gC ,jh.
-fit*/. Vfi^
Posamezna
Sieviu>.

Cete leto 35 din., pol leta 9 din. Izven Jugoslavije: vno Kuj os oui. fanerati ali oznanila se —raffinalo po dogovora; pri večkratnem kraeriranju primeren popust Upravnistvo naročnino, inserate in reklamacije. Telefon intero rbm» Štev. 113
KEOOVISEK POLI TIČEK UST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
PoStnina plačana v gotovini.
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in pete k Uredništvo in upravnistvo je v Maribor.. Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom s v more govoriti vsak dan samo od 11. d. 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračaj Nezaprte reklamacije so poštnine prosi*.. Telefon interurban štev. 113.
t»4 ttev
■■■HmraansBaMRHKBgassasiattgBrtaBBaaBraEBBsaaEiSHngmsgHnHanasasatnn;
Ma^ibop, da« 137. oktobra 1893,
Letnik XIV

Eiyen Lukinšcz!
Kđo je la tip režimskega človeka? Če brskamo po analih jugoslovanskih politikov, najdemo o tem imenu bore malo. V Karlovcu je bil odvetnik, kakršnih ne manjka nikjer, Ker je sposobnost meril po obsegu svojih ambicij, se je nagnil tja, kjer je upal najlažje in brez posebnega truda prodreti v javnost. Postal je Frankovec in pravaš Starčevičanec. Znal pa je biti uklonljiv vsakemu režimu. Edini program, ki ga Eljen Lukinič dosledno zastopa, je program klikarstva: boj za oblast in podeljevanje oblasti. Vse drugo zanj ne obstoja, vse drugo je zanj negacija pozitivnega uveljavljenja svojega «jaz«. Ta «jaz« je pri Lukiniču razvit do najfinejših odtenkov. Kakor gad sikne, če mu kdo zabrusi resnico v brk.
Kot človek, ki mu je hlapčevstvo prirojena lastnost je ročno zgrabil Tiszino roko za časa vojne in postal predsednik hrvatskega sabora. Po opičje je posnemal svojega velikega mojstra Tiszo ter kot «navdušen pobornik Velike Hrvatske« krošnjaril s hrvatstvom preko madžaronskega agenta Pribičeviča z narodnimi svetinjami. Za časa vojne bi Tisza ne mogel imeti v hrv. saboru boljšega žandarja, kakor je bil Lukinicz. Za vsako malenkostno izjavo v jugoslovanskem smislu je izključeval poslance od 30 in več sej. Tako je obvladal položaj v korist Avstro-Ogrske in v duhu Tiszinem, s katerim je imel celo tajne in zaupne sestanke. Zato bi bilo potrebno, da se zgane vsa poštena jugoslovanska javnost in odločno zahteva objavo liste konfidentov, ker sicer ne bomo varni, da se «povampirena Avstrija« vrne v našo velesrbijansko centralistično upravo z osebami na čelu, kakor je — Eiyen Lukinicz.
Lukiničeva izvolitev za predsednika skupščine kot eksponenta Pribičevič—Pašičeve klike v sedanjem režimu je sicer značilna za razmere najkoruptnejše žer-javščinske policajdemokratske stranke v razsulu, toda še bolj značilna pa za struje, ki gonijo v podzemskih rovih kolesa našega razklopotanega državnega mlina. Ce je poleg starca, ki ne smatra za potrebno braniti svojo in svojega «vrednega« sina čast pred sodiščem od očitkov poneverbe milijonskega državnega premoženja, mogoč prosvetni minister Pribičevič z neopranim madežem zveze z morilci pok- ministra Draško-viča,— je tudi tip človeka Lukiniča vreden okvir za žalostno sliko, ki jo nudi razdrapano ozadje najčrnej-šega nazadnjaštva, katero zastopa sedanja vlada. V tej vladi se izborno poda židovski sin in oče podle žer-javščine v Sloveniji ter njega vredni najemnik in mesar ter gostilniški pretepač.
Elyjen Lukinicz je torej plod razmer, ki jih je uvedel sedanji režim. Vsako ime, ki ga nadenemu temu režimu, je nezadosten izraz pravega imena. To je režim brez atributov, ker je tako nizek, da ne dosega Neronovega krvološtva, niti carističnega absolutizma, ali kakršnegakoli centralizma. Primerjati ta režim z zgodovinskimi dejstvi, je profanacija zgodovine. Ropar in morilec Nasi je prišel na ministrski stolček v Italiji, kot ropar in morilec ni tajil svoje slaboglasne obrti. — Predstavitelji sedanjega režima pa prihajajo pred nas z drznim čelom v ovčjem kožuhu, pod katerim se skriva zverska čud in nrav.
Toda tudi temu mora biti konec že iz večno veljavnega prirodnega zakona: ogni musica ha il suo fine. Potrpežljivost ljudstva pa tudi ne more večno trajati. In kaj potem? — Da se izognemo vsem tragičnim posledicam temeljitega obračuna, ni drugega izhoda, kakor da se združijo vsi pošteni življi v jugoslovanstvu za avtonomistično ureditev jugoslovanske države. Le na ta način je mogoče ozdraviti našo lepo in bogato državo od parasitizma sedanjega režima brez nevarne operacije in z lokaliziranjem okuženega dela našega jugoslovanskega naroda Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov!
Elyjen! Dol ž njim!
Politični položaj.
Politično življenje v Beogradu je nekako popolnoma potihnilo. Politiki govorijo samo o slavju v Kuma-novem in v Pragi. Za kulisami raznih klubov se pa govori, da bo skupina polieajdemokratskih Pribičevi-čijancev prešla v radikalno stranko.
Odposlanci zemljoradniškega kluba bodo zborovali na posebnem kongresu v Banjaluki dne 27., 28. in
29.	t. m.
Razdor med zenitjoradniki zavzema vedno večji razmah. Najprej so bili spori med poslaniškim klubom in glavnim odborom, potem med intelektualci in seljaštvu v stranki, .sedaj se pa zopet kaže kot višek razdora različno naziranje zemljoradnikov-Srbov in zem-Ijoradnikov-prečancev. Ta razdor se bo posebno pokazal na kongresu v Banjaluki.
«Načelnost« narodnih socijalcev. Te vrste ljudi sploh nismo smatrali za resne. V rokah imamo Der-žičevo pismo, ki ga je pisal bržčas po inspiraciji tedanjega «škandalmaherja« na deželni vladi dr. Žerjava proti predsedniku dr. Brejcu na beograjsko vlado. To
denuncijantsko pismo z Deržičevim podpisom je re-mek-delo narodno socijalnega rokoborca proti dr. Žerjavu z dogovorjenimi vlogami.Okolnosti in naraščajoča moč SLS v Ljubljani so NSS prisilile, da je začasno zatajila svojega nezakonskega očeta, ki jim v «Jutru« očita nehvaležnost za prejete denarne dobro-, te, ter da je stopila v pošteno koalicijo socijalno čutečih skupin. Kljub svoji nezrelosti in maloštevilnosti je NSS v občinskem svetu igrala precej važno vlogo. — SLS, zvesta in dosledna v svojem programu, je predlagala avtonomistično resolucijo v ljubljanskem obč. àvetu Ali veste, kdo je bil proti? Narodni soci j alci. Sicer nas veseli, da so se okoristili v zvezi z nami z avtonomističnim načelom, ki ga baje sedaj «resno« zastopajo, vendar ne verujemo v njihovo iskrenost, ko se bratijo z ljudmi, katere*so v bivšem obč. svetu ljubljanskem tako napadali. «Jugoslavija«, ki ima vendar včasih tudi trezne utrinke, naj bi nekoliko bolj joazila, kako zagovarja nebogljenega otroka, ki se je zvezal s krušnim očetom proti svojemu nezakonskemu očetu.
Na invalide, katerim dolguje država veliko milijonov, se je končno spomnil finančni minister. Odredil je vsem pokrajinskim finančnim upravam, da začnejo izplačevati invalidom zaostale in dolžne prispevke. Za izplačilo teh dolgov je odobrilo finančno ministrstvo kredit od 70 milijonov dinarjev.
Prometni dogovor med Nemčijo in SHS. Naši in nemški delegati so sklenili dogovor v vprašanju vzpostavitve prometa med Nemčijo in našo državo. Ta dogovor stopi v veljavo dne 1. januarja 1923.
Sovjetski delegat v Beogradu. Beograjska «Politika« poroča, da bo prišel delegat ruske sovjetske vlade Kolčekov, ki sedaj v Bolgariji organizira vrnitev ruskih beguncev nazaj v Rusijo, tudi v Begorad in da je iz Beograda že dobil vizum za potovanje. Sovjetski delegat bo obhodil vse evropske države v zadevi repatri-ranja ruskih beguncev. V Beogradu bo stopil v stike z Bdečim križem in mogoče tudi z oblastmi, če ima kaka posebna naročila od svoje vlade.
Pretiran egoizem Anglije.
