PoStnina plačana v gotovtnL .
Leto XV., štev. 174
Ljubljana, sreda 1. avgusta 1934


Cena 2.— Din
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 8123,
3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova Ulica it.
2. — Telefon St. 190. tiačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.186, Wien št 105.241.
Priprave za pomorsko konferenco
Letošnje poletje se v političnem pogledu res ne more imenovati mrtva sezona. Razburljivi dogodki v Nemčiji in Avstriji so živahno razgibali javno diskusijo, v mednarodni politiki pa dajejo priprave evropskih mirovnih paktov državnikom in diplomatom toliko posla, da se komaj utegnejo posvečati drugim vprašanjem, ki jim prav tako ni odrekati važnosti in dalekosežnosti. Zato so ostale predkonference za pomorsko razorožitev, ki so se pričele v Londonu v drugi polovici junija, skoro neopažene, dasi se tičejo zelo važnega poglavja svetovnega mirovnega problema.
ženevska razorožitvena konferenca, ki je dospela letos do začasnega negativnega konca, se je dotikala samo oboroževanja na kopnem. Velike pomorske sile so vprašanje svojih mornaric že od prvega početka izločile iz kompleksa drugih razorožitvenih zadev in ga rezervirale za svojo lastno kompetenco. Morda baš zaradi tega v tej smeri ni bilo tako kočljivih komplikacij, kakor pri ženevski konferenci, in je bila usoda pomorske razorožitve vsaj do zdaj prijaznejša od kontinentalne.
Vprašanje razmerja sil na morju je bilo za daljšo dobo zadovoljivo rešeno v vvashingtonski pogodbi iz leta 1922, ki so jo sklenile Velika Britanija, Zedinje-ne države, Japonska, Francija in Italija. Ta petorica velesil ie reklamirala zase pravico do izključne odločitve, ki bi se tikale gospostva nad svetovnim morjem. V času washingtonske konference je ta sklep tudi povsem odgovarjal svetovnemu položaju, ker so imenovane države s svojim ladjevjem tako daleč nadkri-lievale vse druge sile, da o kaki resni konkurenci na morju proti njim ni bilo mogoče niti misliti. Nemčija, ki je pred vojno vedno občutneje nastopala kot nevaren konkurent na morju, je ležala na tleh, Rusija pa je imela druge, pred vsem notranje skrbi in je vrhu tega na svoji občutljivi vzhodni točki dosegla tedaj primeren modus vivendi s svojo tihooeeansko sosedo, ki očividno še ni hila dovolj pripravljena za imperialistično ekspanzijo v Pacifiku in na azijskem kontinentu.
Pri tem položaju očividno ni bilo pretežko priti do sporazuma. Washington-ska pogodba je določila medsebojno številčno razmerje vseh pet podpisnic glede ladijskih edinic, dosegel se je sporazum glede tonaže in kalibra ladijskega topovja. Po številu pa se je tikala j omejitev le velikih bojnih ladij od 10.000 ton navzgor in matičnih ladij za letala. Pogod'ba je bila sklenjena za dobo do 1. 1936 s pristavkom, da se sesta-nejo države pogodnice najkasneje v letu 1935 na novo konferenco, ki bo določila razdelitev pomorskih sil za nadaljnjo periodo.
Lepi začetek pa ni povsem odgovarjal razvoju, ki je imel slediti. Tehnika je v ladjedelniški in oboroževalni industriji naglo in ogromno napredovala, tako da je vsaka na novo in moderno zgrajena edinica že skoro pomenjala motnjo pogodbenega ravnovesja. Vrhu tega se je pokazala tendenca, tekmovati v manjših, po številu neomejenih ladijskih tipih do 10.000 ton. Zato so rastle pri uceležnicah washingtonskega kompromisa skrbi za bodočnost in medsebojna ljubosumna nezaupljivost je že pred potekom pogodbene dobe vodila do novih pogajanj, ki so se koncentrirala na londonski konferenci leta 1931. Tu pa že ni šlo več tako gladko kakor v Washing-fonu. Imelo se je v Londonu znova potrditi razdelitveno razmerje za velike ladje, katerih tonaža se je omejila, glavno pa je bilo, da se uporabi tudi za manjše ladijske tipe isti ključ. Sporazumele pa so se samo tri najjačje sile, Velika Britanija, Zedinjene države in Japonska, dočim Francija in Italija na nove zaveze nista pristali. Italija je reklamirala zase popolno enakost, ki je pa Francija ni hotela priznati. Tako je ostala zadeva in suspenso in je bila odločitev odgodena do konca stare pogodbe, odnosno do leta 1935, ko se ima sestati nova splošna konferenca. Vendar v praksi ni prišlo do nikakih posledic, ker so se vse države držale starih pogodbenih mej in jih glede števila niso niti popolnoma izrabile.
Za bodoče pa izgledi za ohranitev sporazuma niso baš najboljši. Politične razmere so se od 1. 1922 po vsem svetu bistveno spremenile, in bati se je, da bo atmosfera, ki duši svet že od zadnjih ženevskih neuspelih poskusov, tudi za bodočo pomorsko konferenco neugodna. Pred vsem je odprto vprašanje obeh mediteranskih sil — Francije in Italije, v ozadju pa stojijo japonske aspiracije po popolni enakosti z Anglijo in Ameriko. Med slednjima dvema in Japonsko bo treba rešiti nad vse kočljivi problem ladijskih oporišč v Pacifiku in vzhodnem Indijskem morju, kjer se je posebno bati japonske nepristopnosti za vsako koncesijo. Nad vse važna točka bo angleški predlog na popolno odpravo podmornic, ki pa nima mnogo izgledov na uspeh. Skratka, konferenca prihodnjega leta bo imela obsežen, pomemben, pa tudi zelo težaven program, zlasti ker zakriva mnogo političnega netiva, ki
Kritično stanje hindenbursa
Slavni kirurg dr. Sauerbruch računa z možnostjo, da Hindenburg ne bo prebolel bolezni —Silno vznemirjenje v vsej Nemčiji
Berlin, 31. iufliaa. r. Državni predsednik Hindenburg, čigar zdravstveno stanje že nekaj časa ni bik) povoljno, je nevarno obolel. Zdravniki se boje, da ne bo prebH današnje noči. V političnih krogih vlada zaradi tega silno vznemirjenje, ker bi mogla Hindenburgova smrt v sedanjem trenutku povzročiti hude notranje-politične zapletli aje. Po naročilu kancelarja Hitlerja so bili tako! vsi člani vlade poklicani z dopusta in pozvani v Berlin. Vlada je v stalni zvezi z Neudeckom In sprejema sproti poročila zdravnikov o zdravstvenem stanju državnega predsednika. V Neu-deck je bil pozvan tudi znameniti berlinski zdravnik dr. Sauerbruch, da sodeluje pri zdravniškem konziliju. Štirje zdravniki so stalno ob Hmdenburgovi
bolniški postelji Dr. Sauerbruch ie Izjavil kancelarju Hitlerju, da glede na močno Hmdenburgovo telesno kon-stitucijo še upa, da bo krizo prebolel, vendar pa je treba računati tudi z možnostjo katastrofe, ki lahko nastopi vsak hip. Hindenburgov sin, polkovnik Oskar Hindenburg, je že včeraj prispel z letalom v Neudeck.
Okoli poldneva ie bil izdan uradni komunike, iz katerega je razvidno, da je življenje državnega predsednika Hindenburga v skrajni nevarnosti. Dopoldanske govorice, da je sivolasi predsednik že umrl, so se izkazale kot neresnične, vendar pa je njegovo zdravstveno stanje tako resno, da se lahko vsako uro računa z njegovo smrtjo.
Zdravje Hindenburga se ie v zad-
Nemčija bo priznala
neodvisnost Avstrije
Pogajanja med Berlinom In Dnnajem — Nemčija bo sprejela glavne avstrijske pogoje za likvidacijo spora
Praga, 31. julija. AA. Poročevalec CTK v Berlinu je izvedel iz avstrijskega vira, da se vrši med Berlinom in Dunajem izmenjava misli o osebi in poslanstvu novega nemškega poslanika na J>unaju. Dunaj, pravi poročevalec, ne vidi potrebe po Papenu in bi pristal le na rednega diplomatskega zastopnika. Dalje trdi poročevalec, da se Avstriji ne zdi zadosti za obnovo rednih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo, če Mem-čija obljubi, da bo spoštovala avstrijsko neodvisnost. Avstrija hoče. da se Nemčija obver
1.	Da ukine krajevno vodstvo nacionalne socialistične stranke za Avstrijo v Monakovem.
2.	Da opusti protiavstrijsko kampanjo v monakovskem, stuttgartskem tn vratiilav-skem radiu.
3.	Da razoroži in razpasti avstrijsko logi jo na Bavarskem.
4.	Da razpusti nemško anMusarsko organizacijo *Kampfringe.
Pariz, 31. julija. w. Berlinski poročevalec »Petit Journala« je izvedel baje iz diplomatskih virov, da namerava nemška vlada dokazati svetu svojo dobro voljo s tem, da bo spontano in svečano priznala popolno neodvisnost Avstrije. S to gesto namerava odvzeti tudi vsako podlago govoricam, ki so se pojavile v zvezi z imenovanjem Papena za izrednega poslanika na Dunaju.
Tauschitz se zopet vrne v Berlin
Dunaj, 31. julija, d. Kancelar doktor Schuschnigg je sprejel včeraj državnega tajnika za zunanje zadeve inž. Tauschitza ter mu sporočil, da bi m« bilo glede na splošni položaj ljubo, če bi zopet prevzel vodstvo poslaništva v Berlinu. Državni tajnik Tauschitz bo takoj, ko bo novo imenovani zunanji minister Berger-Waldenegg prevzel vodstvo zunanjega urada, odpotoval v prihodnjih dneh nazaj v Berlin, kjer bo zopet prevzel posle avstrijskega poslaništva.
Ohlajeno prijateljstvo
Paril, 31. julija. AA. Ostra polemika med nemškim in italijanskim tiskom še zmerom traja, čeprav zavzema nekoliko milejše oblike. Tako piše >Der Deatsohe« v poročilu iz Rima, da kaže italijanski tisk tolikšno sovraštvo do Nemčije, da bo to brez dvoma za dali	ozdravilo prijatelje Italije v
Nemčiji. In takšne ljudi, nadaljuje list, ki smo njihovemu prijateljstvu verjeli, smo sprejemali s prisrčnostjo, ki 00 je zmožni samo Nemci, iih pozdravljali m aklamrrali njihov« fanfare. To so tisti ljudje, ki eo nam pred nekaj tedni hoteli pri komedijS v Benetkah zbuditi iluzijo o tem, da Latinee ostane Latinee, kakor j? veljalo stoletja in stoletja, kakor je bik* avpueta 1914, kakor je bilo leta 1915. m kakor je danes.
V Rimu računajo na heiniwelirovce
Rim, Si. julija, n. Kalijaneki diplomatski krogi smatrajo, da }e nova avstrijska vlada jamstvo, da Avstrija ne bo kar na slepo sprejela ponudb iz Berlina, marveč da jih bo pazljivo in z največjo opreznostjo proučila. V Rimu so trdno prepričani, da bo ne-oomirl^vo stališče kneza Starhemberpa, ki se naslanja na Heimwehr in na patriotsko fronto, zmag? k) nad onimi krščansko - socialnimi elementi," ki jih je spravil »mor
dr. DolUusea docela iz ravnotežja, tako da so pripravljeni brez rezerve pristati na ponudbe Berlina. Položaj kneza Starhember-sra v Sohuschniggovi vladi je znatno oja-,5en tudi po tem, da ie postal sedaj Starhem-berg naslednik dr. Dollfussa v vodstvu patriotske fronte.
Francoski komentarji
Pariz, 31. julija. AA. Poluradni »Temps« šele danes komentira sestavo nove vlade na Dunaju in o odmevih, ki so se pojavili v inozemstvu po dogodkih v Avstriji. List trdi, da so avstrijski dogodki povzročili veliko preorijentacijo sil. Na koncu pravi list, da bi sosedi Avstrije dobro storili, če bi začeli ponovno razmišljati o gospodar-ski preureditvi Podunavja.
Papen v Posaarju
Paril, 31. julija. wk Kakor poročajo iz Saarbrfickena. pričakujejo novega avstrijskega poslanika na Dunaju Papena danes na njegovem gradu Wellerftangenu v Posaarju, kjer namerava baje pred odhodom na Dunaj preživeti nekaj dni na svojem posestvu
Konec ali začetek
Beograd, 31. julija, p. Današnja »Stampa« se v daljšem čLanku bavi z dogodki v Avstriji in pravi med drugim:
Ne more se še reči ali pomenijo 6treli, ki so zadeli dr. Dollfussa, konec nevarne igre; ali pa šele začetek novih še hujših dogodkov. Poslednji dogodki v Avstriji bi mogli izzvati napačne sklepe. Mussolini je bil prvi, ki je dal izraza svojemu ogorčenju, a nastopil je v vlogi tožnika zoper narodno-socialistične atentatorje in njihove podpihovalce. četudi je bil, kakor pravijo narodni socialisti, baš Mussolini oni, ki je prvi uvedel umore političnih nasprotnikov m se je po njem razpasla ta moda tudi v drugih državah. Članek poudarja dalje, da v Avstriji tako dolgo ne bo miru, dokler bo na vladi fašistična Heimwehr, ki dela izključno po navodilih Mussolinija. Nemiri v Avstriji so nastali baš zaradi vmešavanja Italije v notranje avstrijske razmere. Brez Mussolinija, ki jih podpihuje, bi voditelji Heimwehra nikdar ne izvršili državnega udara, kakor so to storili marca letošnjega leta. že pri prvem sestanku Dollfussa z Mussolinijem marca leta 1932 v Meranu je bU sklenjen dogovor glede nadaljnjega razvoja Avstrije kot najnovejše italijanske kolonije. Nevarnost ki baje grozi Avstriji od Nemčije, je, samo zunanji izgovor za politiko Dollfussa ki Mussolinija. Če se Italija ne bi vmešala v avstrijske zadeve, bi bila krščansko-socialna stranka, ki je bila že pred bankrotom, prisiljena skleniti sporazum s socialnimi demokrati. Mussolini je oni zli duh avstrijske državne politike, ki je dovedla do državljanske vojne. On tudi nosi odgovornost za to, da je ta država skoro v latentni državljanski vojni. Tudi Dollfuss je samo žrtev "avstrijske politike Rima.
Predlog za sklicanje Društva narodov
Pariz, 31. julija. AA. Iz Londona poročajo, da je angleška liga za Društvo narodov imela snoči izredno sejo. Razpravljali so o mednarodnem položaju. Izvršni odbor lige je sklenil, predložiti angleški vladi nujno spomenico. V spomenici bo liga zahtevala takojšnjo sklicanje sveta Društva narodov, ki naj bi razpravljala o sedanjih mednarodnih vprašanjih.
utegne izbruhniti v ogenj sporov in če ne preprečiti, pa vsaj zelo ovirati končni cilj.
Predkonference, M se sedaj vrSijo, so imele spočetka samo namen tehnične priprave za glavno konferenco. Pokazala pa se je potreba, da se gotova načelna vprašanja skušajo razčistiti že sedaj, da se izgladi pot za splošni sporazum. Poudarja se tudi, da so se razmere od washin gtčrnske konference bistveno spremenile in hi bik) zato opasno, pustiti druge pomorske države izven okvira pogodbenih zavez, ker bi se jim s tem pustila odprta pot, da brez vseh ovir
ojačijo svojo mornariško moč. Zelo verjetno je tedaj, da se bo krog konferenčnih udeležencev znatno razširil.
Oblast nad morjem ima v medsebojnem življenju narodov velepomembno vlogo in pada z vso težo na tehtnico, kadar se odloča o vojni in miru. Nikdo ni danes v stanu prorokovati, kaj se bo v mednarodnem političnem življenju zgodilo do prihodnjega leta, ko se sestane pomorska konferenca. Mirovna ideja je danes na pohodu in večina evropskih narodov ji želi končne zmage. Naj bi pomorski sporazum kronal veliko delo svetovne pacifikacije!
njih tednih silno poslabšalo, toda na kritično se je obrnilo šele včeraj. Bolnik boleha na hudi uremili in ga je bflo treba stalno katedrizirati ob zdravniški asistenci. Bolezen je povzročala zaradi visoke starosti bolnika že dalje časa mnogo skrbL V Neudecku je bH v zad-njih tednih stalno navzoč zdravnik, včeraj pa je državnega predsednika napadla taka slabost, da so tako) telefonirali po profesorja Sauerbruch a, ki sa je vedno zdravil.
Prve uradne vesti o resnem zdravstvenem stanju Hindenburga so zbudile po vsej Nemčiji veliko razburjenje. Poleg hudih udarcev usode, ki jih je morala Nemčija preživeti v zadniem času. Ji grozi sedaj še ta nesreča. Hm-
Naročnina znaša mesečno Din 25.—-Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 5122, 3128, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon žt 2440. Celja, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
deoburgova smrt bi nedvomno zarezala v notranje politične razmere Nemčije globoko brazdo.
Uradni buletini
Neudeck, 31. julija. Predsednik nemške države je danes zajtrkoval zunaj postelje. Po zajtrku je zopet legel in mirno zaspal. Hindenburg nima vročine, utrip žile mu je tudi normalen.
Popoldne je bil objavljen naslednji zdravniški buletin: Stanje državnega predsednika se ni poslabšalo. Bolnik je opoldne zavžil nekaj hrane. Nima mrzlice, bitje je zadovoljivo.
London, 31. ju-Mja. AA. Reuterjer urad poroča iz Berlina: Po poročilu uradne nemške časopisne agencije zbuja stanje predsednika Hindenburga naj-resneiše skrbi.
Nobenega upanja več
Berlin, 31. julija. wk. »United Press« objavlja še hepotrjeno vest, da je zdravstveno stanje Hindenburga takšno, da je komaj verjetno, da bo preživel današnji dan.
Vse premoženje upornikov bo zaplenjeno
Ostri ukrepi vlade zoper udeležence zadnjih nemirov
Dunaj, 31. julija, d. Uradno objavljajo, da je ministrski svet na svoji včerajšnji izredni seji pod predsedstvom kancelarja dr. Schuschnigga sprejel najprej na znanje poročili državnih tajnikov za vojsko in varnost. nakar je ugotovil z zadovoljstvom, da je mir po Avstriji popolnoma vzpostavljen in da so se ponesrečili tudi poslednji poizkusi zbiranja vstašev. ki so samo še manjšega lokalnega pomena.
Nadalje je ministrski svet načelno sklenil zakon o takojšnjih ukrepih proti osebam, ki eo bile udeležene pri prevratnih poizkusih 25. t m. Po tem zakonu bodo osebe, ki so bile pri prevratnem poizkusu manj udeležene, internirane v posebnih taboriščih, s prisilnim delom, na drugi strani pa bo zaplenjeno vse premoženje vseh oseb. ki so bile udeležene pri prevratnem poizkusu.
Ministrski svet ie sklenil poveriti generalnemu prokuratorju W,intersteinu vodstvo
Braebne preiskave o dogodkih 25. t m. na
unaju, ki se mora čim prej izvesti, ter njene ugotovitve objaviti v javnosti.
Končno je sklenil ministrski svet da ostane še nadalje sedanji ministrski gospodarski odbor z istim delokrogom kakor doslej. V tem odboru bodo v bodoče ministri dr. Bu-resch, Berger-Waldenegg, Stockinger, Neu-stadter-Stiirmer in Reither. Predsedstvo v tem odboru bo imel minister .Stockintter.
Skoro vsi učitelji
suspendirani
Gradec, 31. julija, d. Deželni glavar dr. Dienstleder je odredil, da se morajo suspendirati vsi učitelji javnih ljudskih in glavnih šol, ki so biH udeleženi kakorkoli pri uporniškem gibanju zadnjih dni. 2e jutri 1. avgusta se jim ne smejo izplačati njihovi prejemki. Ta odlok bo zadel veliko večino učiteljev na Štajerskem. Enaki odloki so bili izdani tudi za Koroško in druge dežele.
Celovec, 31. julija. w. Deželni šolski svet je naročil vsem okrožnim šolskim obla-stvom, naj uvedejo disciplinarno postopanje proti vsem učnim močem, ki so kakorkoli podpirale narodno-socialistično akcijo ter jim obenem ustavi izplačevanje prejemkov. Do ugotovitve krivcev se ustavi izplačevanje učiteljskih prejemkov vsem učiteljem v okrajih Spital ob-Dravi, Sv. Vid ob Glini, Velikovec, Wolfsberg in v La-budski dolini.
Poizkus ugrabljenja
dr. Rintelena
Dunaj, 31. julija, d. Sedaj se je zvedelo, da je t nedeljo zvečer skušala skupina 40 narodnih socialistov osvoboditi bivšega rimskega poslanika dr. Rintelena, ki je interniran v splošni bolnišnici. Narodni socialisti so se zbrali na dvorišču splošne bolnišnice ter so imeli tudi pripravljene avtomobile za transport dr. Rintelena. Zaradi pazljivosti neke bolniške sestre pa je bilo ugrabijenje še v zadnjem trenutku preprečeno. Več narodnih socialistov so aretirali.
Novi begunci iz Avstrije
Maribor, 31. julija, r. Vseh avstrijskih narodno socialističnih vstašev je prišlo včeraj popoldne na naše ozemlje 324. S seboj so imeli 20 motornih vozil, avtomobilov in motociklov. Avtomobile so po večini rekvirirali in prisilili tudi šoferje, da so šli z njimi. Takih prisilno mobiliziranih šoferjev je 14 in se bodo še danes odpeljali nazaj v Avstrijo. Motorna vozila so spravljena v carinarnici v Dravogradu, ker čakajo naši organi na odločitev pristojnega ministrstva. Begunce so danes poslali preko Maribora v Varaždin.
Varaždin, 31. julija, n. Semkaj je prispela danes preko Maribora nova skupina okrog 300 beguncev iz Avstrije. Med njimi sta tudi dve ženski in 5 otrok. V Varaž-dinu ostanejo par dni. nakar jih bodo odvedli dalje v Požego. Begunci pripovedujejo. da v Avstriji še ne bo tako kmalu miru in se trdno nadejajo, da bo kmalu zopet izbruhnila nova revolucija. Id jim ho omogočila povratek v domovino
Dosedaj že nad ZOOC beguncev
najski listi, je v teku očiščevalne akcije na Koroškem pobegnilo v Jugoslavijo nad 2000 narodnih socialistov.
Spopad na nemški meji
.motnost, 31. julija, p. Večja skupina, upornikov, ki so bili udeleženi v bojih poslednjih dni, je skušala danes pobegniti preko meje v Nemčijo. Na bavarski meji pa so jih sprejeli SA-oddelki, ki so jih pozvali, naj takoj odložijo orožje. Vodja upornikov inž. Geisler se je temu uprl. Med nemškimi in avstrijskimi hitlerjevci je nato nastala-pravcata bitka, v kateri je bilo II avstrijskih hitlerjevcev ubitih. Ostali so se razkropili in se deloma vrnili nazaj
L-,.Av®.tri-j?'	Pa »o se predali in so
biLi odvedeni v koncentracijsko .taborišče.
Podrobnosti iz preiskave
Dunaj, 31. julija. AA. Današnja >Reichs-post« piše, da je za napade na zvezno kan-celaretvo okoli 20 uradnikov sprejelo napadalce e hitlerjevskim pozdravom. List zahteva, da jih vlada tako," izpusti iz službo ce ee dokaže, da eo res kazali sinroaiii? za upornike.
Dunaj 31. julija. AA. Demašnji »Nenes Wien*r Journak piše, da j>e lastništvo lista* odstavilo glavneea urednika lista dr. vVai-terja Nad - Stocka, ker se ni hotel dati na razpolago oblastvom, ki preiskujejo dogodke 25. julija. Trde, da fe bil dr. Nagl-Siock res v zvezah z uporniki in da bodo mjbrž tudi njega aretirali.
Japonska in pomorska konferenca
Tokio, 31. julija. AA. Reuterjev poročevalec Je imel razgovor z ministrom Okado, ki je izjavil, da je pomorska razorožitev nad vse potrebna stvar. Zgled pa naj bi dale velesile, ki so največ oborožene. Minister je pristavil, da je takojšnja razorožitev izključna, pač pa bo pomorska konferenca 1. 1935. dosegla po njegovem mnenju velik uspeh. Treba bo najti novo metodo za določevanje števila enot. Dosedanje proporcije se niso izkazale in so v nasprotju z ugledom posameznih držav. Japonska vlada ne bo odpovedala washing-tonske pogodbe. Na pacifiških otokih osta-.ie Japonska še naprej iz trgovskih razlogov. Okada je nadalje obžaloval, ker je /aponska trgovina na raznih svetovnih tržiščih naletela na hude ovire, ki jih bo treba z medsebojnim popuščanjem odstraniti.
London, 31. julija, p. Od 1. do 10. avgusta bodo ob južni obali Koreje in na jugu japonskega otočja veliki japonski pomorski manevri. V diplomatskih krogih smatrajo, da gre pri tem za politično demonstracijo, s katero hoče Japonska odgovoriti na nedavne manevre ameriške vojne mornarice.
Komunisti pripravljajo nemire v Budimpešti
Budimpešta, 31. julija, r. Politična sekcija državne policije v Budimpešti je izvedela, da pripravljajo komunisti za 1. avgusta v madžarski prestolnici krvave nemire. Policija je aretirala vse voditelje in številne njihove pomagače. Do sedaj je bilo prijetih 14 oseb.
V treh urah iz Londona v Berlin
Pariz, 31. julija. AA. Havas poroča iz Berlina: Nemško potniško letalo, ki leti med Parizom, Londonom, Amsterdamom in Berlinom, je preletelo pot iz Londona v Berlin v 2 urah in 57 minutah. To je prvo potniško letalo, ki je preletelo to tisoč km dolgo progo v slabih treh urah. Na letalu je bilo poleg posadke še 11 potnikov.
