedskem. In sicer jih je 4().(HK) ter opravljajo vojaška pomožna dela. Oskrbujejo bolnice, vojaške kuhinje, obvezovališča, manjše patrulje itd. Pričujoči sliki nam kažeta ženske vojake na patrulji ter na obvezovališču v slučaju velikih vojaških vaj. Kako so Švedi s to žensko armado kaj zadovoljni, nismo mogli dognati.
CJospod šolski nadzornik so vse vedeli in znali. Zato so hoteli v šoli sami otrokom dopovedati, kaj se pravi biti olikan. Rekli so gospodu učitelju: Pustite, da Vam jaz pokažem, kako je treba otrokom razumljivo razložiti. — In so začeli. Otroci, poslušajte! Včeraj sem bil povabljen pri gospodu baronu. Uospod baron mi je natopil vina. Jaz sem se zahvalil in pil. Gospod baron je hotel zopet natočiti. Jaz sem mu rekel: Lepa hvala, in nisem več pil. — Sedaj pa pazite! Kakšen sem bil jaz v tem slučaju? Pomisli in povej, ti mali! Torej??- — Bili ste pijani!
I	=3
Ilriand,
novi francoski ministrski prc<lHO<liii'k.

A«'
V* -V; J
- ** V". * vX
LstL
V visokem gorovju.
Iz Švice vodi v Italijo široka cesta čez prelaz sv. Bernarda v višini 2472 m (nekoliko nižje kot je Grin-tovec — 2559 m). Gorovje, ki se vzpenja ob tej cesti, dosega višino 4000 m (Triglav ima 2864 m). Na prelazu stoji znameniti samostan z gostinjcem očetov avguštincev, kateri so si zlasti pred dobo železnic stavili to nalogo, da so sprejemali popotne ljudi pod svojo streho ter reševali one, ki so zašli v visokem snegu. Pri tem jim najbolj pomagajo veliki, silno zvesti in razumni psi, tako zvani bernardinci, ki so dobili svoje ime vprav od tega prelaza. Prvotno pleme bernardincev je izumrlo; danes sc bernardinci, ki pa niso nič manj spretni od starih, križana pasma vališkega ovčarskega psa in danske doge. Najznamenitejši meti njimi je bil pes Bari, ki je v 12 letih rešil 40 ljudi, iki jih je zmrzujoče našel v snežnih zametih. Danes stoji naga-čen v muzeju v Bernu.
Prva slika predstavlja visoko alpsko gorovje na meji treh držav: Francije, Italije in Švice. V tem gorovju leži samostan z gosti njcem, kar nam predstavlja druga slika. Na tretji sliki vidimo avgu-štinskega patra z znamenitim psom bernardincem, zadnja slika je pa fotografija pasje bernardinske družine pri kosilu.
Zimski plašč.
Za zimski plašč, kakor ga prinaša naša slika, je treba 3'i m blaga, ki je 140 cm širok (navadno blago za plašče). Plašč ima na obeh straneh, spredaj in zadaj vstavljene globoke gube, da se ob spodnjem robu razširja. Za vratom je (na »liki) odprt, a se lahko zapre do vrha in se v ta namen napravi gumbnica in se prišije zgoraj tudi gumb. Rokavi so prav preprosti in imajo široke manšete. Plašč je lahko podložen ali tudi va-tiran do pasa ali pa tudi do pričetka spodnjih gub. Zapet je preko bokov s štirimi gumbi.
■..................w
Domoljubov«1 nagrade.
Ali veš, da je zadnji rok, kdor hoče biti deležen Domoljubovih nagrad, 31. januar? Nagrade so lepe in velike, pogoji, ki jih je treba izvršiti, majhni. Zato pojdi ter pridobi vsaj pet novih naročnikov na Domoljuba in nagrada je gotova. Skrbi, da bo naročnina 31. januarja že v upravi Domoljuba!
Kako si naročiš »Domoljub ? Vzemi dopisnico, napiši nanjo naslov: Uprava Domoljuba, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. — Na nasprotni strani pa zapiši: Naročam Domoljuba, položnico mi pošljite. In potem svoj natančen naslov z zadnjo pošto. Ko dobiš položnico, jo izpolni in nesi r, denarjem na pošto.
Snežna lokomotiva.
V visokih conskih železnicah je lokomotiva opremljena spredaj s propelerjem (vrteče se vetrnico),
ki sproti čisti tir o<l snefja.
Ladje
Amerika je med vojno zgradila 100 lesenih ladij, I Kidali iti slika nam predstavlja požar
gore!
ki pa sedaj niso za nobftrio rabo. Zato so vse zadnjih »! ladij, ki jih uničuje openj.
Japonsko ljudsko štetje.
Po velikem potresu je japonska vlada prvič odredila ljudsko Štetje. Nn sliki vidiimo državno uradnike z vsemi potrebnimi pripomočki na poli k svojemu delu.
t---