S padcem Lojda Žorža Francija ničesar ne zgubi, niti ne pridobi. Zunanjosti se bodo sicer spremenile, in morda tudi način delovanja, toda v bistvu bo ostala angleška politika tudi nadalje pod vplivom svojega mer-kantilizma. Ta narod trgovcev, ki preži v mrzličnem koprnenju na realizacije v gospodarskih krizah, ta trmasti narod, ki često cinično, toda vedno kot hladen računar zasleduje svoje dobre ali slabe račune, ne bo nikdar zapustil svoje poti.
Britanski merkantilizem zna onemogočiti vsako konkurenco- vladati gospodarsko ves svet in množiti svoje bogastvo z vsemi sredstvi. Najprej je računal, da bo vojno plačal s probojem v nemško brodovje, z osvojitvijo nemških kolonij in z dvesto milijardsko vojno odškodnino nemških zlatih mark.
Ta račun so prekrižali dogodki. Vojna ni bila plačana. Nemčija je ni plačala; premagana in zadolžena je znala doslej kljubovati gospodarski nadvladi Anglije. Ker angleški merkantilizem ni mogel izrabiti Nemčije v svojo korist, je ubral drugo pot.
Če motrimo vsebino pisma Bonar Lawa, odmev govora, ki ga je imel v New Jorìai Mac Kenna, predsednik London Joint City in Midland banke ter politične izjave Chamberlaina in Llovda George-ja, najdemo v ieh elementih nov program britanskega egoizma, čigar smer je sedaj sledeča: «Vojna odškodnina ni mogoča, ako Nemčija ne izvaža na veliko; če pa izvaža, tedaj škoduje angleški industriji; zato je treba odpraviti zahtevo po odškodnini«. Bradburv-jev načrt torej prihaja k svojemu uresničenju.
Ni treba še le povdarjati, da je taka politika odrekanja v nasprotju z načeli v mirovni pogodbi, katero je sklenila in podpisala Anglija. Taka politika cinično pljuje na življenske interese svojeh bivših zaveznikov, žrtev nemške vojne, zlasti na interese Francije, ki je obrambna trdnjava angleških otokov. Skandalozna angleška politika pripravlja Veliki Britaniji in anglo-sakosonskemu plemenu najkrutejša razočaranja!
Med tistimi, ki so nastali iz vojne, katere je vojna ponižala ali spravila na površje, v novi igri gospodarske konkurence, v boju za obstoj narodnega življenja, je politika britanske hegemonije, najhujšega materijalizma, lakomne sebičnosti za .vsako ceno in proti interesom drugih narodov — anahronizem in neverjetnost.
Ni ji dovolj, da je gospodarica svetovnih trgovskih pristanišč: Gibraltar, Su,ez, Dardanele, ne, cinizem Anglije gre dalje, da žrtvuje pravice in potrebe drugih narodov, bodisi njenih dovčerajšnjih zaveznikov ali pa bodočih njenih prijateljev, ki morejo kdaj biti koristni.
Tako piše o Angliji parižki «Le Radical.« V na-daljnih izvajanjih list navaja vodo na francoski mlin, ki pa za nas nima interesa. Sicer se tudi ostala francoska javnost več ne navdušuje za angležko politiko, vendar po so utemeljevanja «Radicala« proti Angležem v toliko zanimivejša, v kolikor so pravilna in resnična.
To smo holeli ugotoviti, da si naša javnost ne bo delala kakih iluzij o Franciji ali Angliji.
Po svetu.
Ebert ostane predsednik nemške republike. Na seji,
ki se je vršila v torek, je nemški državni zbor sprejel predlog koaliranih strank za podaljšanje uradne funkcijske dobe državnega predsednika do dne 30. junija 1925- Predlog je bil sprejet s 314 glasovi proti 76 glasovom. Proti so glasovali nemški nacijonalisti kompaktno. Takoj, po glasovanju je predsednik državnega zbora Loebe javil rezultat glasovanja državnemu predsedniku Ebertu. V znak, da je odstranjen provizorij, je za-vihrala na državnem jroslopju zastava.
Obmejni spor med češko in Poljsko glede Ja voline še vedno ni končan. Varšavski listi pravijo, da bo padla odločitev v korist Poljske, uradno se pa zopet ugotavlja, da doslej v tem oziru še ni nobene odločitve.
Nemčija proti vpotovanju ruskih beguncev. Da se zavaruje pred ruskimi monarhisti, ki so se že udeleževali zarot ter so pripravljeni za vsako reakcijonarno delo tudi proti nemški državi, je naročila nemška vlada svojim poslanikom v inozemstvu, naj smatrajo potne liste, katere so izdali zastopniki carske Rusije, za neveljavne. Poslaništva na take potne liste ne smejo dati vizuma za vpotovanje ruskih beguncev v Nemčijo. Za edino pravilne potne liste naj smatrajo lc one, ki so jih izdali oficijelni zastopniki sovjetske Rusije in le s temi potnimi listi je ruskim beguncem dovoljeno potovati v Nemčijo.
Reparacijska komisija je soglasno sklenila, da se poda v Berlin, kjer se bo posvetovala z nemško vlado o ukrepih, ki naj bi stabilizirali nemško marko. Komisija odpotuje v Berlin v nedeljo zvečer in bo ostala tam 8—14 dni. Od druge strani se poroča, da stg, se Bar-tliou in Bradbury glede Nemčije sporazumela na podlagi, da Anglija načeloma prevzame kontrolo nad nemškimi financami.
Razmerje med Francijo in Rusijo. Francoski odposlanec Herriot, ki se je mudil v Rusiji, je ob svoji vrnitvi izjavil časnikarjem: «Imel sem nalogo, da se osebno poučim o političnem in gospodarskem položaju Rusije v sedanjem trenutku. Prišel sem do zaključka, da je že nastopil čas, da se pošlje v Moskvo francoska trgovska reprezentacija in da na drugi strani pride sovjetska misija v Pariz. Kar tiče priznanja Rusije de jure, zaenkrat o tem ne more biti govora. Francija sovjetske vlade še ne more priznati de jure, toda upostav-ljenje trgovskih odnošajev znači priznanje de facto.«
Brezposelnost na Angleškem narašča. Dne 18. okt. so našteli 1,322.500 brezposelnih iz najrazličnejših panog.
Sveti Oče ruski gladujoči deci. Odbor pomoči sv. Očeta je izdal knjigo, ki vsebuje ognjevit proglas širom sveta s prošnjo, da se pomaga stradajočim ruskim otrokom. Na uvodnem mestu je objavljeno lastnoročno pismo sv. Očeta, ki pošilja svoj apostolski blagoslov in toplo molitev k Bogu za milost vsem, ki se bodo na krščanski način odzvali z darovi za ublažitev strašnega položaja, v katerem se nahajajo sestradani ruski otroci. V knjigi so tudi fotografane slike teh otrok v neverjetno strašnem stanju z besedilom, kjer se med drugim poroča, da je samo na enem mestu reka Volga izplavila spomladi okrog 10.000 otroških trupel. (Ruskulta).
Zatvarjanjc samostanov. Sovjetska vlada je izdala naredbo, da se uničijo vsi samostani v Rusiji. Te samostane namerava vlada pretvoriti v invalidne in otroške domove, menihi pa dobo izgnani in sicer v teku 6 ur po sprejetju naredbe brez kakršnihkoli privilegijev.
Novi izbegli Rusi a Bolgariji. Na prošnjo Fntjofa Nansena, ki vodi svetovno karitativno akcijo za Rusijo, je bolgarska vlada dovolila, da se v Bolgariji naseli še 5000 Rusov, izbeglih iz Carigrada, kjer vsled najnovejših dogodkov ne morejo ostati. (Ruskulta).
Žerjavščina na — Francoskem. V Nantesu je v začetku tega meseca objavil nek sportski list oglas, da je velika ameriška tvrdka «Canadian Motos Co. Ltd.« — v svrho reklame — sklenila v roku desetih dni prodajati avtomobile po neverjetno nizkih cenah in na mesečne obroke. Prodane avtomobile bo tvrdka stavila kupcem na razpolago v enem francoskih pristanišč. — Oglas je podpisal inženir Gabrijel Gouraud, .generalni zastopnik imenovane tvrdke za Francijo, Evropo in kolonije. Gouraud (izgov. Guro) je najel lepe poslovne prostore in naročil v tiskarni krasen katalog avtomobilov z imenom gori omenjene tvrdke. Vse to brez vinarja plačila. V tem ceniku je bila natančno opisana tovarna avtomobilov, ki sploh ni obstojala, z visokoletečimi besedami. Z ozirom na vso to bombastično reklamo so od vseh strani prihajala naročila za avtomobile, prošnje za zastopništvo in službe itd. Vsak pa je moral vplačati naprej vsaj četrtino kupne-cene, zastopniki pa kavcijo v raznih zneskih. Gouraudova pisarna, ki je imela mnogoštevilno poslovno osobje, je bila najmodernejše urejena in že sama na sebi mi gestirmi A'plivala na kupce. Ko pa je Gouraud začutil
vroče pod nogami, je zbežal s svojo ženo na Balkan. Tekom desetih dni je zbral milijon frankov ter pustil lahkoverne kupce in upnike na cedilu. — Opozarjamo 1» Gouraud, da je ria Balkanu zanj prehuda konkurenca. Saj je samo Jadranska banka prišla ob več milijonov na žerjavovski način. Kaj naj še le rečemo o vseučiliščnem, propagandnem in drugih fondih . . . ?