Aretacije socialistov na Španskem
Madrid. 31. julija. AA. »E1 Sol« poroča da je v Caceresu vdrla policija na tajno zborovanje socialistov in jih 52 aretirala.
Dollfussov morilec
včeraj obešen
Izredno vojaško sodišče, ki bo sodilo upornike, fe izreklo včeraj prvi dve smrtni obsodbi, ki sta bili
takoj izvršeni
Dunaj, 31. julija, d. Na snooni razpravi pred izrednim vojaškim sodiščem proti Otonu Planetni, moirrjicu flcanceilarja dr. Dollfussa, in Francu Holzweberju, ki je bil obtožen veleizdaje, je bil zaslišan kot prva priča minister Fey.
Minister Fey je najprej opisal, kako so vdrli aarodno-soci a lis ti čni teroriste v poslopje zveznega kancelarja. Na vprašanje, ali je bil obtoženec Holzwebor med napadalci, je izjavil, da je bil po njegovem mnenju Hofevveber poveljnik upornikov. Aretirane člane vlade so uporniki zastražili z naperjenimi samolkresi in zagrozili, da bodo v primeru odpora ali pa napada od zunaj vse ustrelili. Po daljšem času so pričo obvestili, da želi kancelar dr. Dollfuss govoriti z njim Kancelarja je našel ranjenega. ležečega na divanu, obdanega od mnogo oboroženih ljudi. Kancelar mu je dejal, da se ne more gibati, ker je ohiromel, in ga ie prosil, naj se zavzame za njegovo družino. Izjavil je tudi, da ne želi nadaljnjega prelivanja krvi. Vprašanje, ali je dr. Dollluss izjavil, da odstopa, je major Fey zanikal, pač pa je pristavil, da mu je dr. Dollfuss dejal, naj Rintelen sklene mir. Po ofeiskiu r>ri kancelar ju so ga odvedli v prejšnjo sobo, pozneje pa so ga zopet poklicali in mu izjavifc, da je zvezni rredsednitk potrdil imenovanje poslanika Rintelena za zveznega kancelairja. Ob 18.15 je prišel minister Neustadter-Stiirmer ter v imenu vlade sporočil znani ultimat, v katerem je ponudil upornikom prost odhod.
Minister Fey o pogajanjih z uporniki
Predsednik sodišča: »Ali je bil ta prost odhod vezan na pogoje? Rečeno je hilo, da smejo napadalci le tedaj svobodno oditi, če ne bo nobene žrtve.«
Fey: »Kolikor se morem spominjati, ni minister Neustadter-Stiirmer ničesar konkretnega dejal, temveč samo. da se imajo Izpustiti vsi, ki se nahajajo v hiši. Mene so potisnili na balkon, da bi sporočil ministru Neustadterju želje obkoljenih, da zahtevajo prost odhod ter vojaško spremstvo. O tem smo se večkrat pogajali. Minister Neustadter-Stiirmer je prišel tudi k enemu izmed zamreženih oken, kjer sem mu lahko sporočil, da je kancelar dr. Dollfuss mrtev.
Predsednik: Ali ni bil na sporočilo o smrti kancelarja ultimat takoj umaknjen?
Fey: Ne!
Predsednik še enkrat: »AB vam je znano, da je bil svoboden odhod upornikov vezan na pogoj, kakor so pisaB listi, da ne sme biti nobene žrtve?«
Fey: »O tem nisem informiran.«
Predsednik; »Kako je prišlo potem do razorožitve in aretacije upornikov?«
Fey: »Pozneje je bilo ugotovljeno, da je bilo sklenjeno, da se dovoli upornikom svoboden odhod samo v primeru, če ne bo nobeden izmed zaprtih ranjen.«
Predsednik: »Ali ste se zavzeH za to. da Se dogovor izpolni?«
Fey: »Jaz sem se za to zavzel, ne da bi vedel, da je bil postavljen omenjeni pogoj.
Zagovornik dr. Fiihrer: Obtoženec Holz-weber trdi, da je bil dalje časa z vami in da ste že ob pol 3. telefonirali, da je bil kancelar ranjen in da umira.
Fey: To sem napisal na listek, kakor so zahtevali od mene, in sem tudi telefoniral Ravagu ter v vojnem ministrstvu zbranemu ministrskemu svetu.
Zagovornik: Torej listek je bil že ob tem času odposlan dr. Schuschnfggu.
Fey: Dt. Schuschniggu ne. Vsekakor sem jim zagotovil, d-a 'bo odgovor izpolnjen.
Zagovornik dr. Jerabeck: Ali so ta dogovor ponovili vpričo nemškega poslanika?
Fey: Ne vpričo, temveč telefonično.
Obtoženec Holzweber ie zatem zaprosil ministra Feya, naj potrdi, da mu je sporočil, da ni poveljnik oddelka, temveč da dela po nalogu in da se ne spozna več v zadevi. Fey je to potrdil ter pristavil, da je upornikom dejal, da nikakor ne more razumeti, kakto morejo dei&schmeistri nastopati' proti njemu.
Državni tajnik Karwinsky
je izpovedal kot priča, da je bil v delovni sobi 'kancelarja stkupaj z ministrom Feyem. Videl je. kako so se uporniki pripeljali z avtomobili na dvorišče. Uporniki so vdrli v sobo z vzkliki: »Roke kvišku! Kdor se gane, bo ustreljen!« Člani vlade niso smeli govoriti med seboj. Svoboden odhod je bil dovoljen upornikom samo pod pogojem, če ne bo noben član vlade ranjen.
Minister Neustadter
je poudarjal kot priča, da je bil dogovor o prostem odhodu upornikov sklenjen samo pod pogojem, da se do njihovega odhoda nikomur ničesar ne pripeti. Smrt kancelarja dr. Dollfussa v tem času še n.i bila znana. Minister dr. Schuschnigg, ki je po odhodu upornikov prišel v kaneelarsko palačo, je izjavil, da ustvarja smrt dr. Dollfussa povsem nov položaj. Ob koncu svoje izpovedi je izjavil minister Neustadter-Stiirmer: »Podal sem vojaško častno besedo. Sodišču prepuščam presojo, ali je odrekanje zdravnišfke pomoči in duhovniške tolažbe, kakor se je dogodilo v uradu zveznega kancelarja, v skladu z vojaško častjo.«
Nato so bile zaslišane še druge priče. Razprava je trajala pozno v noč, nakar je bila soglasno odgodena do 9. zjutraj.
Današnja razprava
Danes zaslišane priče niso izpovedale mč bistvenega. Zdravniki, ki so preiskali truplo pokojnega kancelarja, so izjavili, da )e bila že prva krogla, ki je zadela dr. Doll-
fussa. smrtonosna. Ce bi bili uporniki dovodi ranjenemu kancelarja zdravniško pomoč, bi mu s tem pač nekoliko podaljšali življenje, rešiti pa ga ni b»k> mogoče.
Nato je dobil "besedo
državni tožilec,
ki je predlagal za oba obtoženca smrtno kazen, zagovorniki pa, da naj se spoštujejo pogoji kapitulacije, pod katerimi so napadalci položili orožje, namreč, da se obtožencem dovoli neoviran odhod čez mejo.
Preden je sodišče, izreklo razsodbo, ]e Planetta izjavil, da je svoje dejanje storil za domovino in prosil Dollfussovo vdovo, naj mu oprosti. Holzweber je izjavil, da se je upora udeležil le zato, ker je slišal, da je nova vlada že sestavljena in da ne bo prelivanja krvi. Dejal je, da je pripravljen nositi posledice.
• Smrtna obsodba
Ob 13.45 je posebno vojaško sodišče objavilo razsodbo, po kateri sta bila Otto Planeta in Franc HoIzweber obsojena na smrt na vešalih, prvi zaradj veleizdaje in umora kancelarja Dollfussa, drugi pa zaradi veleizdaje.
Justifikacije
Ker je zvezni predsednik Miklas odklonil prošnjo za pomilostitev, le bila smrtna kazen ob 16.35 izvršena. Prvi je bil obešen Holzweber, ki je stopil na vislice z vzklikom: Umrem za Nemčijo — Heil Hitler! Nato so pripeljali Planetto, ki je isto-tako pred justifikacijo vzkliknil: Heil Hitler!
Sofijsko pismo
Ocfločen nastop vlade proti VMRO — Jalov inozemski poizkus posredovanja
Sofija, 27. julija
Kdor je mislil, da se bo vlada Kimona Georgijeva v svojih ukrepih proti nezakonitim organizacijam, ki so še pred kratkim imele v svojih rokah vso oblast v državi, zadovoljila z zaplembo orožja in aretacijo več bolj znanih pripadnikov teh organizacij, je bil v zmoti. Ne samo da vladni organi tudi še nadalje energično zasledujejo in razkrivajo skrivališča makedonstvuju-ščih na eni in komunistov na drugi strani, temveč tudi skoraj ni, dneva, da bi se zopet ne zaprla vrata zapora za tem ali onim mogotcem, ki je bil še pred kratkim vsemogočen in se je marsikatera visoka glava klanjala pred njim. Le sam Vanča Mihaj-lov, nenasitljivo krvoločna glava VMRO, se zdi nedosegljiv za vladne organe, dasi se skoraj vsevprek trdi, da se skriva v sami Sofiji, kjer mu njegovo ogromno bogastvo zajamčuje varno skrivališče.
Toda vlada Kimona Georgijeva ne popušča in je prav te dni izšel njen odlok, ki bo imel brez dvoma usodne posledice za vse tiste, ki so častili zlato tele VMRO. Gre namreč za zaplembo vsega premičnega in nepremičnega imetja nezakonitih organizacij, naj se nahaja v katerihkoli rokah. Po predlogu policije zaplenja državni tožilec tajco imetje, če je jasno, če je pa stvar dvomljiva, pa po odnosnem predlogu izreka sodišče prepoved. Kdor si lasti pravico do takega imetja, mora v teku 15 dni s civilnopravno tožbo doprinesti svoje dokaze in sodišče razsodi v teku nadaljnjih 15 dni, komu pripada imetje. Kdor razpolaga s takim imetjem, ga upravlja ali je tajni solastnik, mora to v teku 15 dni naznaniti pristojni oblasti, drugače ga zadene zaporna kazen do petih let in globe v višini vrednosti neprijavljenega imetja.
Ta vladni odlok bo brez dvoma temeljito izpraznil ogromne denarne zaloge, ki si jih je nagrmadil VMRO in zlasti njeni glavni vodje s svojim »haračem«, ki so ga izsiljevali iz prebivalstva, in »podporami«, ki so jim prihajale iz znanega inozemstva. ■Saj si je celo marsikateri skromni osnovnošolski učitelj na kmetih kot zaupnik VMRO »priučiteljeval« skromno imetje do pol milijona levov vrednosti! In se trdi, da so policiji" znani vsi tisti bogataši, pod katerih imenom se krije imetje VMRO in njenih prvakov. Z zaplembo imetja pa izginja tudi prijateljstvo in pokroviteljstvo, pa se tudi razkrivajo skrivališča.
O tem vladnem odloku se zelo živahno razpravlja v sofijski javnosti, zlasti pa v političnih krogih, kjer se celo sliši mnenje, da naj bi bolgarska vlada na neki način poizkusila zajeziti dotok denarnih sredstev za VMRO iz inozemstva, pri čemer naj bi se zatekla k posredovanju onega ostalega inozemstva, ki mu je do mirnega sožitja balkanskih narodov, kateremu je ravno iz inozemstva v razdorne namene podpirana VMRO največji kamen spotike. In tak korak bolgarske vlade se smatra za tem umestnejši, ker se je izvedelo,, da je pred izidom vladnega odloka o zaplembi imetja nezakonitih organizacij diplomatski zastopnik one tuje države, iz katere prihajajo denarna sredstva za VMRO. skušal vplivati na npke bolgarske politike, da bi se ublažili ukrepi proti VMRO. Seveda je vlada odločno odklonila ta v vsakem pogledu neprimerni poizkus tujega vmešavanja v bolgarske notranje posle, s katerimi hoče vlada odpraviti vse, kar bi moglo kaliti dobre prijateljske odnošaje s sosedstvom. Ta poizkus posredovanja v prid VMRO, ki pa je temeljito izpodletel, je vsekako preznačilen za onega, ki je dal nalog zanj, obenem pa kaže tudi naravnost s prstom, odkod izvira vse najopaznejše spletkarjenje na Balkanu in kje bi morali varuhi svetovnega miru zastaviti nož in izpodrezati nadaljnje zastrupljeva-nje razmer med balkanskimi narodi, ki imajo sami najboljšo voljo živeti med seboj v slogi in prijateljstvu.
Upokojitve
Beograd, 31. julija, p. Upokojeni so učitelj Ljudevit Seč v Loki pri Zusmu, nadalje nadzornik strojev Stanko Žigon, nadzornik brzojava Karel Ebenreit in strojevodja Jernej Grobovšek.
GROZEN ZLOČIN NA STAREM TRGU
Samomor nezakonske hčerke, ki je povzročil potem odkritje zločina, kakršnega gotovo ne pozna ljubljanska kriminalna kronika Strašna smrt starega kramarja Franceta Ser še
Ljubljana, 31. julija.
»Slovenski Narod« je danes popoldne objavil pod naslovom »V vodo je skočila« naslednje poročilo:
»V Grubarjev prekop je včeraj skočila kolporterka »Slovenskega Naroda«, 38-letna vdova Josipina Ce puder, stanujoča na Starem trgu 19. v soboto popoldne je zadnjikrat prišla v upravništvo po 50 izvodov, dočim je včeraj ni bilo in jo od takrat pogrešajo. Kaj je Cepudrovo pognalo v smrt, sicer še ni pojasnjeno, vendar pa upa policija, da bo to dognala v najkrajšem času.
Dijakinja Frančiška Novak, stanujoča na Poljanski cesti št. 54, se je včeraj iz-prehajala ob Grubarjevem prekopu. Okoli 18. je našla na levem bregu prekopa med železniškim mostom in mostom na Hrade-ckega cesti rjave ženske čevlje in rdečo torbico, v kateri je bila bela ženska ruta, razne drobnarije, 5 dinarjev gotovine in s svinčnikom popisan košček papirja, iz katerega je razvidno, da gre za samomor. Novakova je o tem takoj obvestila policijo. Skoro istočasno je prišel na stražnico tudi dijak Franc Pavlin, stanujoč na Poljanski cesti št. 62, ki je okoli 18. videl v štepanji vasi blizu Gasilnega doma nekega kopalca, ko se je pognal v Ljubljanico češ, da je videl, kako deroča voda nosi žensko truplo. Kopalec si je zelo prizadeval, da bi truplo našel, ker pa je voda zaradi obilnega deževja na dotičnem kraju zelo kalna in globoka, je bi.' ves njegov trud zaman.
Trupla še niso našli in tudi identitete ženske sprva niso mogli ugotoviti, šele pozneje se je policiji posrečilo na podlagi sa-momorilkinega pisma ugotoviti, da gre za kodporterko Jožefo Cepuder.c
Nihče najbrž ni slutil, da se za tem poročilom skriva še vse večja tragedija, kakor je skok mlade žene v Ljubljanico. Med rečmi, ki jih je samomorilka pustila na bregu, je ostalo tudi pisemce, ki je dalo slutiti zločin. Na podlagi tega pisma je policija že dopoldne poklicala na zaslišanje mater samomorilke, kramarioo Ivanko Serševo in ji stavila nekaj težkih vprašanj. Iz pisma namreč sledi, da se Je v hiši na Starem trgn št. 19. izvršil v soboto zvečer strašen umor. Intenzivne poizvedbe, ki jih je takoj pori vzel kriminalni i oddelek pod vodstvom višjega nadzornika g. Močnika, so odfcr.ile naslednji dejanski stan:
Nezakonska mati in njena hči
žena, Id je iskala smrt v Gruberjevem
kanalu Jožefa Cepuder, rojena Per, je 'biLa nezakonska hči Ivanke Serševe, rojene Per, ki ji je zdaj <60 let im je bila poročena a delavcem Francetom Ser So, rojenim 1875. v Trn javi in pristojnim v Grafolče prt Kam niiku, s katerim je v zakonu rodila še hčerko Francko, ki je stara 19 let in je zaposlena v neki pletilski delavnici na Rimski cesti. France Serša je živel s svojo rodbino v precej neurejenih razmerah fn je bil dolgo vrsto let odsoten te Ljubljane. Hodil je okrog za priložnostnim delom, njegova žena Ivanka pa ee je preživljala s skromnimi dohodiki svoje kramarije, s katero Je hodila po sejmih. i,n zaslužkom svojih dveh hčera, izmed katerih je bila starejša, Jožefa, vdova po rudarju Cepnd.ru ki je delal v Nemčiji in padel v svetovni vojni, kolporterka ljubljanskih dsevmiikov. Jožefa je imela zadnji čas ljubavno razmerje s 36 letnim Antonom Rozmanom, ki je bil vojni invalid i.n prav tako kolpor-ter. Pred Kakšnimi tremi meseci se je Fr. Serša vrnil s svojega potovanja po svetu ter je našel zaposlitev pri cestnih delih v Ljubljani. Z njegovo vrnitvijo so ee v hiši obnovili stari prepiri, vendar pa so znale ženske in oče skrivati svoje družinske zadeve, da sosedje niso čuli hrupa.
Skrivnostna sobotna noč
V soboto popoldne je mati odšla na Skaručno sejmarit. Po šesti uri zvečer se je Francka vrnila z dela domov. Stanovanje Serševih, do katerega je vhod skozi nizka majhna vrata v Rebri, sestoji iz dveh majhnih sobic in kuhinje. V prvi sobici je sama zase spala Jožefa, v drugi, katere opremo tvorijo preprosta postelja, slamnjača na tleh in skromna omarica m ima eno samo majhno okence, ki bi ga človek lahko skoraj z dlanjo zakril, pa so no-Sevali stari Serša, njegova žena m hCi. Francka je v soboto naglo po večerjala in se šla nato iaprehajat na obrežje Ljubljanice. Ko se je vrnila, je našla sobo ><- kateri je po navadi spala z materjo In očetom zaklenjeno, Jožefa pa jo je sprejela z besedami, naj gre nocoj rajši spat v drugo sobo. Ko je v nedeljo zjutraj Francka vstala ln pogledala v d™zm8^	Jf
na svoje začudenje - kakor J® povedovala na policiji - našla Posteljo
prazno.
Žalostni glasovi izginulega starega Serše
Kaj se je v soboto zvečer zgodilo na Serševem domu, je nerešena uganka. Hišnica hiše na Starem trgu št. 19., gospa Helena Zalarjeva pripoveduje, da je v soboto v mraku slišala, kako je stari Serša prišel domov. Nekaj ur nato Je slišala tudi kako nekdo nekje blizu stoka in hrope Stopila je iz stanovanja, ki se nahaja tik Serseve-ga, in je prisluškovala, nazadnje pa se Ji je Bdelo, da menda samo nekdo zbija šalo, m se je vrnila domov. S tistimi žalostnimi glasovi se je kakor kažejo Indicije, France Serša poslavljal od sveta. Ko ee je stara kramarica vrnila s sejma jo je hišnica vprašala: »Kje pa imate Pepoo?« Žena je pač prej pogrešila domačo hčerko kakor očeta, ki se Je dal le redkokdaj videti do-ma. »Ne vem, kam je šla«, je odvrnila stara kramarica. »Najbrž je šla k sestri.«
Zamašeno stranišče
Včeraj pa s0 stranke v hiši opazile, da je stranišče, ki je skupno za tri stanovanja, zamašeno. Razen tega je vzbudilo pozornost, da je stara Serševa naenkrat začela ribati ter beliti stanovanje in celo hodnik, ki je več strankam skupen.
Medtem je začela delovati policija, ki ji Je s poslovilnim pismom samomorilke Jožefe Cepudrove prešel v roke dragocen lndlcij. Opoldne se Je zglasiJa v- hi«! komisija policijskih organov pod vodstvom viS-jega nadzornika Močnika z daktilografom Podobnikom. Pozneje se Je komisiji pridru-
žil tudi sodnik dr. Pompe, preiskavi na licu mesta pa je nekaj časa prisostvoval tudi upravnik policije Kerševan.
Tri aretacije
Rezultat preiskave je bil, da so aretirali ženo pogreianca Ivanko, njegovo hčerko Franoko In fanta samomorilke, Antona Rozmana. Komisija je v hiši na več mestih odkrila krvave sledove, tako na postelji, nadalje srajc0 pogrešanega Serše, ki ima na hrbtu par urezov, dve krvavi sekiri in nekaj sežganih kosti. Vsa ta znamenja kažejo, da se je v hiši Izvršil umor. Gre samo zato, kdo so storilci in kam so skrili truplo svoje žrtve.
Strahoten umor
Devetnajstletna pogrešančeva hči Francka, ki je pri zaslišanju na policiji vobče dajala precej nejasne, zmedene odgovore, je najprej izpovedala, da so umorjenega očeta odnesli nekam za Grad, pozneje se
Angleška mornarica v albanskih vodah
Tirana, 31. julija, n. V Valono je prispela angleška vojna ladja »Delhi«, ki ji poveljuje kontreadmiral Bronwith. To je prvi oficielni poset angleške vojne mornarice v albanski luki. Albanske oblasti so priredile angleškim gostom izredno svečan in naravnost demonstrativno prisrčen sprejem. Oficirji angleške ladje so z avtomobili odpotovali v Tirano, kjer so jih sprejeli predsednik vlade, zunanji minister ter poveljnik albanske vojske. Albanski listi objavljajo tople članke, v katerih nagkšajo, da je bila Anglija vedno zaščitnica neodvisnosti Albanije in da pri tem ni imela nikdar nikakih zahrbtnih namenov. Listi pri tem precej očitno aludirajo na Italijo in dajejo duška albanskemu ogorčenju nad italijansko imperialistično politiko, ki hoče zasužnjiti tudi Albanijo.
Konec dopusta SA
Berlin, 31. julija, w. Po dnevnem povelju šefa štaba napadalnih oddelkov Lutzea poteče z jutrišnjim dnem dopust, ki so ga imeli mcsec dni, in »e začne zopet službovanje v polnem obsegu brez kakršnihkoli omejitev. Povelje nagLaša nadalje, da hočejo napadalni oddelki nazaj v staro smer, kjer 90 postali veliki in močni in od katere 90 bali odvrnjeni umetno in brez niiho-ve volje.
Irski odpor
London, 31. julija. AA. Podpredsednik vlade Baldwin je izjavil, da je De Valera na poziv britanske vlade odgovoril, da glede na znane razmere vlada svobodne irske države ne more poslati svojih zastopnikov v London k svečanostim ob obletnici kronanja kralja Jurija prihodnje leto meseca maja.
Bakftvfri na dopustu
London, 31. julija. AA- Podpredsednik vlade Bakhvin bo odpotoval 8. avgusta v Aix-les-Bains na oddih. Za njegove odsotnosti ga bo nadomeščal Neville Chamt^r-lain.
Revolucionarna zarota v Braziliji
Pernambuco, 31. julija, n. Oblasti so prišle na sled Široko razpleteni zaroti, ki je hotela izvršiti v Braziliji revolucijo. Policija je aretirala dosedai 40 kolovodij, med njimi več višjih oficirjev.
Lepa dedšeina
Berlin, 31. julija. AA. Pred enajstimi leti }e umrl v Ameriki nemški izselj)enec Petrae in zapustil premoženje, cenjeno na svojih 50 milijonov dolarjev. Pred smrtjo je odredil, da smejo njegovo oporoko odpreti šele 10 let po njjegovi smrti. Ena njegova sestra živi v Berlinu, dva brata pa v Eseenu in Varšavi. Vsak izmed njih prejme sedaj okoli 48 milijonov mark, ker je zapuščina v desetih letih z obrestmi zelo narasla.
Izvoz perutnine v Nemčijo
Beograd, 31. julija. AA. Na podlagi odloka o izvozu perutnine v Nemčijo se pozivajo vse tvrdke, bodisi izvozniške bodisi zadruge, ki so 1. 1931 izvažale perutnino (živo ali zaklano) v Nemčijo, da najkasneje do 15.'avgusta pošljejo uradu za kontrolo izvoza živine, Beograd, Ratničld dom, nemška carinska potrdila iz L 1931. Ce teh potrdil več nimajo, naj pošljejo uradu originalne tovorne liste iz istega leta, da se bo iz njih videflo, da je bilo blago v Nemčiji ocarinjeno. Tem dokumentom je treba priložiti seznam z naslednjimi podatki: datum odpreme, količina in vrsta blaga (žive gosi, druga živa perutnina, zaklane gosi, zaklana perutnina), nemška carinama, ld Je blago ocarinila, in nemški prejemnik blaga. Te dokumente potrebuje urad, da določi odstotek udeležbe posameznih tvrdk pri izvozu perutnine v Nemčijo.
je izkazalo, da to ne more biti res. Obe krvavi sekiri dajeta slutiti, da je bil France Serša najprej umorjen, njegovo truplo pa razsekano na kose. ki so jih storilci skrili bog ve kje. Ožgane kosti, ki so jih našli kažejo, da so morilci skušali del trupla spraviti z ognjem s sveta. Zelo verjetno pa je, da So nekatere kose skušali skozi stranišče odpraviti v kanale in Ljubljanico. Na podlagi tega suma je policija dala poklicati tudi strokovnjake za kanale z mestnega gradbenega urada.