Uničevani^ sodstva
Pod tem naslovom označuje zagrebški «Hrvat« ministra pravde ter opisuje žalostne razmere na hrvatskih
in slavonskih sodnijah.
Nikdar in nikdo ne bi bi mogel misliti, da bo postal vseučiliščni profesor prava grobokop pravice in sodstva iz političnih razlogov- To je pa vendar dosegel dr. Lazar Markovič kot minister pravde. Zdi se, da se stremi pod njegovim vodstvom pravde naravnost za tem, da bi se sodstvo postavilo na isto stopnjo, na kateri je moralo biti nekdaj v Srbiji pod knezom Milošem ki še svojega imena ni znal podpisati.
Zdi se, da za dr. Markoviča kot ministra pravde obstojajo zakoni samo tam, kjer on najde za dobro. Drugače se pa ni treba ozirati na zakone. Ena stvar, v kateri se minister noče ozirati na zakone, je že zapor komunističnih poslancev. Če je le kje politični razlog za obsodbo, je bilo to gotovo pri teh ljudeh, ki so še tako nezakonito izgubili mandate, da pridejo radi svojega poltičnega programa v zapor. Obsojeni so prestali že polovico zapora in ker so zaprti v Mitroviči, spadajo pod'odredbe hrvatskih sodišč. Kot politični krivci bi imeli pravico na «custodia honesta«, gotovo pa bi morali biti po predpisih hrvatskih zakonov izpuščeni na pogojno svobodo, ko so prestali že polovico zapora. Ravnotako bi se moralo zgoditi z onimi, ki so bili obsojeni v Zagrebu v takozvanem Šuflajevem procesu. — Bile so amnestije in abolicije, za politične krivce, pa dr. Markovič nikdar in ničesar noče storiti. Celo tega ne pusti izvršiti, kar zakon z jasnimi besedami odre-
j«jč-
To je ena stran njegovega dela, na drugi strani pa goni sodstvo v Hrvatski v najobupnejši položaj. Pod najnemarnejšim sodnijskim šefom v Hrvatski ni sodstvo tako nazadovalo, kot nazadnje pod dr. Markovičem, bivšim profesorjem prava na beograjskem vseučilišču. Zdi se, da se briga on za vse drugo, samo ne za svoje ministrstvo. Tako na primer za odmero vojnih odškodnin, za vojni plen, za trgovino, ker tako rad zastopa trgovinskega ministra, in ko je nadomestval enkrat za spremembo tudi ministra zdravja, je kratek čas prav hitro in dobro porabil, da je potrošil kredit, namenjen jetičnim bolnikom v sarajevski bolnici, za zgradbo neke pravoslavne kapelice. A dovolj tega, o njegovi skrbi za sodstvo pričajo posebno zgovorno številke, ki jih zagrebški list «Večer« iznaša:
«Po štatistiki je bilo sodnikov v Hrvatski leta 1880 — 212, leta 1890 — 345, leta 1895 — 369, leta 1900 — 396, leta 1907 — 415, leta 1914 — 457, početkom leta 1922 pa samo — 367- Sodnijskih pristavov je bilo leta 1905 — 162, leta 1910 — 185, početkom leta 1922 pa samo 115. Od začetka leta pa do danes se je to število še znižalo. Za primer naj služi samo okrajno sodišče II. v Zagrebu, kjer bi moralo biti poleg šefa najmanj 8 sodnikov, danes so pa samo trije. Zato se pa po omarah in mizah te trojice lahko najde nad 1000 starih, nerešenih spisov. Letos je zapustilo službo samo v Zagrebu okrog 45 sodnikov. O bodočih sodnikih, o naraščaju danes ne more biti niti govora. Pri sodnijah tudi ni vec pravega pomožnega osobja. Sodniki sami nosijo in iščejo spise. Sodniki sami pišejo zapisnike. In pri zagrebški sodniji zaslišujejo bolj pismeni in spretnejši ljudje, ki so že sami obsojeni na kazen, nove obtožence.
Zanimiva je tudi statistika o delu na sodnijah. Civilnih rednih razprav je bilo leta 1895 — 9101, leta 1920 je narastlo to število na 53.876, zadev glede kršitve posesti je bilo leta 1895 — 3993, leta 1920 pa 29.000, zapuščinskih zadev je bilo leta 1895 — 13.480, leta 1920 pa 37.197, zemljiških pa okrog 150.000, v kazenskem postopanju: prestopkov leta 1895 — 68.402, leta 1920 — 159.791, zločinov pa leta 1895	13.814, leta 1920 pa
159.941.
Iz tc .statistike je razvidno, da Hrvatska in Slavonija danes nima niti toliko sodnikov, kolikor jih je bilo leta 1895 — pred 27 leti. Na Hrvatskem je na desetero takih okrajnih sodnij, kjer službuje samo po en sodnk, so pa tudi take, kjer po več mesecev ni nobenega. Ali je umrl, ali se je zahvalil za službo, ali je pre meščen, drugega pa — nema.
Če vžporedimo sumarično leto 1895 z letom 1922, dobimo lo-le porazno sliko:
Leta 1895 je bilo 369 sodnikov in 258.790 razprav, letos je pa 367 sodnikov in 581.186 razprav. Če še pomislimo, da število sodnikov od dneva do dneva pada, si lahi*> mislimo, odkod laki silni zaostanki v poslovanju. Minister se za sodstvo ne briga, pošteni sodniki, ki sodstva nočejo uničevati in demoralizirati, kakor to dela minister, pa zapuščajo službo, da se drugače preživijo.
Ne vemo, kako mislijo v tem pogledu vrhovi tam okrog banskega in sedineričnega stola s svojim pokrajinskim namestnikom. Gotovo pa je, da če bi se oni kot stebri režima umaknili, bi šlo v sodstvu drugače, kakor sedaj gre.
Hrvatska je imela mali proračun, pa vendar je bil napredek v sodstvu. Danes daje milijarde dohodkov, ostala bo pa brez sodnikov pod «demokratsko in svobodoumno« vlado. Za vse to hvala centralizmu, ki uganja politiko tudi tam, kjer ne bi smela imeti mesta«.
Beležke.
Kumanovska razmišljanja tako-le zaključuje zagrebški «Hrvat«: «Kumanovska proslava ne bo ono, kar bi morala biti: proslava solidarnosti južnih Slovanov, temveč navadna službena parada g. Pašiča, ki jo prireja brez invalidov, ki so na Kumanovem zastavljali svoje življenje, brez Muslimanov, ki bi morali biti sve-doki pomirjenja z novo, pomlajeno Turčijo, brez Črnogorcev, ki so dali inicijativo za balkansko vojno, brez Hrvatov, ki so na Kumanovo gledali kot na začetek u-stvarjanja svojih idealov in tudi brez Bolgarov, ki so svojo kri prelivali za uspehe jugoslovanske solidarno-Tužna slika! — Ideja jugoslovanske solidarnosti
sti.
na temelju federacije bolgarskega, srbskega, hrvatskoga in slovenskega naroda, bo preživela udarce, koje ji Pa-šič zadaje. Ona je močnejša od vseh megalomanov, katere bo preživela in v zgodovini svojega razvoja bo zabeležila Kumanovo kot enega od svojih temeljnih in najsijajnejših uspehov, Pašiča pa kot enega od svojih največjih nasprotnikov.«
Zlet in sejm. Ob istem času, ko je vlada odobrila naknadno še 250 tisoč dinarjev za sokolski zlet v Ljubljani, je obljubila tudi 200 tisoč dinarjev na «račun stroškov ob zagrebškem zboru« ali velesejmu. Komu bo izročila tistih 200 tisoč dina^ev, doslej še ni znano. — Odboru velesejma o tem še prav nič ni znanega, julija, ko se je vršil zbor, se o tern ni govorilo in tudi sedaj, ko se polslužbeno čuje o odobrenem kreditu, bivši odbor ni bil aviziran, da ima kaj za pričakovati, pravi se samo «na račun stroškov« in ker poznamo našo vlado, si lahko mislimo, da bodo ta denar pobasali beograjski izletniki, ki so obiskali zbor. Bilo kakor bilo, značilno je vendarle, kako taksira vlada parade in podjetništvo.
«Okupirani« kraji. Po hrvatskih listih se navaja in obravnava odlok hrvatskega pokrajinskega namestnika, ki poziva po naredbi ministrstva policije vse policijske in politične oblasti, da ugotovijo glede vsakega časopisa v svojem področju, kako smer da ima in kdo mu je urednik. Ob enem se mora ugotoviti, — menda v imenu svobode tiska in vidovdanske ustave — kakšno smer ali tendenco je imel list pred «okupacijo« in kakšno je zavzel po «okupaciji«. — Tako se torej po ministrstvih razume popolna enakopravnost vseh delov SHS! Svet tostran Save je zaseden in basta! Dobro bi bilo posvetiti nekaj pozornosti listom iz «neokupiranih« krajev, v njih bi se marsikaj našlo, kar bi moglo zanimati policajministra. In končno bi bilo dobro, da se razčisti tudi lista konfidentov, da se bo videlo, kako so važne osebnosti iz «neokupiranih« krajev spreminjale svojo smer.
«Jaz funkcijonar in izvoljeni poslanec stranke ...
Jaz ne morem odobravati ideologije kongresistov . . . Jaz'zamerim samo prazen in za nas vse razžaljiv izgovor . . . Mi drugi smo delali (kakor muha na volovskih rogovih: mi orjemo) . . . Jaz sem slučajno poslanec volilnega okrožja, ki sega od Mure do Save . . . Moji volilci pa morajo prenašati (take. neumnosti) . . .Jaz sam sem ta zakon napravil ... — Tako piše v «Jutru« dr. Vekoslav Kukovec, ki sega kot čisto slučajno in po ostankih izvoljeni poslanec po svoji neumnosti preko Save in Mure. Škoda, da imamo v Mariboru Studence brez letovišča, ki ga imajo v Ljubljani na Studencu-Morda bi vsaj med norci postal «veliki župan mariborske oblasti« in koncentrator naprednih sil.
Kako se zapleta jezik slavopevcem. «Balkan«, Kakor najet, hvali in poveličuje Eiyen Lukiniča. Ta veie-srbijanski šovinistični list se niti ne zaveda, da njegova kadilnica samo potrjuje mnenje poštenjakov o Eiyen Lukiniču: «Sin častnih hrvatskih staršev, rojen v lepem hrvatskem mestu (Karlovcu), kjer že od nekdaj žive pomešani Hrvatje in Srbi in kjer se niso prepirali niti v času največjega besnenja, skrbno odnegovan, temeljito izobražen, vzgojen v jeklenem značaju od mukotrpne matere, vzgled materam v tem kraju in njene velike čednosti so bile cenjene po vsem tamošnjem svetu, od matere, ki je enako ljubila Hrvate in Srbe in —« dosti. — a ta mati je bila Nemka. Samo še ditirambi manjkajo, da bi smešnost bila popolna. lakih slavospevov ima «Balkan« na tucate, primerne tudi za največje — lopove.
rili, mizerne so in škandalozne, gibljejo se med 2006 in 3000 kron mesečno, najstarejši orožnik z večjo družino ne dobi nam 3500 kron in vse, kar se v tem po-pogledu obljublja, ostane samo na papirju. Orožniške postaje so nezakurjene, ker se merodajni činitelji š* vedno niso spomnili, da bi se moral orožnik, ki pride se daj ob-takem vremenu premočen ter izmučen iz službe, tudi ogreti, spočiti, da bo sposoben za druga službena pota. Orožništvu ne dajo drv. Prej, ko so se še dobile po znatno nižji ceni, se na to niso spomnili, bilo je menda prezgodaj, sedaj se tudi ne spomnijo na to, ali pa mislijo kurjavo — sploh «reducirati«, ker se pri nas reducira tam, kjer posebno v živo zajeda, da se nižji ugonabljajo, višji in najvišji pa bogatijo, Šefi in referenti te toliko proslavljene javne varnosti sc delajo, kakor da bi tudi nadzorovali svoja področja in svoje ustanove. Naj pridejo, da vidijo, kako živi orož-ništvo po Sloveniji po svojih postajah! So postaje, ki. že po dva mesca niso videle kruha! Kako naj vrši službo sestradan in premražen orožnik, ki še od popre j ve, kaj je služba in kako se mora vršiti! Zdi se, da se sistematično dela na tem, da bi se v orožniški službi usidrali sami tepci in pa barabe, ki bodo z zlorabo dolžnosti in predpisov prišle na svoj račun, da tudi na naš dnev. red pridejo slučaji, kakor na jugu, kjer se pod pretvezo uradovanja «premetačine« ropa in kjer varnostni organi često z zločinci paktirajo.
Kokoschineggove hiše. Z ozirom na sklepni stavek naše beležke v «Straži« z dne 23. t. m., ki se glasi: «V koliko pa je bil pri tem nakupu udeležen dr. Triller kot pravni zastopnik Kokoschinegga, bo pa vedel povedati «Slov. Narod«, odgovarja g. dr. Karel Triller v «Slov. Narodu«: «Ugotavljam, da je moja pisama pač zastopala svojčas imenovanega gospoda v nekaterih drugih zadevah, da pa že skoro leto dni ni ž njim v nobenem stiku več. O prodaji hiš sem izvedel še le iz časopisov ter mi je sicer cela ta zadeva bodisi uradno bodisi zasebno popolnoma tuja in neznana.«. — To njegovo izjavo lojalno priobčujemo, ker nam je bilo predvsem na tem, da ugotovimo resnico z ozirom na namigavanja v «Jutru«, v čegar taboru stoje povzročitelji afere mariborskih hiš. Sedaj je jasno, da je tudi to pot imela izključno žerjavščina svoje lopovske prste vmes.
Drugi kmetijski gospodinjski tečaj se vrši v Volo-vleku na posestvu g, Antona Kovačeca. Pričetek je 15. novembra t. 1. Kmetska dekleta, ki so stara nad osem-najstlet, in gospodinje, ki žele obiskati tečaj, naj se javijo pri g. Kovačecu. Tečaj konča s koncem tega leta. Pogoji za vstop so slični kakor prvikrat.
Običnski volilni zakon za Bosno in Hercegovino. Pododbor zakonodajnega odbora se jc vendar enkrat začel baviti z volilnim zakonom za Bosno in Hercegovino. Za podlago tega zakona je bil vzet občinski volilni zakon za Slovenijo. Na zahtevo poslanca Jugoslovanskega kluba Bariča je bilo v zakonu izvršenih več važnih sprememb. Med ostalim je bilo sprejeto, da smejo biti za občinske načelnike ali upravitelje izvoljeni tudi duhovniki in občinski nastavljenci. Slednji morajo v slučaju izvolitve za načelnika pustiti svojo službo. Občine do 2000 prebivalcev volijo 7 odbornikov in 7 namestnikov, od 2000—5000 11 odbornikov in 11 namestnikov, od 5000—10.000 17 odbornikov in 17 namestnikov, od 10.000—20.000 21 odbornikov in 21 namestnikov, od 20.00—40.000 25 odbornikov in 25 name stnikov, nad 40.000 31 odbornikov in 31 namestnikov-Volitve se vrše po zadnjem ljudskem štetju. Kandidatne liste so obvezne.
Onevne novice.
Pogreb Antona Jerovšeka v Slov. Bistrici se ja . vršil v sredo, dne 25. oktobra dopoldne ob ogromni udeležbi. Pogreb je vodil č. g- profesor Vreže, Skupno je posodilo blagemu pokojniku zadnjo pot 26 gg. duhovnikov. Doma se je od pokojnika poslovil župan P. Safošnik. Slovesno sv. mašo je bral pokojnikov sin Anton ob asistenci gg. Tkavc in Rezman. Nagrobnico mu je govoril osebni prijatelj g. profesor Ivan Vreže. Proslavljal ga je kot moža poštenjaka, odličnega kato - j ličana, zvestega in zavednega Slovenca ter izbornega gospodarja. Domači pevski zbor mu je na domu, v cer- j kvi in ob .gomili peval slovo. Blagemu starčku svetila j nebeška luč.
V Slatinskem dolu pri Svečini je umrl 26. oktobra nenadoma tamošnji posestnik Jožef Paskolo. Pokojnik je bil za časa stare Avstrije župan Slatinske občine. — 'Svojčas je stal v hudem boju proti Slovencem in naši stranki, a zadnji čas je politiko popolnoma opustil. Pokoj njegovi duši.
Orožništvo je pri celi velikanski navlaki beograjskih javno-varnostnih odborov, odsekov, komisij, sekcij in šefov, referentov, strokovnjakov in pri najglasnejši samohvali, kako skrbi vlada za red in mir, v naj-obupnejšem položaju. O plačah smo že večkrat govo-
Kvalifikacija za velikega župana. «Obzor« poroča, da se borijo med seboj za mesto velikega župana v Osijeku demokrati in radikali, a pri vsej tej ljuti borbi ima največ upa za to mesto neki Mirko Latasa, ki je kmetsko-deinokratjski agitator in študent, ki ni dovršil svojih — študij ....!
, Epilog luzlanskega procesa. Po zimi se je vršil v Tuzli proces proti rudarjem, ki so štrajkali o Božica leta 1920 in na katere je okrožni načelnik popolnoma nezakonito naščuval žandarje. Prišlo je do krvavih spo padov in poleg več rudarjev je padel tudi neki žandaiv Kljub vseh nezakonitosti, ki so se dogajale ter izzvale rudarje do odpora, je padla v tem procesu prav režim ska obsodba: 350 rudarjev je bilo.obsojenih na različne in tudi dolgoletne zaporne kazni, rudar Gjuro Keroše-vič pa na — smrt. In ta smrtna obsodba je sedaj potrjena, ker od takega režima in takega ministra pravde tudi ni bilo kaj drugega za pričakovati. Delavstvo Jugoslavie zahteva Keroševičevo pomiloščenje in svobodo za zaprte rudarje, ki trpijo že blizu dve leti v ječi.