Gg. inž. Kavčič, gradbeni tehnik Mež^k in cestni nadzornik štrukelj &o dali b pomočjo delavcev odpreti jaške v obližjn Starega trga, vendar pa zasledovanje v tej smeri doslej še ni rodilo uspeha. Stranišče v hiši na Starem trgu št. 19. se izteka naravnost v kanal, ta pa je v zvezi z zbiralnim kanalom, ki teče pod Gradom vzporedno z Ljubljanico do stare Cukrarne in se šele tam izliva v strugo. Zasledovanje bo v tej smeri torej precej otežbočeno im doslej še ni prineslo kakšnih odkritij.
Ob smrti dona Bdica
Zagreb, 31. julija, n. Ob 11. dopoldne je nadškof dr. Stepinac ob veliki asistenci duhovščine v zagrebški katedrali opravil cerkvene obrede za umrlim znanstvenikom Franom Buličem, nakar so krsto prenesli na avtomobil zagrebškega pogrebnega zavoda in jo prepeljali v Split, kjer bo jutri pogreb na tamošnje pokopališče. Pogrebni sprevod bo vodil zagrebški nadškof dr. Ste-pinac, ki je danes odpotoval z vlakom v Split. Splitska mestna občina bo imela jutri dopoldne v navzočnosti vseh nacionalnih društev in predstavnikov oblasti žalno sejo. V Splitu je vse mesto v črnih zastavah.
Zagreb v pričakovanju sokolskih gostov
Zagreb, 31. julija, n. Mesto je dobilo danes že docela praznično lice v očigled velikih sokolskih svečanosti. Vse hiše so že v zastavah, mnoge pa so okrašene tudi z girlandami in zelenjem. Polagoma so tudi že pričeli prihajati sokolski gostje, zlasti iz oddaljenejših krajev.
čiščenje v Bolgariji
Sofija, 31. julija. wk. Zakon o pobijanju zločincev proti osebni in javni varnosti je prvega zadel člana ilegalne organizacije Vartepa Sinadinova, ki je bil usmrčen. Njegova organizacija je obsegala majhno število beguncev v zapadnem obmejnem ozemlju. Eden izmed njegovih sokrivcev Danev je bil obsojen na smrtno ječo. V inozemstvu razširjene govorice o nemirih v Bolgariji se demantirajo kot popolnoma neutemeljene. Po vsej državi vladata mir in red.
Povratek rurnimskega poslanika
Beograd, 31. julija. AA. Rumunski poslanik na našem dvoru, Guranescu, se je vrnil s potovanja in j? zopet prevzel posle poslaništva.
Anglija : Amerika 4 :1
Davisov pokal obdrži drugič Anglija
London, 31. julija. AA. Iz Wimbledona poročajo: V današnjih poslednjih dveh singlih je zmagal Anglež Perry nad Američanom Shieldsom 6 : 4, 4 : 6, 6 : 2, 15 : 13, Anglež Austin pa nad Američanom Woodom 6 : 4, 6 : 0, 6 : 8, 6 : 3. Angleži so torej zmagali nad Američani s skupnim rezultatom 4 : 1.
•
Letos je Anglija nastopila v finalu *a
Davisov pokal že dvaindvajsetič. Davisov pokal, ki je bil ustanovljen 1. 1900. in ie bil takrat vreden 1500 dolarjev, je včeraj doživel svojo 29. odločitev. V povojni dobi je v lizzivalnih kodih zmagala Amerika 7 krat zaporedoma (od 1. 1920. do 1926.), nato pa so vskočili s serijo zmag od 1. 1927. do 1. 1932. Francozi, v zadnjem letu že s prav srečno zmago 3 : 2. Lani pa so posegli vmes Angleži in s 3 : 2 premagali Francoze, ki so že od 1. 1913., ko so morali pokal oddati Avstraliji, čakali na to teniško čast. Zmagali so dosedaj v finalu Amerika lOkrat, Anglija Tkrat ter Avstralija in Francija po 6krat. Letošnja zmaga Anglije je že druga po vrstnem redu!
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Vedro, stalno, le ponekod oblačno in možnost neviht.
Novosadska vremenska napoved: T opis in vedro vreme.
Vreme r Primorjn: Vedro, morje mirno, temperatura zjutraj 25, poipoldne 34 stopinj Celzija. Temparatora vode bila včeraj v Omišlj j 26, v Splitu 24 in v Ercegnovem 26 stopinj Celzija.
Dunajska vremenska napoved n sredo: Bolj oblačno od zapada, morda nevihte* pozneje ne bo več tako toplo.
Zahvala.
Težko nas Je zadela nenadna izguba našega predobrega in nenadomestljivega tatlčka, sina, brata itd.
dr. Janžeta Novaka
V veliko tolažbo nam je bilo odkritosrčno sočustvovanje brezštevilnih pokojnikovih prijateljev, tovarišev in znancev, ki so mu tudi požrtvovalno priskočili na pomoč že ob nastanku bolezni, poskrbeli za njegov prevoz v domači kraj ter nam pomagali, da je bila pokojnikova zadnja pot nad .vse lepa in častna; iskreno se jim za to zahvaljujemo. Posebej izrekamo prisrčno zahvalo gg. govornikom za v srce segajoče poslovilne besede, Bežigrajskemu pevskemu društvu in pevskemu zboru tovarišev iz Be-ričevega za krasne žalostinke, Številnim darovalcem krasnih vencev, vsem ustanovam in organizacijam, ki so počastile pokojnika na njegovi zadnji poti korporativno, oziroma po svojih delegacijah ter končno vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Ponovno vsem — tisočera hvala!
6568
Žalujoči ostali.
ljudje
. —	> JUTRO« gUJSa -
I
iNaši kraji In
Komemoracija za pokojnim generalom Rudolfom Maistrom
Poziv Narodne odbrane v Mariboru
palmira
mito-
je tkčziin punpjrtir^& in zumutijtega, do6rc djlece do
zadnjega, čitanka
Maribor, 31. julija.
V četrtek 26. t m. je zadela jugoslovanski Maribor in ves naš narod nepričakovana bridka izguba: neizprosna smrt nam je ugrabila našega narodnega junaka in pesnika, generala Rudolfa Maistra. Ob prevozu njegovih zemeljskih ostankov z Unca pri Rakeku v Maribor, zlasti pa še pri pogrebu v soboto 28. t. m. mu je Slovenija izkazala zadnjo čast, poslovila ee je zadnjič od njega. Njagova zadnja pot in njegov pogreb «ta pričala, kako globoko v srcih vseh^ je bila vfridrana ljubezen do največjega moža naših prevratnih in popre vratnih dni in kako vse-obeežna je bila naša hvaležnost, ki smo jo bili dolžni za njegova zgodovinska dela.
Mrtvo truplo našega osvoboditelja in poeta počiva danes v zemlji, ki jo je njegov Evi duh osvobodil. Da pokažemo, kako z njegovo smrtjo in njegovim pogrebom še ni UJ?ahnila v naših srcih misel nanj, marveč
Slov. Konjice, 31. julija
Prijazno poletno solnce je pozdravilo lepo nedeljsko jutro. Vsakdo se je nadejal najlepšega dneva in številni izletniki so se razkropili po vsej slikoviti konjiški okolici. Pač nikdo ni slutil, kaj se pripravlja popoldne.
Okrog 17. so se pojavili nad Pohorjem neznatni sivi oblaki in polagoma je začelo grmeti. Nikdo jim ni pripisoval večje po-zamosti. Toda sivi kopasti oblak se je približeval z veliko naglico, grom je postajal jačji in že se je slišalo pošastno šumenje. Toča! In res, kmalu po 18. se je vsula silna toča Suha, kot orehi debela zrna, pomešana po nekod z debelimi kosi leda, je začela klestiti naše prelepe vinograde. V 10 minutah je bilo pustošenje končano. Po ped dolgi grozdi so obležali na tleh med debelo plastjo ledenih zrn. Vse ostalo grozdje pa je docela razsekano in bo v neksj dneh gotovo segnilo. Preko tri četrtine grozdja je popolnoma uničenega. Konjiški vinogradi so obetali letos prav lepo trgatev, osobito
Ljubljana, 31. julija
Včeraj smo poročali o sklepu uradne komisije, da naj uprava Obče državne bolnice za svojo razširitev nujno pridobi ves teren od Lipičeve do Fiignerjeve ulice s poslopjem stare šentpetrske vojašnice vred in da bi bilo to poslopje po primernih adaptacijah ui #rabno za bolnico. O stvari bo sklepal še Siestni občinski svet, ker je šent-peterska vojašnica mestna last. Ves ta načrt je vzudil v javnosti že mnogo polemike, ki jo deloma vodijo bolj križajoči se interesi kakor pa iskrena skrb za higieno in zdravstveni prospeh. Mnenja smo, da mora biti končna odločitev o vprašanju pri-puščena strokovnjakom, nujno pa je, da se v tej pereči zadevi nič več ne izgublja čas.
Ko so leta 1895. v Ljubljani otvorili novo bolnico z osmimi paviljoni, je bila ena najmodernejših zdravstvenih ustanov na jugu. Že v naslednjih letih pa je začel dotok
Z monsignorom Franom Buličem je J Izgubila jugoslovenska arheologija svojega največjega predstavitelja, naše splošno znanstveno življenje pa učenja- i ka svetovnega slovesa. Bil je član mnogih inozemskih znanstvenih društev (Berlin, Dunaj, Moskva, Petrograd, Odesa, Rim, Spoleto, Praga, Lisabona, Pariz, Bruxelles itd.), pravi in častni član Jugoslovanske akademije, častni doktor zagrebške univerze in častni član znanstvenih društev v Jugoslaviji. Don Fran Bulic ni bil samo najuglednejša, skoraj že legendarna osebnost v Dalmaciji, zlasti v Splitu, marveč je tudi sodil med najbolj reprezentativne osebnosti vse Jugoslavije. 2 njim je umrl eden izmed onih, ki jim je delo zagotovilo nesmrtnost. »V delih svojih sam živel boš večno.«
Frane Bulic se je rodil 4. oktobra 1846 v okolici Splita. Gimnazijo je dovršil v Splitu, bogoslovje v Zadru, klasično filologijo in pozneje epigrafiko in arheologijo je študiral na dunajski univerzi. Služboval je na srednjih šolah,
bo živela še dalje skozi veke m generacije, je sklenil oblastni odbor Narodne odbrane prirediti v oetrfc?k 2. avgusta ob 20. na verandi restavracije Uniona komemoracijo, na kateri bodo govorili: njegov eoborec, upokojeni polkovnik Lavrič o Maistru - vojaku; ravnatelj Študijske knjižnica in pesnik Janko G laser o Maistru - pesniku, upokojeni prvi državni pravdnik dr. Jančič pa o Maistru nacionalnem delavcu.
Nacionalna društva in nacionalni meščani! Na vas ee obračamo sedaj in vas kličemo: kakor sti ee klanjali živemu generalu, junaka in poetu, kakor ste ga spremili na njegovi zadnji poti in se v jedki bolečini sklenili nad njegovim preranim grobom, tako počastite njegov spomin pri tžj kome-moraciji. Pridite vsi in povejte šd enkrat: Duh velikega Maistra bodi vejdno naš vodnik!
z ozirom na kvaliteto. Toda ves obilni trud in težki stotisoči, ki so jih izdali vinogradniki za obdelovanje, škropljenje in drugo, so bili v nekaj minutah uničeni.
Tudi sadnemu drevju toča ni prizanesla. Že itak pičlo sadje, ki se nam je letos obetalo, je po večini zbito z drevja, kolikor pa ga je ostalo na vejah, je vse okle-steno in lahko služi kvečjemu za sadjevec. Na polju je najhuje trpela koruza, ajda, v kolikor je že pogledala iz zemlje, pa je popolnoma uničena. Pas neurja je bil zelo obsežen in se je raztezal preko Zreč, Konjic, Prihove, Št. Jerneja, Loč in daleč doli do Poljčan.
Ako upoštevamo dejstvo, da je za naše kraje vinogradništvo in sadjarstvo poglavitna panoga, ki prinaša našemu ljudstvu vsaj nekaj dobička, nam bo takoj jasno, v kako obupen položaj so prišli po tej usodni katastrofi naši vinogradniki in sadjarji. Vsi prizadeti so potrebni nujne in izdatne pomoči, da se jim vsaj nekoliko ublaži gorje in skrb.
bolnikov rapidno naraščati. V zadnjih desetih letih se je stanje bolnikov gibalo takole: 1. 1923. 13.016 bolnikov 177.162 oskrbnih dni. 1. 1928. 17.348 bolnikov 521.533 oskrbnih dni, dani pa že 21.680 bolnikov 298.163 dni. S poslabšanjem splošnega socialnega standarda v zadnjem času je bolnica postala edino zatočišče v bolezni ne samo za reveže in delavce, temveč tudi za vse srednje sloje sploh. Območje ljubljanske bolnice danes ne obsega samo kranjske dežele, temveč vso razsežno dravsko banovino. Porast bolnikov je najbolj prizadel kirurški oddelek, ki je v nekaj desetletjih postal daleko pretesen. Interni oddelek pa je v zadnjem času že kar nekakšna klinika, na katero pošiljajo zdravniki v banovini vse težje bolne. Razen tega se na tem oddelku kakor tudi drugod vzgaja ves slovenski zdravniški kader.
Da nazorno pokažemo, kako pereča je razširitev kirurškega oddelka, naj navede-
bil nekaj časa šolski nadzornik, 1. 1883 pa je postal ravnatelj splitske gimnazije in obenem ravnatelj tamošnjega Arheološkega muzeja, L. 1896 so ga iz političnih razlogov upokojili kot gimnazijskega ravnatelja. L. 1912 je postal konservator za vso Dalmacijo. Arheološkemu muzeju v Splitu je posvečal vzorno skrb V9e do smrti. Po njegovi zaslugi je postal ta zavod središče starin oslovskih raziskavanj in proučevanj v Dalmaciji. Do zadnjega je urejal in izdajal organ tega muzeja in v njem seznanjal tudi tuji svet z rezultati naše arheološke vede.
Znanstveno delo dona Frana Bulica je zelo obsežno. Kot arheolog je raz-iskaval predvsem tri razdobja:^ prvič dobo cesarja Dioklecijana, drugič jstaro-krščansko kulturo v Solinu, tretjič dobo hrvaških kraljev.
O Dioklecianovi palači v Splitu je spisal obširno monografijo, ki jo poslej citirajo vsi raziskovalci Dioklecianove-ga razdobja rimske zgodovine. Po zaslugi dona Bulica je postala Dioklecianova
mo, da je bilo 1. 1897. sprejetih nanj 2117 bolnikov, L' 1927. 6108, 1. 1931. pa že nad 10.000 bolnikov. Vobče smemo reči, da je frekvenca bolnikov na tem oddelku do danes približno 6krat narasla nasproti prvotnemu, normalnemu stanju. Po higienskih in zakonitih predpisih zahteva vsaka bolniška postelja svojo količino zraka, tako zvano kubaturo. Če imamo danes v bolniških dvoranah, ki so bile prvotno namenjene za največ 20 bolnikov, po 45 in celo 50 postelj, gre to samo na škodo kubature. Pri takšnem stanju ni čuda, da večkrat nastopajo omejene infekcije, ki groze z ende-mično razširitvijo in povsem brez potrebe ogražajo življenje bolnikov. Razen prostor-ninske nedostatnosti pa je s tem združena še druga nevarnost, namreč nemožnost vodstva takega oddelka po enem samem šefu. Dolžnost šefa na kirurškem oddelku je predvsem, da se poleg svojih administrativnih poslov vsak dan točno orientira o vsakem bolniku svojega oddelka. Ena njegovih najvažnejših nalog je nadalje, da izobražuje zdravniški naraščaj. Da je pri ševilu 220 do 250 bolnikov, kolikor znaša dnevna frekvenca na ljubljanskem kirurškem oddelku, to nemogoče, je uvidelo tudi ministrstvo narodnega zdravja, ki je lani razdelilo kirurgijo na dva samostojna oddelka.
S tem pa nikakor ni bilo še rešeno vprašanje prostora, ki kriči po nujni odpomoči. Da ne govorimo o kubaturi bolniških sob, o pomanjkanju postelj — pogostokrat ležita po dva bolnika na eni postelji — o ogroženih aseptičnih razmerah, naj omenimo samo to, da se pogostokrat odklanja sprejem bolnikov, ki so upravičeni zahtevati kirurško zdravljenje, in da se predčasno odpuščajo pacijenti, ki bi bili po svojem bolezenskem stanju ali iz socialnih razlogov potrebni še nadaljnjega zdravljenja. Zavoljo vsega tega je nujno potrebno- za kirurški oddelek novo poslopje z moderno kirurško opremo. Razen tega je nujno potrebna popolna preureditev kirurških oddelkov, da bosta vsaj približno ustrezala zahtevam današnje, med vojno tako napre-dovane kirurgije. Obema glavnima oddelkoma naj se pridelijo še odseki za ortope-dijo in urologijo, za pljučno kirurgijo pa naj se ustanovi poseben odsek pri oddelku za tbc. Razen tega je nujno potrebno otvo-riti tudi posebno nezgodno postajo, ki bi prevzemala akutne kirurške slučaje, kosto-lome, čeljustno kirurgijo in ki naj bi bila po možnosti združena z zobno ambulanto. Seveda pa je za vsako takšno preureditev prvi pogoj: povečati in modernizirati ve« oddelek.
Na internem oddelku je dotok bolnikov dandanes vsaj dvakrat ali trikrat večji, kakor je bil z zidavo paviljona pred štiridesetimi leti proračunan. K temu pa moramo «eveda prišteti tudi vso ono množico bolnikov, ki jim je zaradi pomanjkanja prostora
Ljubljana, 31. julija.
Ljubljana in z njo vsa Slovenija je menda postala najbolj hvaležno torišče za pustolovske podvige, ki pa gredo seveda na naš račun in so v vsakem primeru oškodovani samo naši ljudje.
Komaj smo se rešili nevarnega romunskega pustolovca, polkovnika in princa Teodora Sturdze, ki je pobegnil iz Ljubljane, potem ko je osleparil pripadnike najrazličnejših stanov, v prvi vrsti pa trgovce za okrog 50.000 Din, že se je pojavil tu drugi, prav tako ali še bolj nevaren pustolovec, ki so mu enako, kakor poprej Sturdzi nasedali ljudje kar po vrsti.
Pred tedni že se je pojavljal v raznih boljših ljubljanskih lokalih korpulenten gospod, ki je napravi j al vtisk serioznega bančnika ter je kot tak tudi nastopal. V lokalih je rad govoril s svojo malo družbico precej glasno in sicer nemško. Pogovor se je vedno pletel okrog velikih kreditov, ki jih je v stanu izposlovati. Besede so lovili navadno tudi ljudje pri sosednjih mizah ln kaj kmalu je tujec zbral okrog sebe lepo število interesentov, ki so potrebovali denar za svoja podjetja. Aleksander Stein, kakor se je predstavljal tujec, ki je pripovedoval, da je zastopnik neke velike angleške bančne hiše, je istočasno dal v liste tudi oglase, v katerih je oznanjal, da izposlu-je velika hipotečna posojila. Posebno po-
palača, ki so jo tolikanj zanemarjali prejšnji vekovi, svetovna znamenitost:
zaradi nje je mnoge v širokem svetu najbolj zamikala Dalmacija. Don Frano je skrbel za rezidenco paganskega ce-
*>dklonjen sprejem. L. 1905. je bilo na oddelku 1412 bolnikov, L 1930. 3729, lani pa 4663. Napredek interne medicine je bil v zadnjih dvajsetih letih naravnost epohalen, n nova veda zahteva obširnih laboratorijev. Če šteje interni oddelek danes z vsemi zasilnimi 150 postelj, je nujno, da se to število poveča vsaj še za 50, primerno razdeljenih v prostoru seveda, kakor to zahteva higiena Dodeliti je treba dostojne prostore za laboratorije. Tako povečani oddelek bi zahteval delitev na dva ali tri specialne odseke, kakor to terja moderna znanost in praktično delo v bolnici. Oddelku za tuberkulozo, ki se nahaja zdaj v pretesnih prostorih, bi bi lo treba z odsekom za pljučno kirurgijo vred odkazati novo poslopje.
Razširitev oto-rino-laringploškega oddelka (za bolezni v ušesu, nosu in grlu) je prav tako nujno potrebna. V operacijski sobi, kjer se vrše velike in male operacije, je zdaj koncentrirano vse: preiskovalnica, prostor za fizikalno terapijo, shramba za instrumentarij itd. Za ves oddelek je na razpolago ena sama kopalnica. Postelj je 34, pacijentov pa je pogostoma nad 50 in še mnogo jih je treba pri tem odkloniti. Silno pogreša oddelek prostorov za izolacijo. V isti sobi leže bolniki po težki operaciji z bolniki z anginami, šenom itd. Frekvenca narašča od leta do leta, zato je neodložljivo treba dati oddelku večje prostore.
Na dermatološkem oddelku sta po dve
sobi za moške spolno bolne in za ženske spolno bolne v modernem času, ko grasira-jo spolne bolezni, vsekakor premalo, zlasti še na ženskem oddelku. An kam s spolno bolnimi otroci? Tudi kopalnica je nezadostno urejena Nujno so potrebni še mala moderna operacijska soba s predsobami za sterilizacijo in narkozo, prostori za fizikalno terapijo in laboratorije itd. Po vsem lahko rečemo, da je naš dermatološki oddelek zaradi pomanjkanja prostorov daleč zaostal za zahtevami sodobne medicine.
zornost je vzbudil interesantni tujec nekega večera v kavarni v nebotičniku, kjer je bil prav dobre volje in je v takem stanju delil godbenikom nekaj časa dolarje, pozneje pa 50-dinarske kovance. Po istem večeru šele so ga pričeli obkrožati ljudje, ki so iskali večjih posojil in se je pričel Aleksander Stein z njimi pogajati. Na vse, ki so iskali njegove pomoči, je napravil Stein najboljši vtisk. Pripovedoval jim je na dolgo in široko, da kot zastopnik angleške bančne hiše lahko izposluje velikanske kredite in posojila. Ljudje so se pulili zanj in za njegovo naklonjenost ter je Stein sleherni dan sprejemal interesente v svojem hotelu. Pogajal se je z njimi resno in v vseh potankostih, a je vedno zahteval, da morajo pripustiti k cenitvam nepremičnin, na katera so podjetniki skušali dobiti posojila, cenilca, ki ga določi on. Namignil je pri tem seveda, da je ta tudi uslužben pri angleški banki kakor on. Podjetniki so na to prav radi pristali in je Stein v vsakem primeru pozval cenilca, nekega Komfelda iz Zagreba. Za vsako cenitev je moral cenilec seveda dobiti potnino in pa nagrado. V tem je baš obstojal trik! — Če je šlo za posojilo pol milijona dinarjev, mu je moral interesent plačati 600 Din, nagrade, če pa je šlo za posojilo nad milijon dinarjev, si je zaračunal 1200 Din nagrade. Te nagrade, ki sta jih prejemala skoro sleherni dan, sta
sarja s toliko ljubeznijo, kakor bi bil njen vekoviti, po samem Dioklecianu določeni oskrbnik. Rešil je vse, kar se je dalo rešiti. Njen peristil je izpremenil v eno največjih znamenitosti Jugoslavije. Znano je ,da je skoraj fanatično zagovarjal njegovo stilno enotnost, zato je tolikanj nasprotoval Meštrovičevemu Grguru Ninskemu. Ni bil slep za njegovo umetniško izrazitost in ne za simbolni pomen tega kipa v duhu narodne zgodovine. Toda kot človek strogo klasičnega občutja je videl v Meštroviče-vem mogočnem spomeniku predmet, ki ne sodi v obdaja jočo ga staro okolico, ki je arhitektonsko zrasla iz rimskega in starokrščanskega časa in stila. Značilno je, s kakšno vnemo je don Frane Bulic, dasi je bil zvest duhoven svoje cerkve, branil osebo »splitskega« cesarja pred tistimi, ki so jo hoteli prikazati v neronski lučL Dioklecijan ni bil niti zdaleč tak preganjalec kristjanov, kakor so nekoč mislili o njem. V donu Franu je našel po tolikih vekovih prizadevnega in pravičnega zagovornika. O podrobnostih Dioklecijanove palače in sploh iz splitske preteklosti je spisal don Frano Bulic vrsto tehtnih del, ki si brez njih ne moremo misliti splitske zgodovine.
Največji Buličev arheološki uspeh pomeni njegovo raziskavanje starokrščan-skega Solina. Kdorkoli je obiskal Split
si pa oba pustolovca bratsko delila. Korn-feld je ostajal navadno kar v Ljubljani, saj so bile cenitve na dnevnem redu in se mu tako ni niti izplačalo, voziti se nazaj v Zagreb. Pri Steinu se namreč niso zglašali samo interesenti iz Ljubljane, temveč iz vse Slovenije, zlasti iz mest, kakor iz Celja, Maribora, Kamnika, Novega mesta in drugod. Pustolovca sta zaslužila v kratkem času samo s temi cenitvami prav velike vsote, dočim so se interesenti obrisali za posojila pod nosom. Kadar je potekel pri enemu ali drugemu rok, sta pustolovca skušala rok podaljšati, obenem pa sta terjala od interesenta še denar za kolkovine in drugo, s čimer sta ga še bolj opeharila
Šele ko je število opeharjenih interesentov naraslo, so se nekateri zglasili na policiji in prosili, naj bi prav previdno »otipavali« Aleksandra Steina. Ta je medtem zainteresiral za posojila tudi razne javno korporacije, obetajoč zastopnikom tudi sto-milijonska posojila. Nastopal je tako samozavestno, da so mu skoro tudi ti nasedli, a je končno, ko je število osleparjenih naraslo že čez mero, — izginil.. Ljubljanska policija se je obrnila po informacije o Steinu v Zagreb, odkoder je dobila dopis z obratno pošto, da je to znan kriminalni tip, katerega specialiteta je baviti se s kreditnimi posli. Cenilca, imenovanega Komfelda, so v Ljubljani še pravočasno zaprli, dočim Steina zaman iščejo. Pobegnil je najbrže nekam v notranjost države, še bolj verjetno pa je, da jo je popihal čez mejo. Kolikor je mogla oblast dognati, sta Stein in Kornfeld osleparila ljudi samo v Ljubljani za okrog 70.000 Din, veliko pa je žrtev, ki Steina sploh niso prijavile, dočim drugi z dežele s prijavami še čakajo, ker menda res žive v veri, da jim bo slepar iz-posloval milijonske kredite in posojila.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda do-»bro služi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
južno-srbski arheološki muzej
Skoplje, 30. julija.
Te dni bodo dovršena zadnja dela v starodavnem poslopju Skoplja Kuršumliji -hamu, v katerem je urejen arheološki muzej Južne Srbije. Kuršumlija-ham je bil , zgrajen od turških stavbenikov v začetku 16. stoletja, ko je bilo Skoplje živahno trgovsko mesto in važna zveza med vzhodom in zapadom. Kuršumlija-ham je bil velika tržnica za trgovce iz raznih krajev Balkana in Levanta. V začetku našega veka pa so bili v tej starodavni zgradbi še zapori in živi še precej srbskih narodnih borcev z juga, ki so tam trpeli zaradi političnih deliktov. Po vojni so se za starinsko stavbo zavzele naše arheološke ustanove in naposled je bilo sklenjeno, da bo v njej nameščen arheološki muzej Južne Srbije, da bo mogoče sistematično razmestiti veliko množino arheoloških najdb in starih spomenikov iz južnosrbskih krajev. Starodavno stavbo so temeljito restavrirali, tako da tvori sedaj najprikladnejše zbirališče za arheološko bogastvo.
V glavnem ima muzej' dva dela in so v prvem, ki je dosti večji, razstavljeni starodavni spomeniki, izkopani v Stobih, v Brodu pri Bitolju, v Gičevu pri Gradskem, ob Bregalnici in še v raznih drugih najdiščih. Drugi del pa vsebuje ostanke in spomenike in srednjega veka Med njimi je mnogo spomenikov iz dobe cesarja Dušana, so pa tudi še razni drugi svedoki slavne jugoslovenske preteklosti.
Muzej v Kuršmlija-hamu je že sedaj, ko še ni popolnoma dovršen, dobro obiskan.
in ima količkaj zanimanja za starine, je gotovo obiskal to staro mesto, ki je po Buličevi zaslugi s svojimi značilnim? ostanki vstalo izpod ruše, ki so jo na njo nagrmadili dolgi vekovi. Solin je ves zvezan z Bulicevim imenom, njemu je rajnki učenjak posvetil dobršen del svojega celotnega dela, ž njim je še bolj nego z Dioklecijanovo palačo zaslovel po svetu. Nešteto svetovnih arheologov je sam vodil po častitljivih razvalinah mesta, ki je imelo nekoč veliko kulturno vlogo. Starokrščanska arheologija je dobila v Buliču svojega ustanovitelja pri nas, v zunanjem svetu pa eno največjih avtoritet, o čemer priča tudi njegov zasluženi uspeh na nedavnem kongresu krščanskih arheologov v Raveni (1932). V Solinu si je Bulic postavil svoj znameniti Tusculum, tu si je že pred leti zgradil sarkofag v starokr-ščanskem slogu. Vanj polože te dni njegovo truplo, da bo spalo svoj večni sen med spomeniki starih kultur, v soseščini davnih kristjanov.
Tretje Buličevo področje je bila zgodovina hrvaških kraljev. Tej je posvetil posebno ljubezen, uvažujoč njen nacionalni pomen. Nasproti tezi italijanskih zgodovinarjev, bi zagovarjajo nepretrgano gospodstvo romanskega elementa v Dalmaciji od rimskega imperija do novejšega časa in na njo naslanjajo zahte-
Prizor s pogreba generala Maistra v Mariboru. Zbiranje ogromnega sprevoda na
Glavnem trgu pred magistratom.
Pustošenje toče v konjiški okolici
Nedeljska popoldanska nevihta je povzročila ogromno škodo — Po vinogradih je toča uničila preko tri četrtine grozdja
Razširitev ljubljanske bolnišnice
zahtevajo nedostatki zaradi pomanjkanja prostorov v
vseh oddelkih
Kulturni pregled
Don Frane Bulic f
Slepar z milijonskimi krediti
Lahkoverni klienti Steina in Kornfelda — Nenavadni uspehi kavarniškega bahaštva
DEKLE Z NEBA
Danes premiera velike in vesele pustolovščine
Karin Hardt in Hanns Brausewetter
ELITNI KINO MATICA
Predstave ob 4., 7.15, 9.15	Dve uri smeha In zabave.
Domače vesti
♦	Za obmejni gasilski zlet v Gornji Radgoni, ki je namenjen gasilskim organizacijami na področju bivše mariborske oblasti, je prometno ministrstvo udeležencem odobrilo polovično vožnjo za dobo od 1. do 9. t. m. Radgonska gasilska četa je že razposlala vsem prijavljenim gasilskim organizacijam potrebne legitimacije. Poleg te legitimacije pa mora vsak udeleženec pri odhodu na postaji Kupiti še uradrno legitimacijo za 5 Din. Pri odhodraih postajah morajo vsi udeleženci kupiti cele vozme listke, ki bodo potem veljali za povratek proti legitimaciji, potrjeni od prireditvenega odbora na zletišcu Legitimacije bodo žigosali na dan prireditve 5. t. m. v prireditvena pisarni v Grajskem drevoredu. O prireditvenih dneh bodo vozili znatno po-jačani vlaki na vseh progah od Ormoža naprej im je tako vsem udeležencem zagotovljena udobna Ln pravočasna vožnja. Kdor še ni prejel legitimacije, a se želi udeležiti prireditve, naj se obrne naravnost na gasilsko četo v Gornji Radgoni.
♦	Slava društva »Ogenj«. Društvo za sežiganje mrličev »Ogenj« v Beogradu, ki posluje že nekaj let, proslavlja tudi svojo slavo kakor razna druga društva. Za dan slave si je društvo izibralo praznik »Ognjene Marije«, ki je bil v ponedeljek. Ta dan imajo svojo slavo tudi beograjski in zemun-ski kovači rn ključavničarji. Doslej so člani društva »Ogenj« slavili svojo slavo z blagoslovitvijo in sekanjem kolača po sta-
obredu, ki ga je vedno Izvršil duhor-nik, ki ima dušno pastirstvo v okraju, kjer je sedež društva. Pri tej slavi pa duhovnika ni bilo in je društveni tajnik članom sporočil, da mu je duhovnik, ki ga je povabil, izjavil, da višja cerkvena oblast ne dopušča več izvrševanja obredov pri društvu za sežiganje mrličev. člani so slavili svojo slavo brez duhovnika ter razpravljali o rasnih društvenih zadevah. Ustanovili so si tudi svoj list, ki bo izhajal mesečno in je njegova prva številka izšla v ponedeljek. Ime lista je »Ogenj«.
+ Proti štirim avstrijskim žandarjem je treba najmanj en vagon prič. Ofb spominu na pričetek svetovne vojne pred dvajsetimi leti nam poročajo tudi tole zanimivo, pa resnično anekdoto: Eden izmed prvih ve le iz d ajn iški h procesov, ki jih je sprožil pri nas pričetek svetovne vojne, je bil brez dvoma tudi proces proti voditelju tedanje slovenske socialne demokracije g. Ignacu Mihevcu, ki se je vršil pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori. Prav to nedeljo je poteklo 20 let, Kar je Ignac Mihevc — en dan po avstrijski napovedi vojne Srbiji — govoril na delavskem shodu na Jesenicah. Med govorom so obkolili oder štirje žandarji s tedanjim jeseniškim županom Čebularjem in aretirali govornika, češ da je razžalil njegovo apostolsko veličanstvo cesarja. K sodni obravnavi, ki se je vršila v Kranjski gori, so bili klicani za priče med drugim tudi vsi štirje orožmiki z Jesenic. G. Mihevca je zagovarjal znani odvetnic dr. Frfolja iz Trsta. Ko je obtoženec povprašal zagovornika, kako kaj stvar stoji, je dr. Frfolja z bridkim nasmehom odvrnil: »Proti štirim žandarjem bi nam Dilo treba najmanj en vagon prič.« Sreča pa je nanesla, da so v jeseniški tovarni prav tedaj vršili inventuro ter so bili delavci prosti, in preien se je pričela razprava, se je z jeseniškim vlakom pripeljalo nič manj kakor tri vagone prič. Vele izda j-niški proces se je gončal z oprostilno razsodbo.
♦	Težnje pravoslavnih Albancev. Beograjska »Pravda« je objavila razgovor z mitropolitom alibanske pravoslavne cerkve dr. Visarionom Gjoni. V Albaniji je okrog 220.000 pravoslavnih in ima albanska pravoslavna cerkev 438 župrnij in 27 moških samostanov. Mitropolit Visarion je izjavil, da vlada v Albaniji veliko nasprotstvo med (Pravoslavnimi in katoliškimi verniki, ker je katoliška duhovščina uvedla brezobzirno akcijo, da bi pravoslavne Albance uvedla v svojo cerkveno organizacijo. Zaradi te propagande so zlasti v Elbasanu velika ■nasprotstva Albanski mitropolit, ki je osebni prijatelj ohridskega episkopa Nifco-larja, je izrazil svoje začudenje, zakaj predstavniki srbske pravoslavne cerkve ne kažejo večjega zanimanja za albansko pravoslavno cerkev, ki ima težko stališče in ki bi lahko mnogo koristila pravoslavju, če ft>i prišlo do ožjih stikov.
♦	V pomorsk0 zrakoplovno Podoflcirsko šolo mornarice v Divuljah bo sprejetih
Naval krvi v glavo, nespečnost, nervoza in si.
«o največkrat samo posledica slabega delovanja črevesja, to je zaprtja.
Treba je zato skrbeti za redno čiščenje črevesja, kar dosežete na edinstven in prav prijeten način, ako spijete dnevno na t^šče par čaš
Rogaške mineralne vode.
V slučaju izrecnega zaprtja vzemite »Do-oat«, drugače pa zadostuje »Tempel«, ki ga imejte sploh vedno na mizi!
letos do 20 gojencev. Tečaj se 4>o pričel dne 1. oktobra ter bo trajal dve leti. Za »prejem v šolo pridejo v poštev mladeniči, ki so jugoslovenski državljani ter stari 17 do 21 let, zdravi tn sposobni za letalsko službo, ki so dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole, prednost pa imajo oni pro silci, ki so absolvirali kako nižjo strokovno šolo ter so bili vsaj leto dni v kakem kovaškem, mehaničarskem, monterskem, ključavničarskem, šoferskem aLi električnem obrtu.
♦	Nov grob. Na Bizeljskem je umrla ga. Pavlina Vrečkova, rojena Jonka, trgovka ta nekdanja učiteljica. K večnemu počitku j© 'bodo položili jutri na na domačem pokopališču. Pokojni blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	čebelarjem. Vse čebelarje, ki bodo prevažali čebele v ajdovo pašo, obvešča čebelarsko društvo, da je banska uprava odredila, da smejo čebelar ji-prevaže vale i zaradi zgodnje letošnje letine, izjemoma prepeljati čebele v ajdovo pašo že od 1. t. m. dalje s pripombo, da bodo isti čebelarji morali čebele toliko dni pred 20. septembrom odpeljati s pašišča, kolikor dni pred 10. t. m. jih bodo pripeljali v pašo. Ta odredba bo objavljena tudi v »Službenem listu«.
♦	Vlagatelji bivše dunajske poštne hranilnice se ponovno vabijo v lastnem interesu na sestanek, ki bo 5. avgusta ob 3 popoldne v gostilni pri »Levu« na Gospo-svetski cesti v Ljubljani.
♦	Zgraža važnega savskega mostu. V kratkem bo izročen prometu železni most preko Save pri Sremski Rači. Srem, Mačva ta Bosna so dobile s tem mostom veliko pridobitev, ki bo dobro služila prometu med temi tremi pokrajinami. Nedavno je bil pri šabcu otvorjen nov železniški most, dočim se je ves promet med zapadnim Sre-mom in Bosno vršil z brodovi pri SremSKi Rači in Bosutu. Sremska Mitrovica je že davno zahtevala, naj bi se na njenem področju zgradil most, ki bi služil železniškemu in voznemu prometu, strokovnjaki pa so se odločili za zgradbo mostu pri Sremski Rači, da ne bi bila dosežena samo zveza Mačve s Sremom, temveč tudi z Bosno. V zvezi s tem načrtom so bile tudi nove cestne graditve. Most so začeli graditi 1. maja 1931. Ln so dobili okrog 2,300.000 kilogramov težko železmo konstrukcijo na račun reparacij iz Nemčije. Za zgradbo mostu in podaljšanja ceste &o porab i'i ekrog 34 milijonov dinarjev.
♦	Velik požar v okolici Ljubuškega. V mali bosansKi vasi Vararovičih blizu Ljubuškega je pczroo zvečer nastal ogenj v hiši nekega kmeta, ko so bili starši še zunaj na delu, doma pa sami otroci. Med močnim vetrom so se mahoma vnela tudi sosednja s slamo krita poslopja in je tako, preden je prišla pomoč, zgorelo že 10 zgradb. -Iz nekaterih hišo so reševalci z največjim naporom rešili otroke in starce, v stajah pa je zgorelo precej živine. Štirje posestniki male vasi so izgubili vse svoje premoženje. Oblastva v Ljubuškem so po-gorelcem priskočila na pomoč s prehrano, pod streho pa so jih sprejeli dobri sosedje.
pcašcU osa pcanfr {c domai. Soliti ju* teneisi
•	Atentat v uradu davčne uprave v Po-žarevcu. Ko je bilo mnogo strank zbranih pred uradom davčne uprave v Požarevcu, so se iz pisarne začuli revolverski streli, slišali klici: Na pomoč! iz urada pa je pritekel blagajnik mestne občine Milivoj Ra-jič z velikim samokresom v roki. Kmetje so mu prestrašeni napravili prostor in mož je tekel naravnost v urad sreskega načel-stva. V davčnem uradu pa je ležal krvaveč iz treh ran blagajnik Gačič, dočiim je 'bil vodja urada Štefan Miler nepoškodovan, a ves prestrašen zaradi krvavega dogodka. Ko se je ranjeni blagajnik Gačič zavedel, je pripovedoval, da je dobil že nekaj pisem od občinskega blagajnika Rajiča, naj mu takoj preskrbi 42.000 Din. Ker na taka pisma sploh ni odgovoril, je Rajič pridrl v njegovo pisarno, zahteval ves razburjen denar in ker mu ga ni hotel dati, je potegnil samokres ter z besedami: če mi nočeš pomagati, pa pogini! — pričel streljati. Po-aneje se je ugotovilo, da je občinski blagajnik Rajič poneveril nekaj občinskega denarja in da je hotel za kritje primanjkljajev dobiti denar od blagajnika davkarije.
♦	živina je razkrila zločin. V tetovski okolici je bil umorjen poljski čuvaj in nekdanji četnik Cvetko Stolevič. Njegovo trup-
lo so potegnili iz Vardarja blizu vasi Sara-čiča. Truplo je bilo razmesarjeno in nanj je bil privezan okrog 20 kg težak kamen. Truplo pa se je menda že tedaj, ko so ga zločinci vrgli v vodo, zapletlo v vrbovje ob 'bregu in tam tudi obležalo. Preiskovalne oblasti so iz tega sklepale, da je bil umor izvršen nekje v bližini. Vse preiskave pa s0 ostale brezuspešne, dokler se ni pri sre-skem načelstvu zglasil neki pastir, ki je
pripovedoval, da ae njegova živina noče pasti na travniku ob reki in da vedno beži od nekega grmovja, iz katerega prihaja nenavaden smrad. Ko ao orožniki pašnik pregledali, ao v označenem grmovju našli velike luže krvi. Našli pa so tudi sledove stopinj in to je dovedlo do razkrinkan ja zločincev, ki so iz maščevanja umorili nesrečnega čuvaja Proti njemu je bila sklenjena morilska zarota zaradi tega, ker je zelo vestno vršil svojo službo in ker je nekajkrat ovadil tatove ta škodljivce.
• Obledele obleke barva v različnih bar-in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Počitniška kolonija ob morju, kamor je poslala mestna občina revne boleh ne otroke, ni v Kraljeviči, marveč je letos nastanjena v ljubkem obmorskem naselju Sv. Jakov-šdljevica, ki leži 6—7 km jugovzhodno od Kraljeviče. Kolonija je po vsestranski zaslugi občine in sreskega načelstva v Crikvenici nastanjena v tamkajšnji šoli, kjer ima na razpolago dve veliki sobi, obširno vežo in hodnik ter druge potrebne prostore. Pri šoli je veliko dvorišče, zasajeno s primorskimi hrasti, bresti in borovci, ki dajejo deci pri odmoru potrebno senco. Otbčina gre koloniji v vsakem ozira zelo na roko. Da pa si malčki ogledajo tudi lepo okolico, je priredilo vodstvo kolonije več izletov. Te dni se odpelje cela flotilja na kršni Krk v Omišalj, spotoma pa si še ogledajo Kraljevico. Drugi izlet po morju bo v Crikvenico in če možno še dalje v Selce. Sv. Jakov-šiljevica je neko središče vseh teh prelepih kopališč ta je siLno primerno za izletnike, ki imajo radi mir ln delajo le od časa do časa izlete v bolj šum-na kopališča, življenje v kraju je zelo poceni. Na razpolago so sobe za tujce po prav zmernih cenah, je več dobrih gostiln, ljudje so dobri in potrežljivi. čolnov za vožnjo po morju je vedno dovolj pri roki in so najemnine minimalne.
ORiGirtAiriE
Na mestnem socialnem uradu navzlic poletju ne počivajo. Brezposelni prihajajo prosit pomoči sleherni dan, čeprav je kredit že domala popolnoma izčrpan. Veliko dela imajo zdaj tudi z organiziranjem siromašnih otrok, za katere skrbi občina. Občina je organizirala več počitniških kolonij, ne samo v Mednem, marveč tudi po nekaterih drugih krajih na Gorenjskem. Otroci potrebni okrepčila na dobrem zraku ta pri dobri hrani so mestni občini za vse kar jim nudi hvaležni, še bolj pa seveda starši, ki se vesele zdravja svojih malčkov.
u— Obrtniško društvo v Ljubljani priredi 8. t. m. celodnevno poučno ekskurzijo v Ruše, Falo ter poset »Mariborskega tedna« v Mariboru. Stroški izleta vštevši vožnja, zakuska, kosilo in večerja znašajo 130 Din. Prijaviti se je do vštevši 6. t. m. pri predsedniku g. Rebeku Josipu, Cankarjevo nabrežje 9, društveni pisarni Beethovnova ulica 10, pritličje levo ta članu g. Milku Krapežu Jurčičev trg 3.
u— Primorski akademiki. Drevi bo v prostorih »Jadrana« (Arena Narodnega doma) izredni občni Zbor kluba. Odbor.
u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča p. n. članstvo drame ta opere Narodnega gledališča v Ljubljani, da se prično redne vaje v četrtek 16. t. m. Sestanek članstva je v četrtek 16. avgusta ob 10. dopoldne.
u— II. kolonija Kola Jugoslovanskih oe-ster v Ljubljani odide 2. t. m. ob 18.25 preko Zagreba v »Dečji dom Fran je Tavčarjeve« v Kraljevico. Starši naj pripeljejo koloniste ob pol 18. na peron glavnega kolodvora.
u— Avtobusni Izlet priredi SPD Ljubljana že tretjič iz Ljubljane do hotela »Zlatorog« ob Bohinjskem jezera. Odhod iz Ljubljane točno ob 4. zjutraj v Tavčarjevi ulici nasproti kavarne Evrope v nedeljo 5, avgusta. Povratek ob 20. od »Zlatoroga«. Cena vožnje za člane SPD 47 Dim, za nečlane 55 Din. Planinci morejo na ta način
Restavracija ,Zvezda'
Ta teden dnevno
KONCERT-^PLES
Mašenje perila na Šivalnem
StrojU z enostavnim šivanjem naprej in nazaj, mnogo hitreje ta lepše nego na roko Vam je omogočeno z edinstveno pripravo p S T PATENT S T O P F TWIST.
Vladimir cerne
gostilničar v Zagrebu
Varšavska ul. št. 5 (Samostanska), tik »Europa« kina se priporoča ob priliki sokolskega zleta v Zagrebu.
vo po Dalmaciji, je Bulic dokazoval pomen hrvaškega etničnega življa, ki je na dalmatinskih tleh ustanovil svojo državo in bil več ko tisoč let graditelj avtohtone slovanske civilizacije na zemlji, ki so jo po zlomu rimskega imperija za vekomaj zasedli njegovi predniki. Bulic ;e bil a^ša hrvaškega društva za raz-iskavanje domače zgodovine »Bihač«, sodeloval je.pri znamenitih izkopavanjih v Kninu in drugod. Največji njegov uspeh na tem področju pa pomeni odkritje nagrobne plošče hrvaške kraljice Jelene. Plošča je bila razbita na doma-lega devetdeset koščkov. Bulic jo je sestavil po dolgotrajnem utrudljivem delu in razložil njen napis. Če pomislimo, s Kakšno surovo doslednostjo so Benečani zatirali v Dalmaciji vse sledove po hrvaških dinastijah in kako malo se jih je ohranilo, bomo umeli ceniti tudi na-cionalno-politični pomen tega starino-slovskega uspeha. Italijanski znanstveniki so dobro razumeli zmago Buliceve-ga duha in smotrnega dela nad mrtvim kamenjem. Vsi vemo, da je arhitektonsko kamenje na teh zgodovinskih tleh več nego kamenje: vsak nov napis iz dobe narodnih kraljev pomeni novo zmago v historični pravdi zoper impe-rialiste z onega brega Adrije.
Pokojni aon Frane je že od L 1883 sodeloval v Velikem svetovnem zborni-
ku berlinske akademije »Corpus inserip-tionum latinorum«, ki ga je nekaj časa urejal sloveči Mommsen. Tu je proslavil Dalmacijo z mnogimi novimi napisi. Obsežno je tudi ostalo njegovo znanstveno delo. Debela knjiga »Štrena Bu-liciana«, ki je izšla za njegovo 75 letnico, je ob sodelovanju mnogih domačih in tujih znanstvenikov dostojno počastila njegov celotni opus, ki je v čast jugoslovanskemu imenu pred tujim svetom in neuničljiv temelj domače arheologije.
Don Frane Bulic si je vzgojil nekoliko zvestih učencev, ki nadaljujejo njegovo delo. Med njimi je tudi avtor lepe knjige o Poetoviji dr. M. Avranič, Buli-čev naslednik v splitskem Arheološkem muzeju. Tako je Splitu ohranjena tradicija, ki ima začetnika v Bulicevi izjemni in dragoceni osebnosti.
Omeniti je še, da je don Frane Bulic tiskal svoje znanstvene razprave v srb-skohrvaškem, nemškem, italijanskem, francoskem in latinskem jeziku.
Z Bulicem ni umrl samo velik znanstvenik, marveč tudi človek klasičnega stila, eden najizrazitejših in morda poslednjih naših humanistov starega kova. Umrl je mož, ki je spajal v svoji osebi in življenju preprostost, veličino in notranjo eleganco antičnega misleca s starokrščansko zvestobo in dobroto,
odločnost in ognjevitost nacionalnega človeka s svetovljansko objektivnostjo in duševno širino modernega Evropca.
Dalmacija žaluje za svojim največjim sinom. Pridružuje se ji vsa naša zemlja, zlasti pa njen slovenski del. Don Frane ie bil stalni post naše Rogaške Slatine, prav kakor nekoč vladfka Strossmayer. Tudi to pot je kot osem in osemdesetletni starec krenil na počitnice pod Donačko goro, toda usoda je hotela, da je prej ugledal »večne bregove« nego zelene slovenske hribe.
Spomin dona Frana Bulica bo živel večno v vsej jugoslovanski kulturi!
»Življenje in sveU prinaša v najnovejši številki medicinski članek dr. Maksa K rem-zarja »Utrjevanje«, nadaljevanje potopisa Antona Kapp>jsa »Na Solunsko glavo«, beležko o patru Gianfranceschiju .in nekro-log generalu Maistru, zanimivosti iz radio-fonije, dr. Antona D e b e 1 j a k a literarno črtico o arsr-ntinsktm pisatelju Albertj M Candiotiju, Emila Pirchana >Novi Vinodol«. nadaljevanje potopisa »Divji paradiž«, rubriko »Človek in dom« in vse .ostale zabavne rubrike. V prilogi se nadaljuje zgodovinska monografija dr. Vladimiria Travneria *Kuga na Slovenskem«. To pot obravnava pisec pojave kuge v celjskem okrožju. Razprava je izredno zanimive: z njo bodo imeli naročniki »Življenja m sveta« knjigo traj-
posetlti Triglavska jezera, knfio na Vogla koče na črni prsti, ali pa uživati lepoto Bohinjskega jezera. Preskrb i te si pravočasno vozovnice v pisarni SPI) v Ljubljani.