Področje konzulatov severo-ameriških Zedinjenih držav se je v naši državi takole razdelilo: 1. Pod jurisdikcijo ameriškega konzulata v Beogradu spadajo Srbija, Črna gora, Vojvodina, Hercegovina, županija vukovarska Slavoniji, okrožja Split in Dubrovnik v Dalmaciji ter Tuzla in Sarajevo v Bosni, 2. pod jurisdikcijo konzulata v Zagrebu pa Slovenija, Prekmurje, Medmurje, županija belovarska, zagrebška, varaždinska virovitiška in požeška na Hrvatskem in Slavoniji, nadalje okrožja Travnik, Banjaluka in Bihač v Bosni, županiji modruško-reška in liško-krbavska ter ozemlje Dalmacije severno od okrožja Split.
Organizacija za odhod Wranglovcev. Med ruskimi begunci je nastalo močno gibanje za povratek v domovino. Sovjetska Rusija je poslala na Bolgarsko svojega posébnega delegata Golenskega, da bo organiziral po Bolgariji pomožno akcijo za one Ruse-Wranglovce, ki se nameravajo vrniti nazaj v Rusijo. Nekaj transportov Rusov je že odšlo preko Varne v Odeso in od tamkaj v Rusijo. Golenski hoče sedaj tudi v Beogradu začeti z organizacijo Wranglovcev, ki bi radi odromali
od nas v Rusijo. Koliko veselja bi nam napravili li Rusi, ako bi se vrnili vsi nazaj v Rusijo.
Organizacija jugoslovanskih protestantov. Te dni se je vršil v Novem Sadu kongres protestantov, Pri tej priliki so sklenili zastopniki protestantovske cerkve, da se priznajo k augsburški konfesiji in bosta protestante vladala v cerkvenem oziru eden širši in eden ožji uprav ni odbor. Protestantovska cerkev v Jugoslaviji bi naj obstojala iz dveh distriktov in sicer slovenskega in nemškega s skupnim škofom in enim generalnim inšpektorjem. Ta dva cerkvena poglavarja bi se menjavala vsako tretje leto in bi bil v eni perijodi škof Nemec — inšpektor Slovenec in obratno. Kongresu je prisostvoval tudi predsednik luteranske cerkve v Ameriki g. Laucis Lcrsen, ki je znatno vplival na pomirjenje med slovenskimi in nemškimi luterani v naši državi.
Za prevoz pijance,. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani je odredil, da bodo odslej potniki na želez nicah, ki so pijani in nadlegujejo druge potnike, vrženi pri prvi postaji iz vlaka in se bo proti njim postopalo kazenskim potom. Osebe pa, ki bodo prišle k osebnim blagajnam v pijanem stanju, ne bodo dobile voznih listkov. Ta odredba je zelo pametna in vse hvale vredna, ako jo bodo izvajali vsaj na državnih železnicah, ker za južno še ni uzakonjena.
Učitelj za širjenje analfabetizma. «Obzor« poroča, da je v Dalmaciji vas Slankovci, kjer je šolnikoval skozi dobo devetih let učitelj z imenom Simon Skalko. Vsi otroci v tem selu, začenši od sedmega pa do šestnajstega leta so analfabeti. Po vasi govorijo, da se je bavil g. učitelj mesto s podukom otrok z ovaduštvom svojih tovarišev. Sedaj pa so imenovali tega učitelja za analfabetizem- pomočnikom okrajnega nadzornika v Šibeniku. Kaj tacega je mogoče samo pod ministrom prosvete — Pribičevičem.
Za zgradbo pravoslavne cerkve v selu Grivci v Srbiji je dovolilo ministrstvo ver kredit 50.000 dinarjev. K tej kratki vesti, ki pa se glede Srbije ponavlja skoro dnevno, ne rabimo komentarja.
Ločitev zakonov v Vojvodini. Zadnje čase je močno narastlo v Vojvodini število ločitve zakonov, že samo zadnji mesec je razločila sodnija v Novem Sadu 50 za- ; kons^ih parov. Tekom tega leta je bilo v Vojvodini ločenih več nego 1000 zakonskih parov.
Pijani policijski komisar. V Bnjini Basti, Srbija je bil v nedeljo sejm in policijski komisar se je ob tej priliki tako napil, da je hodil po sejmišču in pivnicah ter z revolverjem streljal v čaše in steklenice, ki so stale po mizah pod šotori. Ljudje so bežali na vse strani. Take je uganjal komesar ves dan, zvečer se je pa podal v neko gostilno, ter iz nje vse ljudi izgnal, ki niso pripadniki njegove stranke. Seljakom je bilo končno vsega tega le dovolj, posegli so po gorjačah in motikah, da obračunajo s tem organom javne varnosti, posegli so pa vmes neki starejši ljudje, ki so divjaka odpravili spat ter tako preprečili pretep.
Slabo je skrbel za očeta. Minulo nedeljo so našli obešenega v svoji borni kočici v Sarajevu 631etnega starca Ivana Hasenkopf. Rajni je živel že dolgo vrsto let v največji bedi in siromaštvu. Obrnil se je večkrat s prošnjo za odpomoč v sili na svojega sina-milijonar-ja, a ta mu je vselej odbil vsako podporno prošnjo. V pismu, katerega je starec zapustil po samomoru, stoji, da je šel prostovoljno v smrt samo radi tega, ker mu ni hotel' iz najhujše bede pomagati njegov sin — milijonar!
Naša donavska flotila bo slavila 31. t. m. štiriletni-co, odkar vozijo naši donavski monitorji pod jugoslovansko zastavo. Pri tej priliki šo Hrvati v Osjeku upravičeno vznevoljeni, ker hoče dati oblast tej proslavi čisto pravoslavno lice med — katoliškimi Hrvati. Med proslavo te štiriletnice bodo namreč po pravoslavnem običaju sekali kolač in blagoslavljali pšenico in nič — drugega — — —
Okraden bančni ravnatelj. Minulo soboto so vdrli nepoznani zlikovci v stanovanje ravnatelja trgovskem obrtniške banke v Novem Sadu. Zlikovci so vlomili troje vrat in odnesli velike množine zlatnine, nakitja in brilantov. Vrednost pokradenih predmetov še ni ugotovljena.
Nove poštne znamke, Amerika in naša komisija. Že zadnjič smo poročali, da dobimo nove jubilejne znamke. Sedaj pa izvemo, da te znamke ne bodo tiskane doma, ampak v Ameriki. Ko bodo začeli Amerikanci tiskati te naše jubilejne znamke, se odpelje tjakaj posebna komisija, ki bo za dobre dnevnice nadzirala tisk. Smo lahko prepričani, da pri teh jubilejnih znamkah* ne bo zaslužila naša država, ampak dolarska Amerika in naša — amerikanska komisija.
Zahteve ljudstva. Sovjet komisarjev sovjetske tur-kestanske republike je bil na zahtevo ljudstva primoran zopet uvesti v šole vetotfk. — V čem se razlikuje framazon Pribičevič od sovjetskih komisarjev?
Manevri špekulantov. Zadnje dneve opažajo na Dunaju zelo čuden pojav. Kar čez noč so izginili vsi špekulanti z dolarji in drugimi valutami. Nekateri hoteli so popolnoma prazni. Opažati je tudi, da so začeli zapuščati Dunaj razni trgovci, osobito tujci, ki so pod raznimi firmami imeli na Dunaju svoje prodajalne lokale. Vse beži iz Dunaja. Ti trgovci in špekulanti pa se sedaj trumoma selijo v Berlin. Samo v dunajskem VII. okraju je bilo tekom tega tedna zaprtih 10 trgovin. Bili so to povečini špekulantje z raznim blagom in valutami. Pa tudi penzijonisti, ki vlečejo svoje pokojnine v inozemskem denarju, trumoma zapuščajo Dunaj ter se selijo v Berlin, kjer je življenje cenejše.
Ministrstvo socijalne politike je izdalo svoje drugo «Letno poročilo o delovanju vseh državnih inšpekcij dela« (obrtnih nadzorstev) za leto 1921. Vse privatne ustanove, sindikati in interesentje ga lahko dobijo ali
naročijo pri podpisanem uradu za ceno 25 dinarjev več poštnino. Ravno tam je dobiti za ceno 3.50 dinarjev tudi «Zakon o zaščiti radnika« (delavcev) od 14. junija 1922. Inšpekcija dela, Maribor, Slomšekov trg štev. 10, II. nadstropje.
Iz Maribora.
župan Grčar se je dne 26. oktobra odpeljal v Ljubljano, da pri deželni vladi izposluje potrjenje novih ob črnskih davkov. V imenu mestnega prebivalstva, posebno revnih in srednjih stanov najodločneje ugovarjamo proti temu, da bi vlada sankcionirala krivične nove občinske davke, ki jih je sklenila socijaldemo-kratsko-narodno socijalistiena večina občinskega sve-la. Ti davki so vsi konzumni davki, kateri povišujejo draginjo živi! in drugih potrebščin do neznosne višine. L parno, da vlada krivičnih socialističnih davkov i ne bo potrdila.