Palača Grafike, Masarykova ul. 14. Rezerviranje neplačanih sedežev ni dopustno.
u— Muzejski trg postaja čedalje lepši in bo najbrže že letošnjo jesen popolnoma dokončan. Sedaj zravna vajo ta nasipajo prečno pot, ki bo šla kakor doeiej, le da bo brez ovinka od Knafljeve ulice v šubičevo ulico. Na bivšem zanemarjenem vrtu so posekali vsa drevesa, navozili tja veliko prsti ta jo zravnali. Mestna vrtnarija bo že do jeseni uredila tam tudi gredice ta jih nasadila z raznim cvetjem ta zelenjem. Preuredili pa bodo istočasno tudi dosedanji s travo posejani del parka, kjer stoji Valvasorjev spomenik.
u— Zobni atelje Krloch, Rottna dolina ae
seli na Cesto U-24 ta sprejema od 16. t. m. dalje zopet redno.
u— Tatvina. Predvčerajšnjim ponoči se je vtihotapil v stamovanje Kramarjevih na Sv. Petra cesti 16 neznan tat ta ukradel iz kredence zlato zapestno uto. Tat je pobrat tudi par zlatih uhanov ter nekaj gotovine in pa srebrno moško uro, ki pa jo je, ker je pokvarjena, na vrtu odvrgel. Kramarje ve je oškodoval neznanec za oad 1000 Din vrednosti.
Iz Celja
e— članstvo celjske sokoieke župe tn
tudi Sokolskega društva v Celju odpotuje na pokrajinski zlet v Zagreb r petek S-t. m s posebnim vlakom Ob 18.30. Prihod v Zagreb ob 15.30. Povratek 8 postaje Za-greb-Sava v ponedeljek ob L30, prihod v Celje ob 4.20 zjutraj.
e— Podružnice Narodno strokovne zveze za Celje in okolico bo imelo v soboto ob 18. v »Skalni kleti« v Za vodni važen članski sestanek, na katerem bodo poročali govorniki iz Maribora. Vabljeni vsi člani in vsi, ki hočejo vstopiti v organizacijo.
e— škropljenje cest. Mestni škropilni avtomobil prav zadovoljivo opravlja svoj posel. Dobro pa bi bik), če bi tudi škropil ulico Pred grofijo, kjer je okrožno sodišče. Na to ulico ves dan pripeka sotace, tako da se zrak tudi zvečer ne more ohladiti, ker ulice nikoli ne poškropijo (Pričakujemo, da bo mestno načelstvo takoj uredilo zadevo.
e— Nevaren prijatelj tuje lastnine pod
ključem. V soboto se je splazil 261etni hres-posetai krojaški pomočnik Franc M. z Gorenjskega v neko stanovanje v Celju in hotel ukrasti suknjo. Domači pa so ga zasačili. Pobegnil je na ulico, kmalu pa ga je stražnik izsledil v neki gostilni v Za-vodni ta ga aretiral. Franca M., ki je že devetkrat predikazmovan zaradi tatvine in enkrat zaradi vloma, so izročili okrajnemu sodišču. Pri zasliševanju je prianal, da je hotel ukrasti omenjeno suknjo.
e— Dve tatvini. V petek Ob 20. Je neznan storilec ukradel šolskemu upravitelju g. Jožetu Jarku iz Orle vasi b kolesa, ki ga je bil pustil pred neko gostilno na Kralja Petra cesti, 300 Din vreden črn lister suknjič. V soboto okrog 12.30 pa je nekdo ukradel avtoprevozniku g. Antonu Sovin-ku iz Celja izpred neke hiše v Aškerčevi ulici 1000 Din vredmo, črno pleekano moško kolo znamke »Nazos« tov. štev. 141.065 evid. štev. 2—11.121—3.
e— Do jutri je ie čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije za zadnji glavni razred v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.16 in 20.30 zvočna opereta »Kadar srce izkregovori.« ta zvočna predigra.
Iz Maribora
a— Sv. maša zadušnica za pokojnim generalom Maistrom bo v četrtek 2. t m. ob
8. zjutraj v stolnici, a— ID. Mariborski teden od 4 do IS. t
m. Na »'biseru Drave«, dijvnem najmodernejšem in največjem kopališču srednje Evrope, našem Mariborskem otoku prireja Mariborski akademski sabljaški klub velike mednarodne plavalne in skakalne tekme, ki bodo brezdvomno imele važen pomen za nada-ljnjii razvoj plavalnega športa v Mariboru. Obenem pa bo na kopališču izveden tudi mednarodni sabljašiki reprezentančni turnir med Ntižio Avstrijo in dravsko banovino. Za obe prireditvi vlada ogromno zanimanje. Na Mariborskem otoku se bo vršila tudi zakLjučna prireditev »Mariborskega tedna« velika ljudska veselica v oblDki beneške noči z ogromnim ognjemetom in najrazličnejšimi atrakcijami, ki bo zadovoljila tudi najrazvajenej-šega ohiskovalca.
a— Dar. Namesto venca na krsto generala Maistra je daroval senator g. dr. P8oj krče vinskemu Rdečemu križu 100 Din.
a— Na državni nižji gozdarski šoti v Mariboru so za ključ i H šolsko leto včeraj dopoldne s službo božiio Ln razdelitvijo spričeval. Ob tej priliki sta jmela lepa nagovora odhajajočim gojencem enoletne šole rredsednik izpraševalne komisije, višji gozdarski svetnik v pokoju inž. Karel Tavčar ter upravniik šole višji gozdarski svetnik
ni vrednosti ki se- ne bo prodajala na kniižnem trga. Ali je treba še priporočati tako zanimiv in cenen (izvod 2 Din) tedenski obzornik? Najbolj ga pač priporoča n^>-gcva vsebina z množico ilustracij!
Slovenski spis o psihoanalizi. Tiskovna zadruge ie pravkar izdala kot 14. zvezek svoje zbirlci »Slovenske poti« spis nniv. prof. dr. Alfreda S e r k a >0 psihoanalizi« 120 strani obsegajoča knjiga prikazuje postanek. razvoj in teoreme te po vsem za-padnem svetu ib dolgo znane medicinsko-psihoioške strije. V devetem poglavju pa ie avtor podvrgel kritiki nekatere nauke in posebej še metode psihoanalitikov. O psihoanalizi in o njenem glavnem stebru Sig-mundu Freudu so pri na6 že pisali nekateri filozofski in pedagoški avtorji, nobeden pa ni orisal teh naukov tako podrobno in jim posvetil toliko kritične pozornosti, kakor avtor omenjenega spisa, ki je znan nevrolog in psih i ja ter Knjiga bo dobro rabila vsakemu izobražencu, ki se hooe poičiti o tem spornem. v?ndar pa izredno zanimivem sodobnem pojavu. Razumevanje olajšuje slovarček mani znanih tujk ob koncu knjige. Obširnejše poročilo še objavimo, za sedaj pa knjigo toplo priporočamo. Izvod 6tani? Din 35.
Ka; pripravljajo na našem knjižnem trga.
Kakor smo izvedeli, namerava izdati založništvo Umetniška propaganda (ing. Hjgo Uhlif) v teku prihodnjega leta poleg Že napovedanega slovenskega slovarja naslednje prevode: Balzac, Evgenija Grandetova;
Moderni Robimscn Douglas Fairbanks
Film ljubezni, poln divnih hawajskih pesmi, romantike, pustolovščin L Ld.
Danes ob 4., 7. ta 9. uri. Vstopnina najnižja Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 2730
inž. Zmago Zlernfeld. Enoletno gozdarsko šolo je obiskovalo v preteklem šolskem letu 7 gojencev. Sklepni izpiti so biK na tej So-li 38. in 30. t m Prvi razred dvoletne gozdarske šole je obiskovalo 14 gojencev. Učni uspehi na tej šoli so bili naslednji: eden ni uzdelal, eden je ostal oe-izprašan, dva imata popravni izrat, vsi ostali pa so izdelali.
a— Regulacija Pobreške ceste. Včeraj so pričeli delavci mestnega gradbenega urada planirati cesto med Kralja Petra trgom in Pobreško cesto jn bodo v kratkem pričeli poddrati tudi Turkovo hišo.
a— Nezgoda. Včeraj si je v Plačah pri Dobji Kungoti stanujočj 41 letni viničar Aiojcz Augustin pri padcu zlomi! levo nogo. Polklicani reševalci so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico.
a— V zlato svobodo. Včeraj dopoktoe je b>io pogojno odpuščenih iz marrborsfce kaizuSkiice 23 kaznjencev, ki so bili zaradi razHčnih zJo&nov obsojeni na večle-too kaze«. Na poboji so iSli daktilosko^tirani in Hh bo policija odpravila v domovinske občine. Večina pogojno odpuščenih je (z južnih krajev.
a— Smrt v valovili Drave. Včerad popoldne je Drava zopet zahtevala človeško žrtev. Ko je 151etni učenec Viijem Btaro-man s Pofbrežja okrog 15. pJaval "v biižhtf broda na pobrežlki strani, je nenadoma te-girnl pod vodo. Učenec Rudolf Ribič ie to opazil in takoj skočri za njim, da bi ga t»-šil, Bsuman pa se m več pojavil na j*>-
VTŠjO.
Iz Kamnika
ka— Turistovska sezona v planinah je
zdaj na vrhuncu. Vsako nedeljo pohiti v naše lepe planine par stotin izletnikov, pa tudi med tednom srečaš na vsaki poti vesele turistovske družbe. Na Krvavcu in Veliki planini je več stalnih gostov, ki se tn mude po cele tedne na planinskem letovanju. Rekord v obisku pa ima seveda Kamniška Bistrica, ki je pred kratkim dobila novega oskrbnika v osebi g. Petra Ur-šiča, ki je bil že prej skoro 10 let oskrbnik v bistriškem domu. Tudi na Menini je letos naraslo število obiskovalcev, vsi pa želijo, da bi lepo poletno vreme trajalo ie dolgo časa.
Iz Trbovelj
3— Karam bol. V petsk dopoldne ee Je vozil z ArzenŠkovim avtotaksijem v Hrastnik po službenem po6lu občinski veterinar gospod Rajko Deu. Pri drugem ovinka nru je pri vozil nasproti neki mariborski avtomobilist z večjo družbo. Na ovinku je zarvozil mariborski avto v Arzenškov avto z vso silo, da ga je zvrnil v jarek. Oba, šofer in g. živinozdravnik Den sta bila pri padcu poškodovana. Poškodovana sta bila tudi oba avtomobila.
t— Iiletniki. Na naše okoliške hriba prihajajo dnevno trristi iz vseh krajev. Zlasti radi obiskujejo Mrzlico in Sv. Planino, od koder se jim nidi krasen razgled. Nekateri ostajajo v kočah, kjer imajo izborno in ceneno postrežbo, kar po več dni.
Iz Ptuja
j— Narodni poslanec Lovro Petovar na 6hodu na Polenšaku. V nedeljo je priredila občinska organizacija Osluševci na Polenšaku javen političen shod, ki se je vršil v Lahovi gostilni. Shodu je predsedoval g. Korpar, ki je iskreno pozdravil narodnega poslanca g. Petovarja, tajnika sreske organizacije g. dr. Fermevca m predsednika občinske organizacije g. Laha. Poslanec g. Petovar obširno poroča o delovanju vlade in parlamenta, zlasti pa o zadnjih uredbah in zakonih. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. V imenu sreske organizacije je govoril še njen tajnik g. dr. Fer-mevc, v imenu občinske organizacije pa predsednik g. Lah. Po poročilih se je razvila živahna debata in je na razna vprašanje g. poslanec dajal potrebna pojasnila. Shod. ki je bil zelo dobro obiskan, je ponovno dokazal, da uživa jugoslovenska nacionalna stranka popolno zaupanje na deželi m da si nasprotniki zaman trudijo zanesti med kmečko ljudstvo razdor m nezaupanje do vsedržavne stranke.
j— Huda nesreča. Te dni je pasla na travniku v Nekotnjaku vžitkarica Kavčevv čeva Terezija krave, od katerih je ena nenadno zdivjala ter ubogo starko pobodla z rogovi ter jo tako močno vrgla po tleShu da je sirota ostala negibna, popolnoma ohromela. Prepeljana je bila takoj v ptujsko bolnico, kjer bodo ugotovili poškodbe. Ni izključeno, da ima nalomljeno hrbtenico.
Dickens. Pickwickovei (3 knjige); Jan ELaw-lesa. Obala plesalk (2 knjigi); Mackay. Zadnja dolžnost; Baškirčeva, Dnevnik f2 knjigi) in Stevenson, Čuden primer. — Zvezna knzjisarna je napovedala roman Kallinikova »Menihi in ženske«.
»Proteus« ob sklepa prvega letnika. S pravkar izišlo xk«eto številko edini slovenski časopis za poljudno prirodoznansivc »Proteus« zaključil svoj prvi letnik Deseti zvezek prinaša članek dr. Pavla G r o š 1 j a »Magdebarški župan in bolonjleki profesor«, odlično spisano poljudno kramljanje o izumitelju zračne seealjke Otonu Guericku in odkritelju galvanske elektrike prof. Galva-niju. Dr. Pa-vel Breznik je prispeval članek »Medvedi v Yellowstonskem parka«, dr. phil. med., tehn Ladislav Kline pa članek »Triumf moderne organske kemije«, ki v njem oceniu.ie zasluga kemika Friderika Wohlerja. Julij Nardin se oglaša z zanimivim fizikalnim kramljanjem >^lonte Christo* in tajna pi6ava na steklu«. Drobne vesti obravnavajo vprašanja kozmičnih vplivov na rast in zorente rastlin, odkritja okostja pračloveka iz najstarejše diluvijeke dobe. Kolumbovega jajca, termitov ali belih . mravelj, barve nebesnega svoda v stratosferskih višinah, tpkstonskih procesov in mše, 1 nastanek premoga in dr. Odgovor na vprašanja razpravlja o blisku. — Tako je torej zaključen prvi letnik časopisa, ki l^po opravlja svojo plemenito nalogo: razširjati in poglabljati poznanje orirode m tako vzbujati novo ljubezen do njenih zanimivosti in lepot Uredniku dr. Pavki Grošlju gne .
85 — 87. Komu: bagka 87—89; okol. Sombor 88 — 90; banatska 86 _ 88; ladja Tisa ali Dunav 98 — 100. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 186—205 (sremska. slavonska 185—195); ,2« 165—185 (165—175): >5< 145 — 165 (145 — 155); >6« 125—145 (125 — 135); »7« in >8< 105 — 115 (105 do 110). Otrobi: baški in sremski 75 — 77.50; bana teki 72.50 _ 75; baški ladja 82.50—85.
4- Budimpeštanska terminska borza (31. julija.) Tendenca neodločena. Promet živahen. Pšenica: za oktober 16.18 — 16.20, sa marc 17.14 — 17.15; koruza: za avgust 9.97 do 9.99, za september 10.24 _ 1020
ŽIVINA.
-t- Živinski sejem v Maribor«. Na torkoV živinski sejem v Mariboru eo prignali 8 konj, 16 bikov. 90 volov, 331 krav ter 11 telet, skupaj 446 glav, od katerih je bilo prodanih 261. Cene za kg žive teže so bil3 naslednji: debeli voli 3 do 4 Din, poldebeli voli 2 do 2.50 Din, plemenski voli 3 do 3.25 Dm, biki za klanje 3 do 3.25 Din, klavno krave debele 2.50 do 3.75 Din, plemensko krave 2 do 2.25 Din. krave za klobase 150 do 2 Din. molzne krave 2.50 do 3 Din, brije krave 2.50 do 3 Din. mlada živina 3 do 4 Din, teleta 4 do 4.50 Din. Cene mesa: vo-lovsko meso I. vrste 8 do 10 Din. volovsko nfso II. 6 do 8 Din, meso bikov, krav is telic 4 do 7 Din, telečje meeo L 8 do 10 Din. telečje meso II. 6 do 8 Din, svinjina 10 do 14 Din.
tirni 40 snopov. Orožniki so tatove večinoma že izsledili.
j— Z vraničnim prisadom okužena posestniška sinova Skela Janez in Lorber Jožef iz Marijine vasi sta sedaj že popolnoma okrevala in sta bila te dni zdrava odpuščena iz bolnišnice.
j— Napad. Ko se je vračal v nedeljo
rvečer 30 letni posestnikov sin Solina Franc iz Bukove domov, so ga trije neznani fantje, ki so bili že precej vinjeni, brez vsakega vzroka napadli z noži ter ga tako močno poškodovali po levi roki, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Fantom so orožniki že na sledu.
j— Velika tatvina poljskih pridelkov. V zadnjem času so se spravili poljski tatovi na snope pšenice, ki je že požeta in zvezana. na poljih v snope. Tako je bilo ukradeno posestniku Ferdinandu Zamudi v Go-rišnici 145 snopov pšenice, posestniku Gre-gCTCu Rudolfu iz Žabjeka 80, posestniku Žlahtiču Jurju iz Drave 60, Zalenku Antonu 35, Salerju Francu 80 in Potočniku Mar-
navdušuje kot dobra knjiga
ZAKOT PRI BREŽICAH. Kakor smo že pred par dnevi sporočili, pripravlja naš Rdeči križ Linhartovo veseloigto »Županovo Micko«, katero bodo uprizorili na prostem. — Radovednost in zanimanje za to igro. ki bo združena tudi s prosto zabavo, je vsak dan večje, zato glejte, da 5. t. m. nadete v čim večjem številu.
PROIZVOD UNION, ZAGREB
+ Winnipeg. 31. joilija. Začetni tečaji: Pšenica: za iilii 92.50, za avgust 97, za oktober 99.
+ Ljubljanska borza (31. julija.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh) pšenica (po mlevski tarifi): baska 79/80 kg po 155 — 157.50. baška. 80 kg po 157.50 do 100; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.50 do 150; moka: baška »Og« po 250 — 255,
4- Novosadska blagovna borza (31. julija.) Tendenca nespremenjena Promet srednji Pšenica: baška okol Novi Sad. srednjeba-ška in gomjebaika. stara. 78 kg, in nova 79 kg 109—111; okol Sombor. stara 78 k° in nova 79 ke 106--108. baška ladja Tisa stara 77 kg in nova 79 ks 120—122; ladja Begei stara 77 kg in nova 79 kg 119—121: slavonska nova 79 ks 104—106; sremska stara 78 kg in nova 79 kg 107—109: gornje banatska. stara 77 kg »n nova 79 kg 1(® —111. Oves; baški sremski slavonski 72 —74; banatska 70—72; baška ladia 76—80 Ječmen: baški in srem6ki aovi. 65—66 ke
Gospodarstvo
Padec svetovnega nivoja cen
konec 1928 sredina 1934 padec Danska	151	64 — 58 °o
Anglija	138	60 — 57a/o
Madžarska	135	58 — 57 °/o
USA	142	64 — 55 °.'o
Norveška	154	69 — 55°. o
Švedska	142	66 — 54 »/o
Španija	147	69 — 53 °/o
Jugoslavija 104	51 — 51 %
Nizozemska 148	76 — 48d/o
Poljska	118	63 — 46°/o
Italija	131	72 — 45%
Belgija	124	€3 — 45'/«
ČSR	139	81 — 12 "Vo
Francija	129	77 — 40°/«
Švica	144	89 — 38 °/o
Avstrija	128	86 — 33 0/o
Nemčija	140 .99 — 29 Vo
(Vsi gornji indeksi eo izračunani v zlatu na bazi 1913./14. enako 100, le naš indeks jle izračunan na bazi 1926 enako 100.)
Kakor nam kaže gornja primerjava je nivo cen v zlatu odstotno najbolj padel v državah, ki so zapustila zlato valuto, kar je tudi naravno, kajti že padec valute pomeni istočasno padec nivoja cen v zlatu. Od držav, ki so ohranile zlato valuto, je v znatnejši meri uspelo potisniti nivo cen navzdol v Nizozemski, Poljski, Italiji, Belgiji in Franciji. Zlati indeks ceni v češkoslovaški, je navzlic devalvaciji valute (za eno šestino) še vedno razmeroma visok. Najmanj pa so padle cene v Avstriji in Nemčiji. V Avstriji znaša navzlic devalvaciji šilinga padec cen od leta 19*28. le 33%, v Nemčiji, ki ima formalno še zlato valuto, pa komaj 29%. Ta nezadostni padec nivoja cen je tudi vzrok, da Nemčija ne more izvažati. Vidijo pa se tudi že znaki nekase inflacije v Nemčiji, kajti od konca leta 1932. do srede letošnjega, ko je v vseh drugih državah nivo cen nadalje padal, se je v Nemčiji indeks cen celo dviginil od 91 na 99.
Najznačilnejši pojav svetovne gospodarske krize je gotovo padic svetovnega nivoja cen-Že pred nastopom svetovne gospodarske krize je bil svetovni nivo cen v zlatu že vrsto let v postopnem padanja, čeprav to padanje ni zavzemalo tako velik obseg. Vzrok tega padanja svetovnega nivoja cen v prvem desetletju po vojni pa je bil ta, da ee je splošni nivo cen v zlatu med vojno znatno dvignil, nakar so ee po vojni cene zopet pričele približevati predvojnemu stanju. Navzlic temu je bil skoro v ve'h državah pred nastopom svetovne gospodarske krize nivo cen v zlatu še vedno za 10 do 40°/o višji nego pred vojmo. čim pa je nastopila gospodarska kriza, eo pričele cene povsod v ostrem tempu nazadovati in se je to nazadovanje še poostrilo, ko eo posamezne države pričele op.iščati zlati standart Danes Je položaj tak, da je nivo cen v zlatu v vseh državah že nižji nego je bil pred vojno in ee v večini držav, zlasti v onih, kjer je prišlo do razvrednotenja valute, giblje med 60 in 80 "/o predvojnega nivoja cen.
Tudi v naši državi zaznamuje indeks cen v trgovini na debelo od leta 1928. stalno nazadovanje. Ob koncu leta 1928. je naš indeks cen na debelo znašal 104 točke (1926 enako 100): sredi letošnjega leta pa ie zna-gal le še 65.5, tako da so cene v dinarjih pri nas od konca leta 1928. nazadovale povprečno za okrog 36 °/o (pocenitev življenjskih stroškov je seveda še manjša). Če pa izračunamo indeks na zlati oodlagi, tedaj vidimo, da je nag indeks cen na debelo v rlafu nazadoval od bonca leta 1928. do srede letošnjega leta na polovico, namreč od 104 na 51 (zlati indeks je izračunan na podlagi oficielne premije (18.5 °/o). Kakšen ie bil razvoj cen v trgovini na debelo od konca leta 1928. do srede letošnjega leta v dr.igih državah, nam kaže naslednjla primerjava:
Repertoar
MARIBORSKO GLEDALIŠČ® Sobota, 4. avgusta ob 20. v mestnem perfca na otroškem igrišča ob konca Tjrrite-v? ulice: »Kulturna prireditev v Cnri mlaki«. Premiera ob otvoritvi »Mariborskega tedna«.
Otroci pišejo svoje življenje
Nekaj prezanimlvega čebljanja Iz »Kresnic"
prav pošteno našeškal. Umili so me, pa je bilo vse dobro. — Darko Schmidt, 4. razr., Dolenji Logatec.
Iz moje mladosti. Tudi meni ni bilo vse z rožicami posuto, ko sem zagledal hič sveta. Zbolela mi je mama, morala je v bolnico, pri meni so ostali tuji ljudje. Neko noč se mi je sanjalo, da zraven mene v rakvi leži mama. Ko so me oblekli, sem dal roke na hrbet ter po kuhinji hodil sem ter tja. Premišljeval sem o mami, kje je. Nenadoma sem se domislil, da mrliče nosijo na pokopališče. Bilo je pa to zimskega dne, name ni nihče pazil, zmuznil sem se skozi vrata, tak, kakršen sem bil v hiši, sem šel proti pokopališču. Sam pri sebi sem mislil, da bom na pokopališču našel rakev. Sklenil sem, da bom tudi jaz šel v jamo z njo. Na potu me je pa dobila trafikantova hči, bilo je to v Gor. Logatca pri gradu. Kakor da bi vedel, sem hotel hitro skočiti mimo nje. Toda ona me je že držala za rame in me vprašala, kam grem. Odgovoril sem kar na hitro: »K mami na pokopališče!« Ona me je pregovorila, da je mama že, doma. Res sem jo ubogal in šel domov. Tako sem iskal mamo. — Nekoč je zopet šla moja mama v bolnišnico. Takrat pa so mi dali k maminim staršem. Jez sem bil tako navajen, da so mi vsako noč dali vode. Mamini starši niso tega vedeli, zato sem vso noč jokal. Stari ata je šel opolnoči odpirat zaboj s piškoti ter mi jih dal. Toda moj jok se ni utolažil. Ko je prišla mama iz bolnice, je nisem več spoznal. Klical sem za mamo njeno sestrično. A ko sem zaslišal njen glas, sem se obrnil kar stran. Neko noč sem se začel premetavati po postelji. Mama me je vprašala: »Štipko, ali hočeš vodke?« Odgovoril sem: »Da!« Mama je vstala in mi dala vode. Tako sem spoznal zopet mamo. — Štefan Rržen, 4. razred. Dolenji Logatec.
Kamen na srca. Ko sem hodil v četrti razred, sem bil po šoli zaprt Doma so mo vprašali: »Kod si hodil?« Povedal sem po pravici. »Ali ti zato dajem kruh v šolo, da si vsak dan do štirih tam? Navežem ti culo, pa lahko greš sam kruha služit.« Men! pa so solze porosile oči, ker so mi še rekli, da ne smem več njihovega praga prestopiti. Nato sem šel v listnjak. Mati pa so prišli za mano. »Kaj se muliš?« »Saj se ne!« Srce mi je bilo tako težko, kakor bi imel najtežji kamen na njem. »Pridi v hišo!« Prinesli so mi jesti, ali nisem mogel jesti, tako mi je bilo težko. — Janez Karo, 5. razr.. Sv. MaTjeta niže Ptuja.
Jaz. Jaz sem fant od tare, imam debelo glavo in širok trebuh. Zgovoren sem, kadar sem v družbi, v šoli ne. Drugače sem pa priden, če se ne stepem. Prijatelj moj je pa sosed Milan. Zelo dolgo sva si bila dobra, le danes sva se malo spoprijela. Ubog 6em, ker nimam mame, sam moram kuhati m šivati. Vesel sem pa zato, ker imam bisernico, nanjo igram in si kak dinarček prislužim. — Franc Tomažič, 5. razred, Litija.