Kako pobijajo socialisti draginjo. Železničar nam P^e; Kako smo delavci bili iznenađeni, ko je po izvo-i iitvi Grčarja županom se raznesla po Mariboru vesela I vest: «Vse bo cenejše, draginjo bomo pobijali.« Na to j čakamo že eno leto in pol, a draginja raste in raste. A magistralni rdeči kliki je dosedanja draginja še premajhna. Sklenili so sedaj, kakor čitamo v listih, z novimi občinskimi davki draginjo povečati v Mariboru še za 20 do 25 odstotkov. Uvozna užitnina bo nam podražila vsa živila, isto bo ucinil Sodstotni gostilniški davek ter nov vinski davek. Parcelni davek nam bo za 200 odstotkov zvišal najemnino za njive in vrtove. In stanovanjski davek bo podražil tudi stotinam družinam delavcev in uradnikov stanovanja najmanj za 150 odstotkov. Prav ste imeli, ko imenujete v «Straži« nove davke roparske davke in tiste, ki te davke sklepajo — «roparske viteze.« In vsi davki, ki jih Bahunova familija uvaja, so konzumni davki. Tudi mi protestiramo proti njim!
Protestantovsko slavje brez protestantov. Nekomu se je zdelo za umestno in potrebno, da se kumanovska proslava vrši tudi v protestantovski cerkvi. Protestan-tovski pastor je svoj krasen govor pripravil in ga iz-deklamiral šestim zastopnikom civilne in vojne oblasti v brk. Radovedni smo, kakšne protestante je zastopalo I mariborsko okrajno glavarstvo svojega izključno katoliškega ozemlja. Kar so iskali, to so dobili — dolg : nos.
Katera ura je merodajna za ponočnjaški davek? Ponočnjaki, ki morajo plačati dinar občinskega dav-^a, se opetovano srdijo nad magistratnimi uslužbenci, češ, njih ura še ne kaže 10. uro (ali v kavarni 11. uro). Vedno nastane prepir, katera ura je prava, ali železniška, magistratna, stolna, frančiškanska ali magdalen-ska. Znano je, da je med časom, ki ga kažejo posamezne ure, večkrat razlike 5, 10 do 15 minut. Kakor izvemo, je občinski svet sedaj po Salomonovem vzorcu rešil to vprašanje. V eni zadnjih sej je na predlog podžupana g. Rogliča določil, da se mestni uslužbenci in ponočnjaki morajo držati časa, ki ga kaže ura na zvoniku stolne cerkve. Torej stolna ura je odslej ura za j mariborske ponočnjake.
! Koroško predmestje vendar dobi v kratkem električno razsvetljavo. Vsa preddela bodo v bližnjem času izvršena. Da se je pokrenilo to važno napravo, gre zasluga predvsem Obrtni zvezi in mizarski zadrugi, ki sta skupno s klubom SLS odločno intervenirali za napravo električnega omrežja v Koroško predmestje.
Zanimiva civilna pravda. Pred tukajšnjim civilnim sodiščem se vrši v pondeljek dopoldne zanimiva pravda, ki bo odločilnega pomena za nešteto sličnih slučajev. Tožen je odličen član demokratske družbe na povečanje preskrbe za svojega nezakonskega otroka, za katerega očetovstvo je svojčas skušal vtajiti, potem pa, ko je videl, da to ne gre, je plačeval po 8 K na mesec, pozneje šele po 20 K, ne da bi se bil sicer za otroka lcaj brigal, tako da ga do zadnjega časa niti poznal ni, čeprav sta se večkrat srečavala v mestu. Ko je leta 1914 nezakonski materi plačal končno odpravnino v znesku 1600 K, je bil prepričan, da je s tem za večno pokopal vse posledice iz preteklosti. Usoda pa je sklenila drugače. Vsled povojne draginje se je revna mati morala obrniti nanj kot očeta. Ker se je on kot jurist skliceval na svojo odpravnino in bil pripravljen otroku pomagati le iz splošne ljubezni do dobrega dela, mati pa je zahtevala nekaj bolj sigurnega, je cela zadeva prišla pred sodišče in sicer ker je varstvena oblast zahteve matere odklonila in jo napotila na civilnopravno pot. Zadeva, ki je spričo te draginje tako nujna, se vleče že dve leti. Ker je sličnih slučajev pri nas zelo mnogo, so tudi v pravniških krogih radovedni, kakšen bo končni izid. Mater-tožiteljico zastopa dr. Haas, očeta-toženca je zastopal doslej dr. Gorišek, odslej dr. Sernec.
Na stanovanjski bedi trpečim! Zadnji apel v «Stia ži«, naj se priglasijo vsi, ki posebno trpe vsled stanovanjske bede, je našel mnogo odziva. Vendar pa najbolj kričeči slučaji še niso od prizadetih naravnost prijavljeni. Ker naj bo brošura «Živi grobovi Maribora« prvo delo, ki predstavi Maribor v resnični luči, je ne-obhodno potrebno, da se najbolj kričeči slučaji stanovanjske bede ugotovijo na licu mesta, kar je mogoče le, ako se prizadeti stanovalci sami javijo v pisarni Mar-Stana. Samo zabavljanje o stanovanjskih škandalih ne pomaga nič, ako prizadeti sami ne izrabijo prilike, ka-koršne do .sedaj še niso imeli, ko jim je brezplačno na razpolago, da se vsak posamezni slučaj vestno ugotovi in da se vse pristojne oblasti na podlagi konkretnih* slučajev opozori, da tako absolutno ne more in ne sme iti naprej, ker zna sicer postati v par letih ves Maribor okužen vsled bolezni, katerih vzrok je iskati edinole v takih škandaloznih stanovanjih, ki so res pravi «živi
grobovi Maribora.« Vse lake prijave morajo biti do kon ca tega mesca končane. Prizadeti, požurite se! — pridneje, kakor sedaj, naj se priglašajo v pisarno Mar-Stana tudi vsi oni, katerim je znano, da v Mariboru [ živi mnogo takih, ki neopravičeno izrabljajo stanovanje, ali ki imajo več sob, kakor jim je potreba.
Krščanska ženska zveza v Mariboru vabi vse svoje ! članice k predavanju, ki se vrši v nedeljo, dne 29. t. «s. j popoldne ob 5. uri v dovrani pomočniškega društv», V Lekarniški ulici.
Predavanje SKSZ. V petek, 27. oktobra se vrši ob ; pol osmi uci zvečer 14 dnevno predavanje v dvorani katol. pomočniškega društva, Lekarniška ulica. Predaval bo naš priljubljeni in spoštovani g. dr. Medved, velezanimivem predmetu «o poklicu Jugoslavije v Slovanstvu«. Vsi prijatelji vede in napredka k predavanju
Zadnjo nedeljo, 29. oktobra ima izobraževalno društvo za Lajtersberg svoj mesečni sestanek ob 3. uri popoldan v prostorih g. Sarneca. Za člane je udeležba obvezna, prijatelji društva pa se uljudno vabijo.
Prometna zveza, skupina Maribor, ima v soboto, dne 28. t. m., ob 6. uri zvečer, v dvorani rokodelskih pomočnikov v Lekarniški ulici sestanek, katerega se udeležit tudi centralni predsednik in tajnik iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi vse člane kakor tudi druge krščansko misleče železničarje — odbor Prometne zveze.
Glasbena Matica v Mariboru. Orkestralni odsek otvori letošnjo koncertno sezono s svojim četrtim simfoničnim koncertom v mestnem gledališču dne 3. novembra ob 20. uri. Proizvajalo se bo: 1. Grossman L.: Ogrski ples iz opere «Duh vojvode«. 2. Dvoržak Anton: Legenda št. 3. 3. Beethoven: Uvertura «Coriolan«. .4. Slavko Osterc: Simfonija «Ideali«. 5. Zdenko Fibkh: V podvečer, Idila. 6. Dvoržak Anton: Uvertura k oper« «Šelma sedlak«. Posebno opozarjamo na veliko simfonijo našega mladega nadebudnega komponista Slavka Osterca, ki stopi takrat prvič pred javnost kot orkestralni komponist. O delu samem spregovorimo še prat koncertom obširnejše. Vstopnice se dobijo pri gledališki blagajni v uradnih urah po gledaliških cenah.
Za hišne posestnike v Mariboru, v Studencih, v Navi vasi in na Teznu. Prihodnje dni se bodo razposlale, tiskovine «Napoved o najemninskem donosu« in «Sta-novalski izkaz« v svrho izpolnitve. Pravilno izpolnjene napovedi se naj predložijo davčnemu okrajnemu ob-lastvu vsaj do 10. novembra, stanovalski izkazi pa na podlagi stanja dne 15. novembra do 30. novembra tek. leta. Glede izpolnitve napovedi najemninskega donosa se posestniki opozarjajo na «poduk«, ki je natisnjen na zadnji strani tiskovine. Ker so bile v zadnjih letih v hišni posesti velike spremembe, ki tukaj najbrž niso vse znane, se nekdanji posestniki, za slučaj, da se njim tiskovine pošljejo, vabijo, da iste ali vrnejo z naznanilom imena in naslova novega posestnika, ali pa. ;te I jih oddajo naravnost sedanjim posestnikom.
Nocoj predava č. g. dr. Medved v društveni dvora-j ni, Lekarniška ulica 6 ob pol osmih zvečer. — Zani-! mivost predmeta je najboljša opozoritev na obilni j obisk.
i Podoficirji mariborske garnizije prirede d ih- 11 ! novembra t. 1. pod pokroviteljstvom komandanta mesta, pukovnika Ilije Miladinoviča, v Götzovi dvorani v Mariboru plesni venček, katerega čisti dobiček je namenjen podoficirskemu podpornemu društvu. Vstopnina prosta. Vabilo velja kot vstopnica. V slučaju, da kdo ni prejel vabila in se želi udeležiti te plesne prireditve, se uljudno naproša, da se obrne pismeno ali ustmeno na društveni odbor, Maribor, Dravska vojašnica, soba 32.
Mariborska srenja. Srenjski občni zbor za odsek< Maribor, Št. Jakob, Sv. Barbara in Jarenina se vrši v nedeljo, 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v Lekarniški ulici 6. Glasom poslovnika se morajo srenjskega občnega zbora udeležiti vsi odborniki prizadetih odsekov. Tozadevna vabila so se že odposlala. Torej sigurno!
Ljudskošolski naraščaj telovadnega odseka Orel v. Mariboru ima svoj sestanek v torek, dne 31. t. m. oL.
4.	uri popoldne v društveni dvorani, Lekarniška ulica št. 6. — Prosimo naši stvari naklonjene starše, da privedejo svoje fantke bodisi osebno, ali pa s pismeno privolitvijo, da morejo postati Orliči. Č. g. korni vikar Evg. Lorger je voditelj naraščaja, g. prof. Vesenjak pa zastopnik staršev v orlovskem odboru. V se morebitne . želje naj se naslovljajo v zadevi naraščaja na tuimeno vana gospoda, ki bosta tudi vodila sestanel^naraščaja.
Mestno eiektriško podjetje naznanja vsem p. n. od-, jemalcem električnega toka, da v nedeljo, dne 29. t. m. j od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne radi popravil* v j falski elektrarni ne bode dobavljalo toka. j_________________________________________ ._______
Priporočamo najcenejšo manufakturno trgovino ' M. Feldin, Maribor, Grajski trg 1. — Več v oglasu.
i «w«ViTi»nnMM—-ifflirn»i i     —   muli i n—cbbp
i GLADIATORJI.
(164. nadaljevanje.)
»Ti ga ljubiš! Vem to in zato te prosim, da ga rešiš! Ne za mene, o, ne za mene! Ko bo svoboden, ga ne bom pogledala več —. To naj je cena njegove rešitve, kajne? Rada, iz srca rada jo plačam, samo reši ga — samo reši ga! Hočeš, ali ne —? Ali me boš sedaj peljala k T:'tu? Glej, polnočna straža je že skoraj minila!«
Toda Valerija je delala načrte —.	|
Dekleta peljati pred Tita, to je bilo zanjo nemogo>če. Zvedel bi, da je ženska, in ni bilo verjetno, da bi izlahkn spregledal tako očitno kršitev vojaške discipline. Če bi je morebiti tudi ne kaznoval, pa javno bi bila osramočena in dana na varno. Tudi je bilo skoraj gotovo, da Tit ne bo verjel Mariamninemu pripovedovanju, da bo vzel celo stvar kot zvijačo, ki naj zapelje njegove čete v zasedo.
Šira n 4.
Razen tega za nobeno ceno ni hotela dovoliti, da bi Židinja rešUa Esko. — Ne, boljši načrt je imela!
Vedela je, da je Tit sklenil, vzeti mesto jutri z naskokom. Vedela je, da se jutri ob zori začne napad.
Pregovorila bo Mariamno, naj se vrne v mesto. Zapomnila si bo vhod v podzemeljski rov, ko bodo gladiatorji naskočili obzidje, bo ona sama peljala izbrano četo po rovu v mesto in bo rešila Esko v zadnjem trenutku. In on ji bo hvaležen, ko bo prišla k njemu kot rešiteljica in zmagovalka, kot kaka bojna boginja iz njegove barbarske domovine.
In maščevala se bo nad Hitijem za vse dolge, neznosne mesece prepira in poniževanja, smejala se bo Hacidu in mu zmešala vse njegove pretkane bojne načrte, njegov drzni pogum in njegovo bojno izkušenost. Sa, celo Licinij sam bo moral priznati, da se je njegova sorodnica, četudi omadeževana, ponižana, končno vendarle skazala vredno potomkinjo svojega plemenitega rodu in vredno Rimljanko.
Zbodlo jo je sicer, ko se je pri Mariamninih zadnjih besedah spomnila na slične besede Eske, ki ji je tudi ponujal, da žrtvuje svojo ljubezen, samo naj reši prej Mariamno, in čutila jè, kako čisto drugačna sta ta dva človeka nego ona •—. Pa ta spomin jo je le še huje izpod-bodel k dejanju.
Prijazno je dvignila klečeče dekle in se ji je nasmehnila.
«Zaupaj, rešila ga bom!« ji je rekla, «Pa ne bi bilo modro iti k Titu. Ne verjel bi ti, zaprl bi te, meni pa bi onemogočil rešitev. — Pokaži rgi tajni rov, dekle, in pri /sem, kar je ženi najsvetejše, pri vsem, kar sem najbolj cenila in izgubila, ti prisegam, da bodo rimski orli razprostrli svoje peruti nad tempeljnom, ko jutri solnce vzide, da bom prerezala Eski vezi s svojim lastnim mečem. — Vrni se, odkoder si prišla, glej, da te nihče ne opazi! In ako spet vidiš Valerijo živo, zanesi se in zaupaj na njeno prijateljstvo in varstvo — zaradi njega, ki ga trova obe rešili, preden zopet mine dan!«
Čudne so ženske —, Skoraj objeli sta se ti dve nasprotnici, ko sta si podali roke v znamenju medsebojne zveze —.
S težkim srcem je ubogala Mariamna in s počasnimi, prisiljenimi koraki je poiskala tajni rov.
Pa ni jej preostajalo drugega. Nekaj tolažbe ji je dajala Valerijina obljuba.
»Končno,« je pomislila, »— če ga ne morem rešiti, bom vsaj umrla ž njim in potem naju nihče več ne more ločiti!«
s. Žalostna je bila ta misel, pa njen zadnji up je bila —.
Odhitela je proti rovu, da še enkrat poišče Esko.
Ni bilo več mnogo časa.
Ko se je pri vhodu še enkrat obrnila nazaj, kjer je Valerija nepremičljivo stala na straži, in jej namignila z roko, kakor da ponavlja svojo prošnjo na pomoč — so zapele trobente v taboru in oznanjevale zadnjo stražo pred slončnim vzhodom.
XIV.
Vera.
t
V globoki žalosti naznanjam., da je raš preljubi sin. brat vnuk, nečak, bratranec grspod
MIROSLAV DIEN BERGER
trgovec v Poljčanah
dne 23. oktobra 19 2, ob 9. uri zvečer, po do gi in mučni bolezni v življenja polni starosti 47 let, za večno zaspal in te preselil k svojemn Stvarniku
Truplo predragega pripeljemo iz Poljčan v Vojnik pri Celju, dne 25. oktobra, kjer se bode truplo izročilo v naročje matere zemlje.
POLJCANE-V OJNIT pri Celja, v mesecu oktobru 922.
KAROLINA KOVAČ, roj. Dirnfcerger, IAKOB KOVAČ, veleposestnik MARIJA DREMELJ rej.Dimberger	MARTIN DREMELJ, železničar
REZI CEPELJ roj. Dirnberge;	ALOJZIJ CEFELJ, veleposestnik
AVGUSTINA KOROŠEC, rej. Dimberger, JOŽEF KOROŠEC, veleposestnik, sestre.	nečaki.
Judom je bil njihov tempelj vse na zemlji.
Veličastna, Bogu posvečena stavba jim je bila njihova utelešena vera, jim je bila znamenje njihovega bogastva, ponos njihove moči, slave in strodavnosti, simbol domoljubja, obenem cerkev, trdnjava in palača.
Ako je hotel Abrahamov potomec izraziti moč, umerjenost, krasoto, je primerjal predmet svojega občudovanja s tempeljnom. Njegovi preroki so neprestano istovetili tempelj z narodom samim, skrumba, onečaščenje tem-peljna je bila razžalitev celega naroda, razdejanje tem-peljna je pomenilo zanje razdejanje vsega Judovstva, ker Judje si niso mogli predstavljati svojega naroda brez te trdnjave njihove vere.
Zato so v vseh dobah branili svoj tempelj pred sovražnikom do zadnjega diha. Judovska zgodovina je polna teh vzgledov iz bojev z Asirci, iz bojev Makabejcev s be-lenkidi in končno iz bojev ž Rimljani pod Titom*.