Koline. Skoraj pri vsaki hiši se že godi, da nimajo masti. Saj je leto dolgo m vsak dan se masti rabi in jemlje iz lonca. Tako se je zgodilo tudi pri moji sestri v Vano-čah. Zmanjkala jim je mast. Sklenili so, da bodo mesarili Zato so prišli k nam že na predvečer in so rekli: »Jutri pa vsak k nam, ki je višji od kolena.« Potem smo pa vprašali. zakaj. In oni so rekli: »Bomo mesarili, eden bo vlekel za Tep, drugi za nogo, tretji za uho, nož se bo zabliskal, prašič zacvilil in mu bo konec življenja. Potem pa ga bomo jedli. In res je odšel rano zjutraj brat, pozneje pa mama in oče. Domov so prinesli mesa, klobas m še drugih dobrot. Potem so pa rekli: »To so koline, za tiste, ki ste bili doma.« — Vera Ficko, 3. višja narodna šola, Pečarovci, Slovenska Krajina.
Naša domača navada o božiča. Najlepši je božič ,ta obdaruje otroke, če so bolj premožni. Sedaj pa moram malo popisati, kako mi praznujemo božične praznike. 24. je post Ta dan za otroke, ki radi jedo, pač ni prijeten, ker dopoldne ne smejo jesti. Drugega dne opoldne pa sede že vsi za mizo, mirni, molijo in vsi veseli čakajo te božje žlice. Da bi scopoldne bolje nasitili, je pri nas pripravila mama malo boljša jedila, namreč: pogačo. fižoL, krhlje, juho pa malo sira in smetane, ki nam jo je dala soseda. Ko je prinesla na mizo, je vzela štiri fižolke m vrgla v vsak kot enega m Tekla: »Bog daj. da bi imeli toliko fižola, da bi se potepal v vsakem kotu! Ko smo se najeli, smo malo molili, pa je mama spet reklai Ta hleb kruha ostane za sv. Tri kralje. Na novo leto pa hiti mlado in staro v cerkev. Kdor gre prvi v cerkev, bo vse leto bister. Prvi so šli sosed, kateremu pravi io »huj-dič«. Če jih kaj razjezi, rečejo: »Hujdič* nema!« • -
tftadobt na $taku in solncu
vam daje NtVEA j
r—	Pred sobičenjem mo-	zmanjSate nevarnost
a>	rate svoje telo drgniti	solnčarice a dobite ob-	^^
€	z Nivea kremo ali Ni-	enem prekrasno bro-	^aHPj
1	vea oljem. S tem nasto barvo kože.	NHgi
NIVEA na §taku in botncul^šk
nosti, da premogovniki niso letos odpuščali delavstva.	' ,
= Sporazum glede izvoza sadja v Nemčijo. Dne 28. julija je sklical »Priz&ds: konferenco sadjarskih izvoznikov in trgovcev, h kateri je bila na izrecno željo ministrstva povabljena tudi Kmetijska družba, da se razdeli izvozni kontingent za sadje v Nemčijo. Ustanovil se je sindikat za izvoz, ki bo razdelil zdriženim trgovcem sorazmerno z izvozom prejšnjih treh let kontingent. Kmetijska družba bo pri sindikatu vršila kontrolo ter bo intervenirala v prid kmetovalcem, tako glede cen, kakor tudi glede krivic, ki bi se morda pripetile kmetu. Za svoje- člane si je zagotovila od kontingenta 50 vagonov. Delegati Kmetijske družbe eo se držali navodil producentov, določenih v resoluciji na sestanku dne 15. julija na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
= Podaljšanje roka za prenos denarja javnih fondov, pupilarnega denarja ter samoupravnih glavnic na Državno hipotekarno banko. Kakor znano, je bilo z novelo k zakona o Državni hipotekami banki od 30. marca 1922 določeno, da Državna hipotekar-na banka upravlja vse javne fonde, pupilar-ne in depozitne glavnice, občinske, sreske in banovinsko glavnice in vse one glavnice in denarje cerkva, samostanov in drugih korporacij, ki se pobirajo v dokladah in se v 6 mesecih ne uporabijo za to, za kar eo namenjeni. S členom 117. g pa je bilo istočasno določeno, da morajo zavodi in ustanove v noavih pokrajinah, ki so do 6klenitve tega zakona sprejemali na vloge in v hra-
Gospodarske vesti
= Zaposlenost rudarskega in topilniške-e» delavstva. Glavna bratovska skladniea v Ljubljani je sestavila podatke o povprečnem števila v mesecu juniju pri bratovskih sldadnicah zavarovanih članov, in sicer polno zavarovanih in manjpravnih članov. V preteklem mesecu je bilo povprečno zavarovanih v dravski banovini 10.542 članov, nasproti 10.452 v maju. 10-382 v aprilu, 10476 v marcu. 10.492 v februarju in 10.504 v januarju. Dočim se članstvo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v prvi polovici sezonsko vedno dvigne, imamo pri rudarskem in topilniškem delavstvu, ki je včlanjeno pri bratovskih skladnicah, običajno obratni pojav, ker je članstvo v poletnih mesecih zaradi sezonske slabše zaposlenosti premogovnikov običajno manjše nego v zimskih mesecih. Letos pa je stanje članstva od začetka leta skoro ves čas precej stabilno. in sioer zaradi tega, ker v premogovnikih letos niso več odpuščali delavstva (zadnja večja redukcija je bila izvršena^ 'ani spomladi) in ee kaže sezonsko 6labša zaposlenost v premogovnikih predvsem v praznovanju. Gibanje članstva jle bilo v zadnjih letih naslednje:
19S2. 1933. 1934. januar	12.352 11.011 10.5O1
junij	10.869 10149 10.542
Dočim te leta 1932. število zavarovanih članov od januarja do junija nazadovalo za 1483, lani pa v istem razdobjto za 862. vidimo letoe malenkostno povečanje za 38 članov, kar pa je, kakor rečeno, pripisati okol-
| materialnega »standarda«. Čudno se ' sliši, vendar je res, da je Anglija danes najcenejša dežela na Zaoadu, cenejša od Nemčije in Švice, a mnogo cenejša od Francije. V Londonu eo ljudje očitno od leta do leta bolj zadovoljni in ne toži.io več o težkmi življenji. Še malo, in tam se bodo samo spominjali »starih, hudih časov«. — V isti številki »Nove Evrope« je izšel prispevek Vojislava Bogič*viča k zgodovini sarajevskega atentata, članek Marijana Mikca o našem filmu in polemičen sestavek dr. Hal-lerja o vprašanju, ali naj ee ustanavljajo na univerzah etolice za komparativno književnost.
Češki glas o letošnjih »Kresnicah«. 0 letošnjem zborniku Mladinske Matice so priobčili praski »Narodni Liety« beležko »Na 96 straneh je sodelovalo 70 otrok, med mirni tudi ljudskošolski učenci: to izrazito mladinsko delo. kj ie novo po obliki in vsebini. prosto odvečnih fraz, polno iskrene neposrednosti, se uvršča med najzanimivejše. kar nudi mladinska književnost.«
Max Reinhardt je bil poklican v San Francisco, kjer bo režiral »Sen kresne noči«. V Ameriki ostane do oktobra, nato ee vrne na Dunaj in bo režiral v Jožef o vem gledališču.
Roman o Atili. O grozotnem brniškem kralju Atili. ki ga je pri nas opeval Anton Aškerc in čigar grob z zlato krsto je ljudska domišljija že ponovno iskala v raznih krajih slovenske Panonije. ie i »šel roman nemškega orinovednit-ia Gerhariji Ellerta z naslovom »Attila«. Kritika ee izreka o njem prav ugodno. ..........
vee priznanje za delo. ki ga izvršuje in ki ima v naših kultjrnih razmerah še prav poseben pomen. Upamo, da bosta založnik (Prirodoslovno društvo v Ljubljani) in uradnik tudi v bodoče vztrajala pri uspešno za-početem delu in da se bodo okrog »Proteja« rew zbrali vsi. »ki ljubijo prirodo in rodno zemljo,« kakor poadarja uredništvo v vabilu na naročbo prihodnjega letnika.
0 mladi slovenski književnosti je izšel v najnovejšem (8.) zvezku zagrebške »Hrvatske revije« oris iz peresa I. Kozarčanina. Pisatelj pravi v svojem sestavku, da je »fragmentaren in subjektiven«. Pojdarja nekatere idejne in umetniške momente v prozi Miška Kranjjca. l:riki B. Faturja in M. Klop-čiča ter v prozi Mirka Javornika in L. Mrzeia.
0 mednarodnem kongresu Penkluba v Edinburgu na Škotskem prinaša najnovejša številka zagrebške »Nove Evrope« daljši članek svojega urednika dr. Milana čurči-na. ki se je udeležil kongresa. Predvsem poroča o naivažnejši diskusiji na tem pisa-tel jskem zborovanj«, namneč o vprašan •u miru in duhovne svobode. Pisec prepleta evoj članek o kongresu z zanimivimi opazovanji in vtiski iz tjjine, zlasti glede na vesti o prihodnji vojni, o nemški bojaželj-nosti, o krizi demokracije, o škotskem nacionalnem gibanju i. dr. Avtor se je v Veliki Britaniji navzel mirnejših pogledov na današnji položaj, ki nikakor ni brezupen. >Po težki gospodarski krizi začenjajo v Angliji govoriti o nje ponehavanju. Že se čuti vračamje v normalne čase: vse pe zopet skuša postaviti na noge in vsak prispeva k vzpostavitvi reda ter moralnega in
Nepretrgan polet okoli zemlje
Angleški polkovnik Etherton hoče z letalom objadrati zemljo
Startal bo menda že v začetku avgusta
Polkovnik P. T. Etherton, eden najboljših poznavalcev Azije, bivši konzul Velike
Sritanije v notranjosti Kitajske, ki se je ni proslavil kot organizator angleškega poleta na Mount Everest, pripravlja svetu novo senzacijo, ki bo po možnosti zasenčila njegov himalajski podvig tako po organizaciji kakor po težavi izvedbe. Etherton Jcani s svojim aeroplanom objadrati zemljo v nepretrganem poletu. Startal bo na angleškem vzletišču Croydonu.
Takšen polet je seveda mogoč le pod gotovimi pogoji. Kajti navzlic ogromnemu napredku tehnike še danes nimamo letalskega motorja, ki bi lahko obvladal takšno vožnjo brez vmesnega pristanka. Etherton si hoče zaradi tega pomagati z drugačnimi sredstvi. Že zdaj organizira polnjenje rezervoarjev za bencin in olje v zraku.
Da je nepretrgan poleg okrog zemlje
mogoč, to 90 dokazali že ponovni poleti ameriških in drugih pilotov. Moški letalci in ženske letalke, ki so se trgali za vztraj-nostni rekord v zraku, so morali ostati nad zemljo po več dni. Krožili so neprestano v kolobarju, elipsi ali osmici in so ae vrnili na zemljo šele tedaj, ko so dosegli zaželje-ni uspeh. Izčrpane zaloge goriva so polnili v zraku, in sicer s pomočjo dolgih gumastih cevi.
Tudi Etherton si zamišlja na ta način svoj »non-stop« polet okolu sveta. Da si olajša podvig, je pripravil načrt za polet do zadnje podrobnosti. Prepotoval je z vmesnimi etapami Romunijo, Rusijo, Turčijo, Indijo, Niponsko, Aljasko in druge dežele. V trenutku, ko bo radio oznanil, da se letalo bliža postajališču za tankanje. se bo z letališča .dvignilo letalo z rezervoarji goriva v zrak in bo od zgoraj napolnilo
polkovnikove posode z bencinom in oljem.
Podjetje financira neko veliko angleško časopisno podjetje, ki si obeta od njega primerne publicitete in dobička s povečano naklado. To podjetje bo pridelilo Ether-tonu nekega »letečega reporterja«, ki se bo menjaval s polkovnikom pri krmilu letala ter bo v »prostem času«, ko ne bo pri volanu, sestavljal brzojavna poročila za svoj koncem. Oddajal bo svoje članke na ta način, da bo na dogovorjenih krajih vrgel iz letala poštno torbo, ki jo bodo na zemlji prestregli ljudje, posebni zaupniki pa jo odprli in sporočili njeno vsebino po brzojavni poti v London.
Ethertonove priprave so že tako dozorele, da se bo polkovnik vrgel na realizacijo svojega načrta že v začetku avgusta. Mož pričakuje, da se mu bo podvig na celi črti posrečil.
Dresslerjeve ni več
Smrt ene izmed najpriljubljenejših filmskih zvezdnic
v Ameriki

1% New Torka poročajo, da je umrla pm-nrm ameriška fiVmSir* igralka Marija Dressler, ki je bila po svojih materinskih vlogah znana vsem obiskovalcem kinematografov.
Dresslerjeva je bila v Ameriki mnogo bolj priljubljena kakor Greta Garbo, kajti njene vloge niso bile tako težko zasnovane in tudi ni iskala problemov tam, kjer Jih ni bilo. Posebno je Dresslerjevo priljubilo ameriškemu občinstvu dejstvo, da nI delala razlike med življenjem in platnom. Kazala se je takšno, kakršna je bila v resnici
Pokojnica je učakala 63 let, postala pa
Je slavna šele v svojem 57. letu. Po materi je bila Američanka, po očetu Nemka. Pisala se je prav za prav Marija K5rt>er.
Preden je šla k filmu, se je udejstvovala v revijah, in sioer je najrajša nastopala v komičnih vlogah, šele pred šestimi leti je prišla v Hollywood, kjer pa so se prvi njeni filmi ponesrečili. Pozneje se je izkazalo, da to ni bila njena krivda, marveč krivda sestavljalcev besedil. Ko pa se je pojavila na platnu, se je takoj priljubila občinstvu. Kako so se zanimali zanjo v zadnjem času. pričajo poročila ameriških listov, ki pišejo, da ni minil dan. da ne bi prišlo v sanatorij, kjer je ležala bolna brez nade na ozdravljenje, na tisoče brzojavk. Vsak dan se ie informiral o njenem stanju celo predsednik Roosevelt. Vsa Amerika se je tresla v pričakovanju smrti svoje velike matere na platnu in mnoge oči so se
Nov slap
Iz Afrike poročajo, da so v reki Esse-quetoo, blizu Georgetovma, prestolnice brtt-ske Guvane, odkrili ogromen slap.
Neka komisija, ki ji je bflo poverjeno delo za ureditev obmejnih vprašanj na ozemlju Britske Gujrane, je na svojem pota prišla do kraja, kjer se je oddaieč slišalo zamolklo grmenje voda. Člani odprave ao v začetku menili, da bruha kje v bližini ognjenik ali da se trese zemlja. Sli so v smeri, odkoder je prihajalo bučanje in so v največje iznenadenje odkrili gigantski slap. Voda grmi čez skale v globočino ta ustvarja pri tem igro pršečih meglic. Osebe, ki so videle slap, pravijo, da vzdrži primero z najlepšimi slapovi na zemlji.
Brttska vlada bo zdaj napela vse sile, da privabi v svojo Guyano tujce, obenem pa so na delu tudi strokovnjaki, ki bodo izraibffl vodno silo za električni pogon.
Marija Dressler v fflnm »Ana
Christie«
orosfle, ko Je prišla med ljmfl vest o njeni
smrti.
Nova pariška pijača
V Parizu je prišla v modo nova pijača, posebne vrste mešanica belega, ln rdečega "vina. Pijača se imenuje »vin blanc eassis< ali kratko »cassis« in je že postala pravcata ljudska pijača v vročih poletnih dneh.
Ta pijača, ki sestoji skoro izključno ta rdečega vina, kateremu dodajo za brizg belega, vsebuje le malo alkohola ta pravijo, da tafoorno gasi žejo. Morda se sprite tega tudi pri nas kdo spomni, da U bSJo dobro, če se pomeša ča&a pristnega cvička z žlioo izvrstnega ljutomerčana. potem nam ne bo treba poleti uživati francoskih vinskih mešanic.
Kancelar Schuschnigg
Novi avstrijski kancelar dr. Kurt pl. Schuschnigg šteje komaj 37 let ter ima za seboj razmeroma kratko politično kariero. Narodil se je v Rivi ob Gardskem jezeru generalu Arturju Schuschniggu, obiskoval je gimnazijo Stella matutina v Feldkirchu na Tirolskem, univerzo pa v Innsbrucku in se je posvetil advokaturi. Bil je v svetovni vojni in si je pridobil več odlikovanj.
Kot vojni ujetnik je živel nekaj časa v Italiji, odkoder se je vrnil 1. 1919 domov. Politično je stopil na plan v aprilu 1927, ko je bil izvoljen v državni zbor. Pri pre-osnovi Bureschove vlade 1. 1932 je postal pravosodni minister. Potem je prevzel na-učno ministrstvo, poleg katerega je vodil nekaj časa tudi resor za pravosodje. — Schuschnigg je oče raznih reform v prosvetni stroki, kot človek pa je pripadal najožjemu krogu pokojnega kancelarja dr. Dollfussa.
V stratosfero z balonom, na zemljo s padali
Podrobnosti o ponesrečenem ameriškem vzleta
Materialna napaka vzrok letalske nesreče
švicarska komisija, ki je natančno proučila vzroke letalske katastrofe Condor-jevega potniškega letala pri Tuttlingenu, objavlja: Desno krilo letala se je našlo kakšnih 800 m od mesta, kjer sta bila nosilna kabla. Iz tega se da presoditi, da se je zrahljala vez opornega kabla, ki je nosila desno krilo ponesrečenega aeroplana. To je bil pravi vzrok da je aeroplan treščil na zemljo in pokončal potnike in posadko.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Iz New Torka poročajo nekatere zanimive podrobnosti o ameriškem vzletu v stratosfero, ki ga je podvzel v soboto zjutraj znani major Kepner z dvema tovarišema stotnikoma.
Deset ur so se letalci dvigali, v višini 18.290 m pa so opazili, da se balon več ne dviga, marveč stalno pada. Plašč balona se je na več mestih pretrgal in se ni mogel držati v zraku. Ko je balon padel do višine 10.000 m, pa so letalci videli, da velja napraviti nagel sklep, če se hočejo rešiti. Sklenili so torej, da drug za drugim odskočijo s padali na zemljo.
To ni bilo posebno težko, ker so imeli ves čas dviganja v vis pripravljena padala. Ko so videli, da pada balon z brzino 150 m na minuto in da zeva v plašču 15 metrov dolga razpoka, so se pripravili na
odskok. Prvi je skočil ta gondole son, in sicer v višini 1500 m. Njemu je sledil v višini 900 m Stevens, zadnji pa major Kepner, ki je ujel prav zadnji trenutek za odskok, kajti bil je samo 100 m nad zemljo, ko je skočil lz gondola.
Vsi trije letalci so srečno pristan na ne-ki farmi v državi Nebraski. V ne preveliki oddaljenosti je potem priletela na zemljo tudi gondola z balonom. Gondola se je zaradi precezšnjega sunka močno stresla, toda naprave v nji so ostale ohranjene. Letalci pravijo, da se je vzlet ponesrečil zaradi precejšnjega sunka močno stresla, balon v veliki višini. Najprej se je odtrgalo nekaj vrvi, nato se je preluknjal na več mestih balonov plašč in letalci so videli, da se jim ne bo mogoče rešiti drugače kakor s padali.
Prazgodovinska svatba
Dva zakonska kandidata iz Chicaga sta si izmislila originalno poročno ceremonijo, kakršne še ne beležijo ameriški anali.
že priprave za svatbo so bile kaj neobičajne. Priče in gosti so namreč prejeli vabilo, naj ne pridejo na svatbo v običajni družabni obleki, marveč naj se pokrijejo samo z kozjim kožuhom. Ta domislek je nekaterim zelo ugajal in so ga povabljenci radi sprejeli. Svečenik, ki je opravil poročni obred, se je v tem pogledu pridružil večini.
Ženin in nevesta sta si sama izbrala spremstvo, sestoječe iz sedmih oseb. Poroka se je vršila v antidiluvialni dvorani prazgodovinske razstave v Chicagu. Za
ogromno postavo papirnega brontozavra so svatje odložili oblačila ter se ogrnili z majhnimi kozjimi kožuščki. Sprevod je krenil nato k improviziranemu altarju na dnu dvorane, kjer Je bila zveza zapečate-
na.
Jetika in sončenje
Angleška zdravnika Hoss in Erwin:, voditelja bolnice v Dromptonu, objavljata ▼ »British Medica! Journalu< članek, iz katerega izhaja, da je šestina jetičnikov, katere sta zdravila, dobilo to bolezen zaradi neprevidnega sončenja. Ljudje, ki so mr-šavi in izčrpani, se smejo le zmerno izpostavljati sončni svetlobi. Vsakdo, ki ga sončna kopel utrudi ter čuti temperaturo ah. se celo ponoči poti, mora nemudoma ustaviti sončenje, sicer mu postane nevarno in ga lahko ugonobi.
Maršal Lyautey
Originalna in stvariteljska osebnost
Postava pokojnega francoskega maršala Lyauteya se dviga med najvišje vojaške figure Francije. Čeprav pokojniku ni bilo dano, da bi se izkazal v svetovni vojni, krasi njegovo glavo lovorov venec. Saj je z dejanji dokazal, da si lahko človek tudi na ta način zasigura častno mesto v zgodovini.
Lyauteyev oče, ki je služil vojake pod Napoleonom, se je oženil z lotarinško ple-menitašinjo. Pisala se je Laura de Grimoult de Villemofte. Mladi Lyautey je užival ari-stokratsko-rojalistično vzgojo. To je napravilo iz njega zvestega republikanca, ki pa je teoretično le bil prepričan o monar-histični nadvrednosti države.
Nezgoda, ki ga je zadela dve leti po roj-stvu, je storila, da je moral deček leta in leta preležati v ležalki. Natrl si je namreč hrbtenico. To je ustvarilo že v dečku tako zvani manjvrednostni kompleks, ki je spodbujal otroka k višjim smotrom. Bil je ze-
lo slavohlepen.
Pozneje je prišel v vojaško šolo, kjer pa je silno mrzil dril. V tej šoli se je njegovo naziranje do monarhije in republike dokončno izčistilo. Spoznal je namreč, da so republikanci mnogo čvrsteiši v idejnem pogledu kakor monarhisti, ki so imeli med njegovimi sovrstniki zelo omejene poglede na svet Tako si je poznejši vojaški dostojanstvenik pridobil mnogo prijateljev ne le med častniki, ampak tudi med pisatelji.
Lyautey je bil izrazit aktivist. O aktiviz-mu je zapisal te-le besede; »Najsi pride človek iz takšnega socialnega miljeja kakor hoče, najsi bo katerikoli vere, vedno prinese v življenje nekaj, kar mu pravi, da je treba delati ter se priključiti veliki celoti. Vsi se borimo proti moralnemu nihilizmu, podiramo umetne stene, ki nas ločijo in delamo za splošni mir ter ustvarjamo narodni veličini velike može. ljudi brez doktrinar-ne tesnosrčnosti, brez strankarskega duha.« Tako se je glasil Lyauteyev program.
Garnizijsko življenje ni prineslo Lyau-teyu, ki je bil mož dejanja, nobenega zadoščenja. Preveč sta ga preganjala demona dolgčas in slavohlepje, da bi mogel životariti v vojašnici. Rajši se je dal uvrstiti v neki vojaški oddelek v Alžeriji. Tam je kampiral s svojim švadronom pod milim zvezdnim nebom. To življenje je napravilo na Lvauteva nepopisen vtis. In tako je srečalo leto 1894 Lvauteva že v činu majorja, ki se je neprestano spraševal, če je nametno ali nespametno tratiti čas z vojaščino. Tedaj ga je sreča! general de Boisdeffre v Indo-kini. Tam je Lvautev slišal iz ust generalnega guvernerja de Lanessana zelo mnogo koristnih stvari. Spoznal je tudi inteligentno kolonizacijsko metodo. Ta guverner je namreč zastopal načelo, ds delajo Evronci velikanske nanake, ko si osvajajo tuje dežele s silo. Tedaj je namreč bilo v modi naziranje, da treba vdreti v takšne dežele,
ki so imele staro civilizacijo. Tako se je Lyautey naučil spoštovanja načela, da je treba kolonijo vedno vladati v slogi z njenim domačim poglavarjem. Gim bolj spoštuje kolonizator tradicije dežele, ki jo je dobil v upravljanje, čim bolj se trudi, da bi pritegnil domačega vladarja na sebi enako stopnjo, tem uspešnejše je njegovo kolonizatorsko delo.
Ta metoda se je z Lyauteyevimi sposobnostmi sijajno obnesla v Tonkingu, kamor je usoda Lyauteya zanesla po njegovih lastnih besedah deset let prepozno. Tam je Lyautey spoznal Gallienija. izvrstnega kolonialnega častnika, ki se je tudi v svetovni vojni povzpel na stopnjo odličnega vojaškega poveljnika. Gallieni je našel v Lyau-teyu izvrstnega sodelavca. Ko je odpotoval na Madagaskar z namenom, da zatre upor domačih vstašev, je vzel s seboj Lyau-teva, ki je dovršil naloženo mu delo v kratkem mesecu dni.
Pozneje se je Lyautey, ki si je pridobil s svojo prakso velik ugled med kolonialnimi pionirji Francije, spoznal še z alžirskim guvernerjem Jonnartom. Ta se ga je spomnil v trenutku, ko so izbruhnili nemiri na alžirsko-maroški meji. Meja je bila namreč tam tako nesrečno potegnjena, da so roparski rodovi nepretrgoma vdirali v Oran in povzročali zapleti ja je. Lyautey se je izkazal sijajnega diplomatskega posredovalca v razgovorih z Maročani. Nemiri, ki so vedno delali velike težave tej deželi, so naposled storili, da je Francija kljub mednarodnim spletkam dobila protektorat nad Marokom. Francija je„izročila Lyauteyu fitt-vernersko mesto.