Dan za dnem se je zoževal krog rimske oblege, predmestja so bila v rokah sovražnika, trdnjava za trdnjavo je padla in oblegani Judje so se počasi pa z neizprosno gotovostjo umikali proti gornjemu mestu, kjer je stal tempelj, in končno v tempelj sam in v njegove preddvore. Njega so se oklepali in iskali pri njem zavetja, kot da so kameni sami oživeli od češčenja, ki so mu ga skazovali.
Nekaj pred jutranjo zoro je bilo.
Mesec je zašel in v črnosivo temo je bil zavit zunanji tempeljski dvor, imenovan preddvor poganov. Tu pa tam je gledal iz temnega mraka kak orjaški steber, kos oboka, se je v sivi nejasnosti belila marmornata stena. Par pozabljenih zvezdic je migljalo na nebu, hladen veter je pihal sem od morja in otožno pel v nevidnih stebrih in strehah mogočne stavbe.
Tukaj sta sedela ujetnika, obsojena od sanhedrina na smrt. Kos kruha in vrč vode je stal poleg njiju.
Nemo in počasi jima je minil sobotni dan s svojo neusmiljeno pekočo vročino. Brezkončna je bila noč — in sedaj se je bližalo jutfo, ki bi naj bilo njuno zadnje jutro na tem svetu —.
Nemirno se je primikal Eska na svojem prostoru in poleg njega se je prebudil njegov tovariš iz globokega premišljevanja.
Niso bile žilostne njegove misli, ker vesel je bil njegov glas, ko je začel:
«Mučno je bilo bedenje in vesel sem, da je minilo. Glej, Eska, nebo je temno, mesec je zašel —. Tudi najino življenje gineva —. Še malo, pa pride dan, in z njim pride najina velika in slavna zmaga! Kako veličastno solnce nama bo zasijalo na onem svetu črez eno uro!«
Občudovaje je gledal Britanec tovariša. Skoraj da ga je zavidal za njegovo srečo in zadovoljnost. Ni še bil na tistem vrhuncu trdne, močne vere, ki je na njem stal njegov prijatelj tako zaupno in varno.
Božja previdnost je odločila, da moramo — večinoma — počasi in stopinjo za stopinjo dosezati vrhunec
fin »'dar v vse^ *esn'^ s*r0'
IIDeuai* kah verziran, išče niesla kot nakupovalec lesa, ozir. kompanjon. Naslov vupiavništvu lista.	54
Proda se kinoaparat
.tiiasprojektion1
mljen z vsemi potrebščinami. Več se izve: Ptuj, Cvetkov trg 5/1. 1—3	5l7
Mesarii! Trpotci z
živino! Prodam v Ptuju, Ljutomerska cesta, blizu kolodvora, enonadstropno hišo s hlevom, veliko kolamico, vrtom in stav-bišči. Pripravno tudi za lesnega trgovca. Dopisi: J. Kranjc, Ptuj, Ljutomerska cesta 16. 2—3 506
duhovnega življenja, kakor človek le s trudom in naporom stopa v strmo goro in le polagoma se mu razvije ir& razširi obzorje, čim više pride —. Tako se naj tudi v duhovnem življenju trudi nakvišku, hvaležen za vsako višino, ki jo doseže, pa se naj tudi zaveda, da ga vsaka stopinja, ki jo stori kvišku, pelje k vedno večji popolnosti, m k vedno višjim ciljem, — in da se njegovemu očesu odpre tem širši svet, čim višje stopa, in da mu mora biti vsaka stopinja popolnosti bodrilo, stremiti vedno bližje do nebes.
»Čez eno uro bo dan,« je rekel Eska s precej manj. , veselim glasom, »in ti strohopetneži bodo prišli in naju : pobili na tla s svojimi krutimi kameni. — O, da bi si mogel razvezati vrvi in da bi bilo kako orožje v blžini v zadnjem trenutku, Kalha, in da bi mogel umreti v boju in z mečem v roki!«
Zahvali Boga, da človeku ni dano, si izbirati smrti! — Zahvali Boga pa tudi, da ti v tem trenutku pošilja smrt! Ali ni usmiljenje Božje brezkončno, ker čaka s smrtjo, da se grešnik spreobrne in spokori! Katera nesreča bi bila enaka večnemu pogubljenju! In — ali hočeš za večno živeti na temle bednem svetu -—-f Sedaj si : mlad, močen —- ali hočeš čakati, da boš sključen, star, sivolas in nadležen? — In pomisli na raznovrstne neprijetne načine smrti — udarjen od gobavosti, bi umira! kakor pes v kotu, onemogel od gladu, glodajoč v zadnjem 1. trenutku ogabne odpadke, ki je iz njih že zdavnaj izginila vsaka sled užitne snovi —. Ali pa bi zgorel in se zadušil |med gorečimi razvalinami razdejanega ’zidovja, kakor tisti rimski manipelni, ki si jih sam videl, kako so poginili pod gradom Antonia ondan!«	■'/. '
(Dalje prihodnjič).
Planinci! Goriška podružnica SPI) v Ljubljani nas vabi, da se udeležimo v nedeljo, dne 29. oktobra izleta na Lisco. Odpeljemo se ob 5.2Ò uri zjutraj do Zidanega mosta, kjer se sestanemo. Pridejo tudi planinci iz Krškega. Obratno ravnateljstvo južne železni' ce je dovolilo 50 odstot. popust na vozne cene II. in III, razreda (Št. 3665-11 ex 22). Vsak udeleženec kupi pri žel. blagajni celo enosmerno vozno karto ter prosi, da se mu žigosa*z mokrim postajnim dnevnim žigom. — Rotter.
HAS3«
STAN
Išče za eno najbolj vpeljanih
kotiarskih obrti C C1 f% 1 M
tnemih orostorov za večio de- ™	V •
OGLEJTE. St
cene in mm
mànufakturnega blaga in perila v trgovini
primernih prostorov za večjo delavnico (delavcev) blizu glavnega kolodvora (Aleksandrova cesta, Mlinska ulica i. t. d.) s prezidavo že obstoječega poslopja ali z nakupom stavbišča primeren za novo zgradbo, event, tudi v družbi. — Ponudre pod „kotlarska obrt“ na MAR-STAN, posredovalnica za preskrbo novih stanovanj, sob, lokalov Maribor, Rotovški trg 1, pritličje.	509
Uit n e želi prodati »svojo hišo, It O Uf vilo, posestvo v Mariboru in okolici, naj se obrne na Ante Delak, Zagreb, Kačičev a 3.
Iščem posojilo 'ST
proti dobremu zavarovanju in obrestovanju. Kapital zasiguranv posestvu. Ponudbe pod „Mari borčan 1895“.	510
MARIBOR
Gralskl trg, Vetrinjska ul.
Krojači in šivilja poseben popusti 1—2 5IÜ
Zelo dobra ! novina
brez konkurence z, gostilno, go spodarsko poslopje 6 in pol orate, njiv in travnikov na prometnem kraju v mariborskem okraju se zavoljo družinskih razmer takoj proda. Vpraša se v upravi lista. 515
U X— vile, trgovine, posestva ll'Sc) v Zagrebu in ob morju prodaja : Ante Delak, Zagreb, Kačičeva 3.	513
Denarja ni!
bi/ern o Birni im/ mm
OD 2UBNE PA/7E
lAHTItVAIYE JA M. C	MARKU
DOB/JE se /moJE
Draginja je velika, zaslužek pa majhen. Kdor hoče z malim trudom gotovo do 200 K na dan zasiužifl, nai pošlje svoj natančen naslov in znamko za odgovor.	3—lo 477
Josip Batič, Lilija 32
VINO letnikov 1920 in 1922
skupno do 30 polovnjalo« proda drž. vinarska in sadjarskašoia v Maribora
Poskušnje samo za resne reflektante v zavodovi kleti dnevQo od 10. do tl.ure.	5!S
SENO
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	35—323
j Zimsko perilo,
i i I I
Poljedelci š
čevlje, dokolenice (ga* b maše), copate, odeje, nogavice, roka- b|ft|t||bf| različno modno vice, kravate, KlODUKCy in galanterijsko
blago na .boljše vrste AnZn® ftljslfil m najceneje nuli UCLII«*
j Jakob lah, Maribor,Glavni trg 21
Spodnještajerska ljudska posojilnica n FIŽOL » .. L~ .. u-
v Mariboru, Stolna ulica Štev. 6, r. z. z n. l■	Veli ka hisav centruLjll jan®
od Novega leta naprej navadne vloge po
TbijM k večje vloge pa po dogovora.
pripravna za
ÄÄ’ tovarniško podjetje ali skladišče
tmuiutiMijiiiiciif VUU (obokane kleti!) proda se takoj. Kupcu stanovanje na razpolago, kupi vsako množino in	Panudbe na
plača najvišje cene j Zormanov, anončni in reklamni zavod*
Hmelak in drUQ	LJUBLJANA, gledališka ultz 2-3 so?
Maribor, ufjüo^0* ^
liticarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik; Koni. «Strato«