Smrtna vest v letovišču
Kako Je izvedela kancelarjeva žena za smrt svojega
moža
Neki uslužbenec v vili San Angelo v Rio-cionu opisuje tragične okolnosti, v katerih je bila Dollfussovi soprogi sporočena smrt njenega moža.
Kancelarjeva soproga, ki je v blagoslovljenem stanju, je prebila zadnjo sredo predpoldne s svojima otrokoma v kopališču. Neki barkarol jih je peljal zjutraj na morje, kjer so se hladili v svežem zraku. Po povratku na peščino se je mati z otrokoma sprehajala na brežmi. Opoldne je družinica mimo obedovala, popoldne pa počivala.
Zvečer ob osmih, ko je kancelarjeva soproga spravljala otroke spat, je pozvonil telefon v sosedni vili, kjer biva Mussolini-jeva družina. Ministrski predsednik je pozval go Dollfussovo k aparatu ter ji sporočil, da je bil njen soprog popoldne pri vstopu v palačo na Ballhausplatzu ranjen. Pripomnil je še. da rana ni nevarna. Govoril je mirno, čeprav so se med tem odigrale velevažne stvari, kajti čim je Mussolini izvedel, da je Dollfuss mrtev, je dal mobilizirati vojsko in odredil, naj odidejo štirje zbori na koroško mejo. Šele ko je bila mobilizacija zaukazana, je stopil k telefonu, da obvesti svojega gosta o nesreči, ki je zadela družino.
Dollfussova soproga je bila zaradi sporočila močno vznemirjena. Trudila se je
na vse načine, da bi dobila zvezo z Dum.
jem, toda vse telefonske proge so bile zasedene. Njeno spremstvo se je zaman trudilo, da bi dobilo zvezo. Te ure so bile strašne. Ob desetih zvečer pa je pridirjal v avtomobilu Mussolini. Izstopil je v vojaškem plašču in z avtomobilistovskimi naočniki na čelu ter sporočil Dollfussovi soprogi. da je njen mož mrtev.
Mussolini in njegova žena sta ostala pri vdovi in sta jo tolažila. Gospa Dollfussove si je medtem opomogla in ko je stopila v sobo k otrokoma, da se poslovi, se je popolnoma obvladala. Objela je malega Rudija rn Evo, poljubila vsakega posebej ter jima dejala, ko je videla, da nočeta ostati otroka brez matere v Riccionu: »Le bodita pridna, jaz grem k očetu m se vrnem z njim k vama...« Potem se je odpeljala na postajo. kamor jo je spremil Mussolini z ženo. Pri slovesu je Mussolini poljubil Dollfussovi vdovi roko, potem pa se je naglo odpeljal nazaj v Rim, kjer je odredil nadaljnje ukrepe za pripravljenost italijanske vojske na avstrijski meji.
Dollfussova vdova se je po pogrebnih svečanostih na Dunaju vrnila zopet v Ric-cione, kjer bo ostala z otrokoma ie nekaj časa. da si opomore od strahovitega udarca, ki ji je tako nepričakovano ugmbft moža.
Mali Napoleon
Smrt materiallsta v najpopolnejšem pomena za dosego njegovih smotrov se je posluževal
Na posestvu v Louvecieimesu je umrl v svojem 60. letu znani francoski tvomičar dišav Francois Coty.
Frangois Coty se je narodil kot sin siromašnih staršev v Ajacciu na Korziki Kmalu pa je dal slovo svoji ožji domovini, ker je začutil v sebi nepremagljivo sik), ki ga je vlekle v veliki svet Bil je namreč silno slavohlepen. Hotel je postati bogat mož, ugleden človek s političnim vplivom. Hotel je osvojiti Pariz m ves svet, zato je ustanavljal časopise in snoval tvornice.
Kot mlad, neznan mož je prišel v francosko prestolnico. Dejstvo, da se je rodil v Ajacciu na Korziki, ga je navdajalo s posebnim ponosom. Domišljeval si je namreč, da se ni le slučajno rodil na Korziki, ntvar-jal si je, da ga ja usoda s tem določila za višjo nalogo m smoter. Te m takšne misli to vedno obletavale možgane Cotyja in do zadnjega diha st je predstavljal, da pride
Frangois Ooty
dan ta ura, ko bo ustreženo njegovemu slavohlepju ter bo postal drogi Napoleon Frsocijc«
Francija se je videla Cotyju kakor pripravljena za njegove pustolovske načrte. Zdela se mu je kakor nalašč izbrana, da bo lahko izvršil svoje temne zasnove in skrivnostne manipulacije. Povsem neovirano je mogel živeti svojim nagnenjem, ne da bi zadel na kakršenkoli resen odpor. Pariz si je pridobil s svojo brezobzirnostjo, • svojim brezvestnim kupčijskim sistemom — s komolci.
Najprej je osnoval tvornico za dišave, ki so šle silno v denar. Ta tvornica je raznesla Cotyjevo ime po vsem svetu. Ampak tako slavohlepnemu človeku je bilo to vse premalo. Nikakor se ni mogel omejiti na to, da bi ostal samo tvorničar parfumov. Ko pa je videl, da mu ta kupčija ne uspeva več izvrstno, je nemudoma preuredil tvornico in začel izdelovati dru<*e reči, ki so se razpečavale bolj ročno kakor dišave. Med vojno je n. pr. neumorno izdeloval potrebščine za vojsko. Bil je v tem pogledu pravcata hijena in prelivanje krvi mu je bila dobrodošla prilika za gmotno okoriščanje ter polnenje žepov z denarjem, ki so ga morali drugi plačevati za krvavi ples. Francois Coty je na ta način zaslužil ogromne vsote.
Tako se je Lyautey z uspehom udejstvoval v francoski kolonialni politiki. Med vojno je Briand spoznal njegove velike zaslu-
fe za narodno obrambo in ga je pozval v ariz, kjer mu je izročil vojno ministrstvo. Toda Lyauteyu je bil Pariz pretesen. Njegove politične ideje so se križale s sistemom parlamentarizma in sovražnost levičarskih struj, ki so slutile v njem Cezarja, ga je vrnila prvotni njegovi domeni, kjer je ostal delaven do L 1925.
Zadnje Lyauteyevo delo je bilo organizacija kolonialne razstave v Parizu. Na nji je pokazal pokojni maršal vse svojo veliko erudicijo. In -zdaj ga ni več. Z njim je izgubila tretja republika svojega največjega kolonialnega vojščaka, soustvaritelja afriške Francije.
ZANIMIVOSTI
L. 1937 bo dograjen most med San Francisoom in Oaklandom. To bo najdaljši most na svetu, veljal bo pet milijard dinarjev.
Najmanj prometnih nesreč se primeri ob sredah, največ ob sobotah in nedeljah, potem ob torkih, četrtkih, petkih in ponedeljkih.
Največ zločinov se izvrši ob nedeljah, največ aretacij pa je ob sobotah.
Najdražji red, ki si ga Izposojajo za filmske produkcije v Hollywoodu, je angleški Victoria Cross. Kadar si ga izposodijo, morajo ateljeji najprej položiti 175 funtov jamčevine, za vsak teden pa morajo plačati 10 funtov, izpoeojevalnine.
Ob konca vojne je bfl Coty IuksU vek. Njegovo ime je bilo znano po svetu, njegovi nastopi, podpirani po denarju, »o vselej dosegli zaželjen uspeh. Tabo je Coty smatral, da je napočil ugoden trenutek, ko se bo lahko zavihtel na najvišjo lestvico v državi. Začel se je zanimati za politiko. Saj je imel dovolj sredstev, ie več pa seveda nesramnosti, da si je lahko privoščil to igro. Jel je ustanavljati liste.
Ustvaril je sčasoma močan koncem tiak*. Drugi lastniki listov so z zavicfljivani očmi zasledovali Cotyjevo početje: bilo jih je ▼ resnici strah, da jih ta ksrierist ta vojui dobičkar ne bo zasenčil in prekosiL Zato se je začel proti Cotvjn nekakšen tih bojkot Skušali ao ga izključiti iz sto jih vrst toda borba proti ftjf^ovira mflijo&otn je bila brezuspešna. Denar je zmagaL Cotj se )e trudil, da bi vendarle dosegel rroi namen. Toda to se mu m posrečilo, kajti nt bil nikoli novinar po srcu in duhu. vse, kar je storil, je storil zaradi dobička ta stavo-hlepnostf. On ni dajal javnosti v svojih Hstih informacij, vsaka stvar je bila tako prikazana in obdelana, kakor si je sem želel Pri tem je igral denar ogromno -Hogo. Z denarjem ni samo kupoval, z njim je tud? podkupoval ljudi. Delal je tudi imiftM.-no konkurenco lastništvom listov s tem, da je nastavi! oeno svojega Usta uiže. Nekaj časa eo ga ljudje kupovali, krma hi pa so spoznal, da Cotyjeva glasila niso n ič cenejša od drugih — prav zavoljo tega. ker niso poročala objektivno. Tako si je hotel Coty ustvari ti teren za svoje politične avanture — kar se mu pa le ni posrečilo.
Nekaj časa se je le zdelo, kakor da je Coty najvplivnejši in najbogatejfi n*ož Francije. Njegovi listi so namreč pretepe ■ tudi njegove tvornice »a dišave so delale z dobičkom. Posrečilo se mu je, da si je z denarjem pridobil velik krog »prijateljev«. Na nepo^isnien način je tudi dosegel čast senatorja. Vsi, ki »o poznali njegovo kariero, pa so se s studom obračaK od njega. In najhujši udarec je dobil tedaj, ko so prišle volilne nepoštenosti na dan ter je prišel njegov mandat v nevarnost. Sen o časti ministrskega predsednika j© bil za vedno zaključen.
Ob začetku svetovne krize pa je prBM še drugi polom. Cotvjeva podjetja »o se začela rušiti drago za dragim. Predobro so Francozi spoznali, kakšen moz se jim je ponujal. Na koncu je ostalo hne vojnega dobičkarja m umazanega samoljubca brez bleska in privlačnosti. Ko so mu še naprtrfi proces zaradi utaje davkov, je prišel konec. L. 1933 so ga na občnem zboru dnevnika »Figaro« izrinili iz upravnega sveta kljub milijonom, ki je še tedaj razpolage? z njimi. Še prej je propadel njegov lažno naslovni list »Ami de Peuple«, ki je bil pravo slepilo za bralce. S tem polomom je bila Cotvieva »slava« dokončno odpravljena. Pridružil se ji je še ločitveni proces, ki ga je veljal milijone m potem je biks vsega konec.
Cotvjeva žena, roj. le Baron je namreč zahtevala od moža visoko odpravnino. Tolikih stroškov pa mož, ki so ga podrle žo poprej nesrečne špekulacije, ni več zmogel, Lani je zaradi tega ustavil vse svoje liste in odpotoval na svojo graščino na Korziki, kjer ga je zdaj pobrala pljučnica. Zanimivo je pri tem, da ločitveni proces njegove bivše žene proti njemu še zdaj ni zaključen«
Obisk ruskih letalcev v Parizu
8. avgusta obiščejo Pariz tri ruska vojaška vele&etala, katerih posadka bo Šteta 30 mož. Rusi bodo prileteli v francosko prestolnico s štirikrovniki. Spremljal JBi bo osebno komisar za letalstvo. Od Moskve do Pariza bodo Rusi leteli nepretrgano.
A N E K D O T A
Talleyraud se je pogovarjal z nekim filozofom, ki je razvijal temo slovitega, modernega metafizika.
»Metafizik je mož, ki ume mojstrsko pisati s črnilom na kos črnega papirja,« ja dejal Talleyrand.
VSAK DAN ENA
»Pomladi mama, če bi ma kdo staj po-

O R T
Seniorsko plavalno prvenstvo
je za nami. Tokrat ni bilo tako razburljivo, kakor prejšnja leta. Naša Ilirija je tanek* že pred pričetkom tekem prvenstvo tako rekoč v žepu, ker se tekmovanj niso udeležili mnogi najboljši jugoslovenski plavači, člani obmorskih klubov. Le ti so uganjali iz nerazumljivih razlogov pasivno rezistenco, sušaška Viktorija pa je tik pred zaključkom tekmovanj odstopila od konkurence zaradi protesta proti povsem pravilnemu odloku razsodišča, da se uspeh neke plavačioe Viktorije razveljavi, ker se je na obratu nepravilno obrnila. Tako je letošnje državno plavalno prvenstvo poteklo kakor nekaka večja prireditev domačega kluba, ki si državnega prvenstva hržkone nikdar več ne bo tako lagodno prisvojil, kakor tokrat.
i^m si zmage, počivajo Ilirijanke na trdih ležišča*, ki pa so že postlana z nekaj lovorike. Srednji dve sta Lampretova in Bradačeva, ki najuspešneje zastopata naš
plavalni šport.
stašev, B )e ostalo športu naklonjeno ki Hib nezdravim prilikam.
Izredno mučno je vplival eksodus, ki ga je povzročila Viktorija. Wimmerjeva le morala biti diskvalificirana, ker sicer ne bi bila potrebna pravila, ki predpisujejo način plavanja in obračanja. Pri vsaki točki je starter opozoril tekmovalce na nečm plavanja m kako je treba obračati. Wimmer-jeva je bila že ponovno zaradi napačnih obratov diskvalificirana, Viktorija bi storila bolje, da bi jo naučila pravilnega obrata, ne pa da je odstopila. Lepo bi bilo v športu, če bi vsak užaljeni enostavno odstopil. Radi verjamemo, da je bila diskvalifikacija Wimmerjeve za Viktorijo težak udarec, toda tudi v življenju ni vse z rožicami postlano in šport je samo zato, da usposobi človeka za življenje.
V bodoče priporočamo plavalnemu save-zu, da določi za vsako prijavljeno točko gotovo kavcijo, ki naj bo tako visoka, da se bo klub dobro premislil, preden bo odstopil oziroma sploh ne bo nastopil. Takega prvenstva kot letos ne želimo nikoli vež in upamo, da bo letošn ji primer ostal osamljen v zgodovini jugoslovenskega plavalnega športa.
Najboljša Ilirijana Fritsch (levi) in Miha-lek, ki sta zmagala najboljše plavače obmorskih klubov. Najlepša uspeha državnega prvenstva pa je dosegel Mihalek, ko je postavil dva nova jugoslovenska rekorda na 400 in 1500 m s časom 5:33.3, oziroma 22:29.5. Prvi rekord je izboljšal za 1.2 se-Irnnde, drugega pa za 22.4: sekunde.
Zadnji odmev s plavalnega prvenstva
Leta 1931 je bilo, ko smo v Ljubljani
zadnjič imeli državno, prvenstvo y plavanju. Še so nam v spominu napete in zanimive borbe. že. predtekmo vanja so držala v -napetosti -vso' Ljubljano, ko- se je luljka ločila od pšenice, ko so res najboljši prišli v finale. Padali so rekordi drug za drugim. vladalo je razpoloženje, da si boljšega misliti ne moremo, z eno besedo, videli smo 6port v pravem pomenu besede.
In letos? Kakšna razlika! Človek ne bi verjel, da gre tu za ponosni naslov jugoslovenskega prvaka v plavanju. Prijave so sicer dale slutiti, da bo na startu vsa jugoslovenska elita, ko se je pa tekmovanje pričelo — bridko razočaranje. Zastonj smo čakali, da se bodo pozivu starteria odzvali s tešiti sinovi slavnega »Splita grada«. Državno prvenstvo brez državnega prvaka. Konkurenca je bila minimalna, temu primerni so bili seveda rezultati. Kie so ostali napovedani rekordi? Boren je bil izkupiček tridnevnega tekmovanja, ako ne bi bilo Mihaleka.. bi rekordna tabela ostala neiz-premenjena. Samo on je rešil čast. Samo tam. kjer ie on nastopal, je bilo tekmovanje v resnici zanimivo. Nudil nam je na 1500 in na 400 m borbe, ki nam bodo ostale še dolgo, morda neizbrisno v SDominu. Ti dve točki in pa gigantska borba med Fritschom. Mini jem in Ciganovičem so bili edini svetli trenutki vsega tekmovania.
Kdo je krivec? Zakaj je bilo letošnje prvenstvo prireditev drugega reda? Odgovor ni težak. Manjkala je zabela, manikala je ona borba, ki je povzročila, da ima danes šport toliko pristašev. Jadran Iz povsem neznanih vzrokov ni nastopil, čeprav je imel v Ljubljani dosti tekmovalcev. Plavači so sami izjavili, da bi z največiim veseljem tekmovali, niso pa tega storili, ker jim je Jadran nastop zabranil. Ne bomo se spuščali v prazno razmotrivanie. da-li «e tako postopanje strinja s športnimi principi. dejstvo je, da je bila zrevoltirana vsa publika* ki bo prihodnjič dobro premislila, preden se bo dala potegniti za nos tako kot so jo topot. Tako se ne propagira šport,
pač pa se odganja še tisto malo število nri-
- -------— '
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2- stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 31. julija
Ljubljana 7 76O.8, 20.0, 79, SI, 2, —, —; Ljubljana 15, 759.2, 28.4, &8, SSW2, 3, —, — Maribor 7, 76O.7, 18-0, 80, 0, 4, —, —; Zasrreb 7, 760.9, 21.0, 80, ESE1, 0, —, —; Beograd 7, 760.5, 23.0, 70, Wl, 0, —, —; Sarajevo 7- 762.6, 17.0, 90, 0,' 0, —' —; Skopi je 7, 762.5, 22.0, 70, El, 0, —, —; Split 7, 760.1, 25.0, 60, 0, 0, —, —; Kumbor 7, 760.9, 25.0, 80, ENE1, 0, —, —; Rab 7, 760.3, 25.0, 50, 0, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 30.5, I7.6; Maribor 26.4, 17.0; Zagreb 31.0, 20.0; Beograd 31.0, 19.0; Sarajevo 30.0, 13.0; Skoplje 32.0, 16.0; Split 33.0, 22.0; Kumbor 32.0, 22.0; Rab 30.0, 21.0. -
Vremensko stanje 31. julija: Ciklon s središčem nad Atlantskim oceanom in Baltiškim! državami vlada nad vso Evropo. Slab sloj visokega pritiska se zadržava še nad Balkanskim polotoiKom. Prevladuje Oblačno vreme v zapadni in severnovzhodni, vedro v ostalih delih Evrope. Temperatura je narasla v vsej Evropi. — V Jugoslaviji je bilo včeraj vedro in toplo vreme v vsej državi. Minimum v 'Plevlju 11, maksimum v Mostarju 35 stopinj C.
Razpis
propagandnega stafetnega teka po Maribora
za darilo »Mariborskega tedna« dne 8. jt, m. ob 19. uri.	>
Tek priredi poverjeništvo JLAS v Mariboru. — Pravico udeležbe imajo vsi verificirani in neverificirani atleti kot tudi Sokoli, dijaki in vojaki. — Teklo se bo po pravlih JLAS. — Prijave brez prijavnine je treba poslati do 6. t. m. opoldne na naslov Evgen Bergant, Maribor, Razlagova ulica. Pisarna »Mariborski teden«. — Stafetno moštvo tvori po 7 tekačev, ki morajo biti enotno oblečeni (dresi).
Proga: Start izpred igrišča ISSK Maribora v Ljudskem vrtu na Koroščevi cesti.
I.	predaja (220 m) Drž. moško učiteljišče.
II.	predaja (280 m) Šumarska šola. IE. predaja (140 m) Srescko načelstvo (Jugoslovanski trg). IV. predaja (400 m) Zrinjskega trg. V. predaja (150 m) Kavarna Evropa.
VI.	predaja (500 m) Veletrgovina Turad.
VII.	predaja (120 m) cilj Trg Svobode. Skupna dolžina proge 1810 m.
Razsodišče: Vrhovni sodnik: Kramber-ger Franjo. Tehnični vodja in starter: Bergant Evgen. Sodniki: Beigott, Cestnik, Fd-šer, Kramberger B., Perin. Starešina, Ke-brič, Venutti. Zapisnikar: Dobčnik.
V nekaj vrstah
V nedeljo se je na igrišču Amaterja v Trbovljah odigrala
prijateljska tekma domačega Amaterja s Slogo,
ki se je končala z rezultatom 10:0 za Amater. Trboveljsko moštvo je nastopilo z mladimi, novimi močmi, ki bodo, kaJcor kaže, krepka opora klubu. MoStvo Amaterja se pridno pripravlja za jesensko tekmovanje, da se spet prebori na mesto, ki ga je zavzemalo kot večletni prvak trboveljskega okrožja. Fantje od Amaterja so igrali lepo kombinacijsko igro, da moštvo Sloge rutiniranemu nasprotniku ni moglo do živega. Občinstvo je s tekme odneslo najboljši vtis. S. s. Božič je sodil objektivno.
Ker so se po nedeljskih srečanjih v skupinskih tekmah že precej razčistile prilike, ni odveč, če naknadno objavimo tudi še'
»like prvenstvenih tabel
_ vsaj v glavnem — v ostalih skupinah.
V I. skupini vodi BSK s 4 točkami (6:4) pred Vojvodino in Jugoslavijo s 3 ozir. 2 točkama. V n. skupini — ki je še brez petega tekmeca, prvaka skopeljskega pod-saveza, vodi trenutno Bask s 3 pred Spar-to in Radničkim z 2 ozir. 1 točko. V UL skupini vodi sarajevska Slavija s 4 pred Saškom in Hajdukom (!) s 3 ozir. 2 točkama. V IV. skupini vodi osiješka Slavija s 4 pred zagrebško Concordijo in Krajlš-nikom s 3 ozir. 1 točko. Zaenkrat preti prav za prav Se vsem favoritom nevarnost, da ne bodo prišli do ožjih tekem. Toda žoga je okrogla in prihodnja nedelja bo prinesaa spet nova presenečenja. Na sporedu so: v I. skupini: Jugoslavija ln BSK ter Vojvodina in ŽSK, prva v Beogradu, druga v Novem Sadu, v H. skupini Radnički : Gradjanski v Kragujevcu, v m. skupini Split in Hajduk v Splitu ter Sašk in Slavija v Sarajevu, v IV. skupini Krajišnik in Hajduk (Osijek) v Banjalu-ki ter Slavija in Concordia v OsijekU, in končno v V. skupini Ilirija in HaSk v Ljubljani.
Jugoslovanski boksaški savez objavlja poziv, v katerem sporoča, da se Je boks ločil od težkoatletskega saveza in si je zdaj sam nadel nalogo, da bo orga-
1 »1	amaterski in x_______
bokaaški šport ▼ naši državi. Novi savez Je že Izdelal potrebna pravila ln pravilnike, po katerih bo vsem ljubiteljem te športne panoge omogočeno uspešno gojiti to plemenito športno panogo. Zato poziva boksaški savez vse klube, boksače tn prijatelje boksaškega športa, da pristopijo v novi boksaški savez. Savez že zdaj opozarja vse boksače, da bodo za udejstvova-nje v tej panogi potrebne posebne savez-ne legitimacije in je v bodoče prepovedano uporabljati naziv prvaka države, dokler savez ne bo izvddel zadevnih tekmovanj. Vse informacije in navodila daje interesentom tajništvo JBS v Zagrebu, Ku-kuljevičeva ul. št. 51-L
Današnji nogomet v Celju. Danes, v sredo, ob 15.30 se bo pričela na celjski Glaziji zanimiva nogometna tekma med o4diboyskim moštvom SK Celja in moštvom celjskih članov »Merkurja«. Za tekmo vlada precejšnje zanimanje.
S K Ilirija (nogometna sekcija). Važna seja načelstva bo drevi ob 20.30 v kavarni »Evropi«. Udeležba za vse odbornike strogo obvezna. — Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 18. naj pridejo v Stadion zaradi kuluka vsi aktivni člani sekcije. Danes se bo delalo sigurno! Jutri ob 1«. strogo obvezen trening za vse člane na starem igrišču, važno zlasti za dolgo in srednje-pro-gaše. Starman, Sporn in Bručan sigurno! Poravnajte članarino in oddajte klubovo opremo. — (Hazenska sekcija). Jutri obve-aen trening 7» vse. Ker smo tik pred tekmami za drž. prvenstvo, je udeležba nujno potrebna. Proti tistim, ki bodo neupravičeno izostale, bo sekcija strogo postopala.
28K Hermes (kolesarska sekcija). Redna seja odbora bo drevi ob 20. pri Kočarju. Dne 5. t. m. bo dirka juniorjev za podsa-vezno prvenstvo na progi Vič-Vrhnika-Lo-gatec ter obratno s startom in ciljem ob 15. pred gostilno Pimat. Pozivajo se vsi verificirani juniorski vozači, da se seje sigurno udeleže zaradi prijave na podsavez. Vsi točno! Avibelj im Abulnar sigurno! — (Motosekcija). Za nacionalno dirko ki 00 12. t. m, trening danes od 18. dalje. Vabljeni dirkači vseh klubov, pa tudi oni, ki niso člani nobenega kluba in «e dirke udeležiti. Za člame kluba udelezoa
obvezna.	, , , ■
Motoklub »Ilirija« je poslal v objavo
obširen razpis IV. n^tociklist^e g°rske hitrostne dirke na Ljubelj, ki bo dne 15. t m. Zaradi obsežnosti bomo razpis objavili v eni izmed prihodnjih številk izjave se sprejemajo le pismeno s točno izpolnitvijo priložene prijavnice m poozitvv prijavnine, in sicer 10 Din za vozilo Zaključek prijav dne 7. avgusta t L, « pozneje dospele prijave dvojna Pnjavnma .Prijave sprejema tajništvo M. K. »Ilirije«. Ljubljana, Miklošičeva cesta lJ (telefon 2066). ___
črtajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Sokol
Načelni?tvo ljubljanske sokolske župe objavlja: Članstvo sokolske župe Ljubljana odpotuje na pokrajinski zlet v Zagrebu s posebnim sokolskim vlakom v petek 3. avgusta ob 16.30 iz glavnega kolodvora. S tem sokolskim posebnim vlakom morajo potovati brez izjeme vsi telovadci in telo-vadke in tudi vse ostalo članstvo, ki bo imelo slavnostni sokolski kroj ali narodno nošo. Na zlet potujemo kot organizirana in disciplinirana sokolska armada. Tudi vse netelevadeče članstvo, ki sicer v soboto 4. t. m. ne bo zaposleno po svojih dolžnostih, naj s svojim zgledom podpre skupnost našega pohoda na zlet. Pripomniti pa moramo, da se morejo peljati na zlet s posebnim sokolskim vlakom poleg telovadečega članstva samo oni, ki bodo imeli slavnostni sokolski kroj ali narodno nošo. Na zlet potujemo v civilni obleki. Slavnostne kroje vzemite seboj in glejte, da bo ljubljanska župa po svojem članstvu dostojno zastopana v sprevodu. Vse članstvo mora biti zbrano na kolodvoru po društvih najkasneje do 16. ure. Ob 16.10 bo zbor vsega članstva pred vlakom, nakar se porazdeli v posamezne vozove. Zbor in razdelitev v vozove se izvrši ob vsakem vremenu. V Zagreb prispemo istega dne ob 19.57. Izstop iz vlaka in zbor članstva se izvrši samo na zapoved vodnika, ki bo župni načelnik br. Vrhovec Lojze. Odhod naše župe iz Zagreba bo v nedeljo 5. avgusta ob 23.05 s kolodvora Zagreb—Sava. V Ljubljano prispemo ob 3.09 zjutraj. Zborno mesto za odhod je skupno prenočišče. Vsi, ki so se peljali na zlet s sokolskim posebnim vlakom, se morajo z istim tudi vračati, razen onih, ki gredo na izlete.
Neziomljivost sokol skega bratstva. Bnat Antonin Bogu6lavski, eden izmed predmih funkcionarjev poljskega Sokolstva, objavlja v zadnji številki »Sokola« kratek članek pod gornjim naslovom, ki pove zelo mnogo:
Razna nesporazu ml jen ia poljsko-češkoslo-vaška, ki kompliciran dobre odnošaje med dvema bratskima narodima, so težko zadela poljsko — in verujemo — tudi češkoslovaško Sokolstvo. Sokolsko bratstvo, sklenjeno pred leti in propagirano po naših najboljših možeh, pa mora ostati tudi sedaj nedotaknjeno. Je stvar politikov in diplomatov, da odstranfjjejo konflikte, toda naša sokolska dolžnost ie. da se ne damo vplivati po trenutnih valovanjih dnevne politike na resnično bratstvo. Bratstvo, to je, je bilo in bo vedno nezlomljivo.
50-letniea sokolske pesmi >Lvi Silou«. Kdo izmed Sokolov ne pozna te mogočne koračnice? Saj io svirajo na vseh javnih nastopih naše. Češkoslovaške, poljske in ostale sokolske sodbe. Besedilo pesmi »Lvi ei-louc je napisal ičiteli Fr. Pele leta 1884 in ii je ekomponiral tudi napev, ki ga ie znani komponist sokolskih koračnic Fr. Kmech iz Kolina vporabil v tako zvani sokolski koračnici, znani po vsem sokolskem svetu.
Ženske tekme Praga—Brno—Bratislava med najboljšimi telovadkami iz Prage. Brna in Bratislave bodo v septembru. Obsegale bodo peteroboi. tek na 100 m. skakanje v višino in daljino, suvanje kroele in metanje kopja V Pragi so 11. juliia bile izločilne tekme za praško zastopstvo ter je pri njih dosegla prvo mesto e. Hriebržinova, ena najbolifiib češkoslovaških telovadk vobče. Najlepši rezultati so bili v teku na 100 m IS 8 sekund, pri skoku v viSino 128 cm. v daljino 410 cm. metanju kopja 22.93 in metan f j krogle 11.13 m.
Na Zaplazu na šentansko nedeljo 1914
V 169. štev. »Jutra« sem pod gornjim naslovom čital, kako je bila na Žaplazu pri Čatežu razglašena splošna mobilizacija. Dovolite, da drugo polovica dopisa nekoliko popravim, oziroma spopolnim.
Ob šentanski nedelji na Zaplazu ni nikdar žegnanja in tudi 1. 1914. ga ni bilo. Ljudstvo tiste nedelje po sv. Ani sploh tako ne ntfzivlje. Pač pa je bil omenjeno nedeljo gori velik shod dolenjskih mož in fantov, ki so ga bili sklicali takratni klerikalni gromovniki. Kot govornik bi bil moral nastopiti sam takratni deželni glavar dr. šušteršič. Umevno, da se je dolenjsko ljudstvo zaradi silne agitacije in pritiska od gotove strani številno udeležilo tega shoda, deloma tudi iz radovednosti, lepega vremena in razvedrila. Čudno, da pokojni Nace ni povedal, da je bil na ta klerikalni bum-bum povabljen, da po svojih močeh povzdigne klerikalno slavje. Tudi jaz sem šele iz omenjenega dopisa zvedel, da so tisto klerikalno parado poveličevali tovariši s svojim petjem, kajti pri meni se ni bil nihče zglasil. Ne vem, je-li so bili tovariši takrat že drugega političnega mišljenja kakor jaz, ali pa morebiti časa niso imeli, ker jih je preveč zadrževal na Zaplazu tisti vsiljivi čateški krčmar.
Tik pred začetkom mase se je z avtomobilom pripeljal na Čatež pokojni dr. Lam-pe s svojim spremstvom. Iz avtomobila je metal letake in posebno izdajo »Slovenca« o vojni napovedi. Kmalu za njim so prišli tudi orožniki in prinesli uradni razglas mobilizacije. Ker je bilo tisto nedeljo opravilo in služba božja na Zaplazu, so se takoj podali gori, da razglasijo usodno mobilizacijo in poiščejo med množico tudi enega župana, ki ga niso dobili doma. Da bi ga bili orožniki nasilno vlekli iz klopi, ni resnica.
Dopisnik ne ve, aH je bral duhovnik mašo do kraja ali ne, zato pa tudi ne ve, da je po maši pred cerkvijo govoril dr. Lampe in kričal: »<M.i hočemo vojsko! To je sveta vojska! Narod, ki je vzgojil framazonske morilce mora biti kaznovan!« — Strašno je udrihal potem po liberalcih, ki se istovetijo z morilci in klical nanje ogenj in žveplo. Rečem, da tako satansko hudobnega govora še svoj živ dan nisem in ga gotovo ne bom nikdar več slišal. Takrat šele sem spoznal, kakšno je izkristalizirano sovraštvo nekaterih ljudi, ki so pozabili besede Njega, ki je prosil: »Oče, odpusti jim!« Kdor je slišal takrat tisti strupeni govor, poln peklenskega sovraštva in vražje zlobe, poln zavijanj in podtikanj, pač vsa leta, kolikor mu je usojenih življenja, nikdar ne bo pozabil tega govora na Zaplazd 1. 1914.
Ljudstvo pa je klonilo glave in molče obsodilo izbruhe strasti njega, ki bi bil moral oznanjati ljubezen in mir, pa je sejal razdor in sovraštvo. Kakšni so bili uspehi — vidimo še danes.	Torr
Huda
požarna nesreča na Barja
Liubliaaa, 91. julija.
Na PemuzizijevS cesti oa Barju je nastal danes dopoktne v hiši posestnika Jožefa Kupica, bi se nahaja v bližini Gasilnega doma, silovit požar. Okrog 10-30. je gospodinja zakurila v štedilniku ogenj, da bi skuhala kosilo. Cevi štedilnika so vodile v dimnik, k> pa je bil v podstrešju oa nekaterih mestih počen in so iskre uhajale v podstrešno prostor, kjer je brilo nakopičenega veliko sena- Kupic je imel namreč tudi gospodarska poslopja pod isto streho. Iz podstrešja je naenkrat bukml v zrak silovit dim in so plameni mahoma zajeli poslopje. Ogenj so najprej opazili seveda domači, ki so hiteli gasit, ko pa je pričelo na Rudniku biti plat zvona, je bUa že vsa hiša v ognju. Najipirvo so prihiteli gasit barjanski gasilci, potem so prijeli z agregatom gasilci iz Rudnika in takoj nato ljubljanski gasilci pod vodstvom vodje g. Gostiše. Skupno z barjanskimi gasilci pod vodstvom načelnika g. Vrbinca so se gasil-oi spravili na gašenje požara, ki so ga skušali udušiti s štirimi cevmi. Ker pa je bila v plamenu že vsa hiša, so se moraE omejiti samo za lokalizirane požara, ki je ogražal tudi sosednja poslopja. Kupicn je zgorela h'ša, skedenj, hlev, pa tudi vse
gospodarsko orodje, precej pobStva lo Obleke. Gasilci so ostali na pogorišču do 13-50l Fri gašenju se je hudo občutilo pomanjkanje vode. Med reševanjem se je lahko poškodovalo tudi več gasilcev, ki pa so ostali v domači oslkrbi, dočim so gospodinjo. ki je dobila težje poškodbe, zraven pa je še živčno hudo trpela, odpeljali v bolnico.
Kupic je bfl zavarovan le za borih 25.000 denarjev, dočim tipi škode nad 100.000 Djn.
Radio
Sreda. 1. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 19: Bogovi starih Slovanov (Franc Terseelav). — 19.30: Literarna ura: Revijalni pregled (Podbev-šek). — 20: Oktet »Ljubljanskega Zvona«.
—	20.40: Radio - orkester. — 21.30: Kvartet mandolin. — 22: Cas. poročila, harmonika pri nas in drugod (plošče).
Četrtek, 2. avgusta.
TJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: ljubljanski židje v minuli dobi (R. Doetal). — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, radio-orkpsler«
BEOGRAD 18.30: Klavirski koncert. — 19.10: Pesmi. — 20: Komorna glasba. — 21: Violinska skladbe. — 21.30: Orkester. — 22: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Koncertni večer. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 19.50: Italijanske pesmi. — 20.10: Plošče. — 20.40: Violinski koncert. — 21.35: Klavir. — 22.15: Plesna glasba. — BRNO 19.10: Koncert za deeo. _ 1950: Operne arije. — 20.40: Program iz Prage.
—	VARŠAVA 20.12: Lahka glasba. — 21.12: Pevski in klavirski koncert. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Orkester — 16.40: Koncert solistov. — 17.10: Vojaška godba. — 20: Klavirski koncert — 20.55: Mešan program. — 23: Orkester. — 24: Plošče. — BERLIN 20.12: Šaljapin na ploščah. — 20.46: Pevski koncert — 22.50: Nordijska glasba. — 24: Ples in humor. — KČNIGSBERG 20.10: Beethovnova glaeba-
—	20.45: Voiaški večer. — 22.30: Nočni koncert. — MČHLACKER 20.15: Koncert iz Berlina. — 21.40: Igra. — 22.50: Klavirski koncert. — 2320: Komorna glasba. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17: Klavir. — 19.35: Orkestralen koncert — 20.10: Ciganska godba. — 22: Plošče. — 23: Godalni trio. — RIM 17: Vokalen m instrumentalen koncert. — 20.45: Mendelssohnova glasba. — 21.30: Igra. — 22: Nadaljevanje koncerta.
dober tek je znak zdravja.
čim pa opazite pri ded ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoioienja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj ▼ malo vode ali mleka prašek »Magnac. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico.
»magna« prašek se dobiva t lekarnah,
zavojček Din 4.—.	_
Reg. S. br. 4788-32.
K U B A N Y- JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca ta ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako poSljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
nstopafte H „Vodnikovi družbi"
Obvestilo.
Do nadaljnjega prodajamo iz našega skladišča v Ljubljani vsako poljubno
količino
Snper visoko vrednega Portland eementa znamke
„TEMPLE"
po oeni Din 70— za 100 kg ' Ia Portland eementa znamke
„T I T A N«
po ceni Din 66.— za 100 kg
„ALPEKO" Trgovsko - industrijska družba
L jnbl jana
Masarykova cesta Sfev. 23. — Telefon štev. 29-30. 6513
t
»
Zapustila me je za vedno moja zlata mamica, gospa
Pavlina Vrečko roj. Jonke
trgovka" In nekdanja učiteljica
danes, dne 80. julija, ob 5. popoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb drage, zlate mamice se bo vršil v četrtek, dne 2. avgusta, ob y2g dopoldne iz hifie žalosti na farno pokopališče na Bizeljskem.
Bizeljsko, dne 30. julija 1934.
Žalujoči sin Ferdo
in ostalo sorodstvo.
L. WoI«:
61
Garragan
Romar
Vsa hroma je sedela v naslanjaču in neudržno jcrkala, kakor boječ otrok, ki so ga zaprli v temno sobo.
Moža sta poparjena stala pri njej.
Mahoma se je pa vzravnala, zgrabila Macphersona za komolec in zasepetala, tresoč se od groze: »Garragana sem videla.«
Preden je utegnil Macpherson odgovoriti, se je oglasi! Henikstein: »Najbrž ste videli koga, ki mu je podoben, gospa Glorija. Baš prejle sem pripovedoval Mr. Maophersotiu, koliko ljudi se potika po Newyorku, ki so podobni Garraganu. Ali ni tako, Mr. Macpherson?«
Giorija je grozeče pogledala pažeta in ponovila: »Garragana sern videla!«
Macpherson je prijel Glorijo za roko im odločno dejal; »Da, mogoče je, da si ga videla. Garragan je v Newyorku.«
Presunljivo je vzkriknila in vsa prepadena zastrmela v Mac-phersona.
»Vendar bodi brez skrbi, Glorija. Ukrenila sva vse, kar terja previdnost.«
Iztrgala se je, sovražno pogledala obadva in vzkliknila: »Kaj? Vedela sta, da je tukaj, pa mi nista povedala? Ali čakata, da me blaznež zakolje?«
»Šele včeraj sva zvedela, da je tukaj, gospa Glorija,« se je opravičil Henikstein. »Vse, kar je bilo moči storiti, da vas obvaru-
jeva nevarnosti, je storjeno.«
»Pa me vendar pustita, da se vozim po mestu na izprehod!
Vajino ravnanje je neodpustljivo!«
»Razen tega sva pravkar sklenila, da te obvestiva o Garraganovi navzočnosti, ki je nedvomno popolnoma slučajna, draga Glorija,« je rekel Macpherson.
»Nikar ne laži, Leslie! Samemu sebi ne verjameš, da bi bil Garragan zaradi svoje zabave prišel v Newyork. Blazen je, Leslie, mar ne veš? Blazen!«
Paže se je pogumno oglasil: »Ne, gospa Glorija, baron Garragan ni b'5zen in vam ne bo storil ničesar žalega.«
Glorija se ie oklenila Macphersona. »Reši me, Leslie! Nočem umreti.«
»Odšli bomo iz Ne\vyorka, Glorija.«
»A kam, Leslie, kam? Svet je tako strašno majhen!«
»Svoje dni sem vam poslal nekaj Garraganovih fotografij, gospa Glorija,« je stvarno rekel Henikstein. »Dajte mi, prosim, eno teh slik. Potrebujeva jo za Trevelyanove ljudi, ki iščejo Garragana.«
»Vse vam jih dam, če hočete!« je kakor iz uma vzkriknila Glorija in planila iz sobe, da bi jih poiskal"
»Zelo škoda je, da nisva mogla gospe Gloriji prihraniti tega razburjenja,« je zamišljeno rekel Henikstein.
Glorija se je vrnila, vsa vročična od naglice, in podala mlademu grofu s'ike. »Nate jih! In če najdejo Garragana, ga je treba spraviti v norišnico. Tam je njegovo mesto.«
Val žalosti se je zgrnil nad pažetom. Prvikrat je bil videl boginjo, ki je v ponižnem oboževanju dvigal oči do nje, kot ubogo, trepetajoče človeško bitje.
Vzei je slike in rekel, da noče izgubiti niti trenutka: sam jih
ponese Trevelyaau.
Ko je polkovnik dolgo Časa pazljivo ogledoval slike, je dejal: »Ta mož ni videti takšen, kakor ste mi ga opisali, Mr. Henikstein.«
»Ali se vam zdi, polkovnik?«
»Da, zdi se mi. Opisali ste mi povprečnega gentlemana. Ta mož je pa videti pravi človek, vrag naj me vzame.«
Mladi grof je pogledal sliko in prostodušno priznal: »Prav imate, polkovnik Trevel>'an. Res je, da sem vam ga opisal brez ljubezni.«
»Povej-te mi, Mr. Henikstein — istorija, ki jo je pripovedoval vrli stari Leslie, mi ni popolnoma jasna — kaj je prav za prav zakrivil ta A/lr. Garragan?«
Henikstein je skoraj proti svoji volji odvrnil: »Krivica se rrra je zgodila, zato ga zdaj preganjajo.«
»Aoh, razumem. Siromak! Torej mu ni pomoči. Ljudem, ki smo jim storili krivico, ne odpustimo nikoli.«
Kako pameten in izprevidljiv je stari lovec na ljudi je presenečen pomislil Henikstein in toplo stisnil Trevelyanu roko.
»Good bye, Mr. Henikstein.«
Ko se je mladi Avstrijec vrnil v Glorijino hišo, je našel Macphersona in Glorijo v tisti sobi, v kateri ju je bil zapustil. Glorija je mirna in z odsotnim duhom sedela v svojem naslanjaču, upehana od ure brezumnega strahu, ki je bila za njo. Maophersonov obraz je pričal, da se trudoma brzda.
»Kako ste se odločili?« je vprašal Henikstein, da bi pretrga! mučni molk, ki je delal vso sobo mračne
»Glorija bi rada odpotovala v Hillywater.«
»Kje je to, Mr. Macpherson?«
»Hillywater je majhna lovska hiSa v Alleghanskem Jeseni sva bila nekajkrat tam. Samotno je in v gorah.«
pogorja.
C
ENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din '£.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plavajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi
in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2._davka
za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Did 1.— za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17___
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« njM m _ __	- _
Ulll	v znamkah.
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljane
Službe išče
Beseda aO para aaveE i: Oin, za šifro ali dajanje naslova 3 Oin. Najmanjši znesek 12 nin
Plačilna natakarica
ijaožri« kavcije, išče mesto v hotelu aid boljši gostilni. Nastopi :e.hko takoj. Ponudbe na oglasni •cddelek »Jutra« pod šifro »Zm-ožna kavcije«. 10382-2
Brivski pomočnik
soliden im dober delavec, e:a.r 31 let, išče stolno • sliuržbo pri mojstru, ki ima hčerkico. Delnim mu za bodočo simpatijo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 10963-d
Bivši orožnik
(kepiflr) zmožen slovenskega. srbohrvaškega im nem-jezika v govora in pisavi, vajen pisarniških del. želi elui/.bo kot pomoč v pikami, sluge, vratarja ali slično. — Ponudibe na nelasm oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Orožmiik«.
19794-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prodajalka
Binetiilnjva, s šolsko izobrazbo, dobi službo v slaščičarni. Prednost imajo venzira.ne v tej stroki, tnare 25—30 let. ki stanujejo v LjiuiMijami pri starših. Pismene ponudbe n.i, oglas. oddelek »Jutra« pxl značko »Poštena 10«.
19883-1
Mlado kmečko dekle
tšoem kot pomoč v trgovini. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Mlado«.	10876-1
Od gojite Ijico
tr+eMgentmo, veščo srbohrvaščine in nemščine — sprejmem. — Ponudbe po moinoer.! s sliko na naslov: »Barzp;!«, trgovina z žclecnino, Subotic«.
19811-1
Gospodična
k' ima veselje do godlbe tr. peii:«. dobi na.mešče-fl e. Pomidlbe s fotografijo n« naslov: Epih Helena, Fara pri Kočevju.
19S71-1
Elektrotehnično
podjetje
išče strokovnjaka (inženjer-ja) z lastno koncesijo ali elektrotehnika z nekaj ko pitala. Ponudbe pod šifro »Takojšen nastop« na. po-diruižnioo »Jutra« v Mariboru.	1091O-il
Boljšo gospodinjo
staro 36—35 let, sprejimem takoj. Nas'ov pri pod'nuš-niči »Jutra« v Celfju.
1(9908-1
Izurjeno pletiljo
dobro, sprejmem taikoj na Giimcah 6, Tržaška cesta.
19894-1
beseda 1 Din. davek 2 Din šifro ali dajanje na flova 5 Din. Najmanjši znesek 1? Din.
DllateJ 12 Din
Prihodnji prikrojevalni tečaj
za damska oblačila se vrši od 11. avgusta do 1. septembra 1934. Ta tečaj je jako priporočljiv tudi za privatno uporabo (nešivilje), ker se vrši točno po novo izdani knjigi »Toaleta«. — Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, II. nadstr.	19706-4
Kupitn
Beseda 1 Din davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Dobre krogle
za balinanje
komipl etmo partijo kupim takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Juta«.«;. 19885-7
Šivilj
j a
spre*n« v šivanju mioSknb in ženskih srajc, predpasnikov itd., dobi službo. — Ponudb« z navedbo zahtevkov na podpirž. Jutra v Cellu pod »šivilja i.
19906-1
Kdo proda
raiblijene klavirske šole, etude. sonatiine? Ponudibe na podružnico »Jutra« v Oelju pod šifro »Savinja«.
19907-7
Seseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Reform steklenice
za vkuhavanje sadja im po-vrtnin. so letos cenejše. — Cenike zahtevajte od tvrd-ke Lovro Potovat. Ivanjkovci.	18260-6
Sejem železa
rabljenega in novega, veliko skladišče strojev, jermeni«, konzol, U in I tra-venz. tračnic, jekla, pločevine, cevi itd. Miroslav Kras, Zagreb. Sajmišna 18/a, telefon 66-49. 175-6
G. Th Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Nudimo Vem ta majhen denar dobra oblačila.
A. Presker
LJubljana. Sv. Petra cesta
133
Telefon 2059
^	Premog
JT Karbopakete drva ln koks dr ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Otroške vozičke in kolesa
kupite poceni in tudJ obroke pri S. Rebolj & drug. Vošnjakova ulica 4.
84-6
Gospodinje, gostilne in obrtniki
ne z a.mudite ugiodme prilike. Radi izpraznitve zaloge prodaja itz dklediišča Stanko FlorjaračiS, žeiez; min«. Resi!jeva, cesta 3 pri Zmajskem mostni, po najnižjih penah. Vhod v skladišče skozi dvorišče.
Brivski stol
z naslanjačem, hrastov — poceni naprodaij v brivtti-ei Jezeršek v Mostah.
1906S-6
Spajaini stroj
za kartone itd. (Heff-mese-Mne) proda »Herku-les«, Lliibijama, Poljanska cesta. 42.	19878-6
ffi!7ffPi
Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Žensko hi moško kolo
prode mehanična delaivmica na Viču, Cesta na Dobrovo št. i.	19886-H1
Avt0, rhoto
Beseda 1 Din. davek 2 Din. 2a šifro ali dajanje na
^lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Motorno kolo
speoiailnii stroj za dirike, z-edo ugodno prodam. — Avtodelavnic« Kraljic. Go-epoeveteka cesta štev. 13.
19844-.10
Zdajci sta pa dečka prestrašena planila iz spanja; čoln je bil obtičal v ločju, in čisto blizu sebe sta slišala šepetajoče glasove. Mesec je stal že visoko na nebu. Previdno sta zlezla izpod šotorne plahte in potegnila na uho... Bila sta dva moška glasova; govorila sta o tem, da bosta nocoj vlomila pri kmetu Jernaču, ki živi nedaleč od tod.
Beseda 1 Din. davek 2 Din za SUro ali dajanje na slova S Din. Najmaniši
isnesek 17 Dtn
Hrastove plohe
euibe, debele 100—1-40 m<m, 10 m5 ali tudi več prodaim Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	lS901-,lo
Kapital
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova a Din. Najmanjši znesek 17 Din
Posredujem denar
na hranilne knjižic«
velikih dena.rn.ih zavodov
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 13. 16340-16
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov kupujemo im prodajamo po najugodnejših cen-a.h. Takojšnja gotovinia. Bančno kom. zavod, Maribor — Aleksandrova štev. 40. — Priložite 3 Di-u ta odgovor 199M-J6
V najem
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro £11 dajanje pa
slova 5 Din. Najmanjši znesek .'» Oin
Izredna prilika
V mestu z zelo veliko industrijo ee da v na. jem dobro vpeljana, stara ma-nu.faktuirna io galanterijska trgovina, ker je lastnik drugod prezaposlen. — Prevzemni pogoji eo zelo ugodili. Pošljite svoj naslov na »Postmi predail 35. Kranj«.	19356-17
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din.
Za čas sokolskega zleta v Zagrebu
se priporoča vsem Slovencem za obilen oblek go-ertnkia Va.raždm Breg, Rač-koga »lica 3. — Filip m Iivatlka Papler, Gorenjca.
H0S5M8
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
z enosobnim stanovanjem ln prltlklinami ^ centru mesta oddam \ najem za 1. november Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	19631-19
Lokal žn 2 sobi
za pisarno oddam na Tvrševi cesti Stev. 36. y	10874-19
Takoj oddam
prostorni« gositrtoo, dvosobno stanovanje, velilke prostore za dlelavmioo, ga raže itd., poleg nove re-miize v Zg. Šiški- PoiTve ee na Dolenjski cesti 12.
1990449
Seseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hišo z gostilno
in drugimi lokali prodam. Velik promet. Izredna prilik*. Potrebna gotovina 350.000 Dim. Ostalo po dogovoru najugodneje. Ponudibe pod »Dobra investicija« sa oglasni oddelek »Juti na*.	3S4&3-20
Dve stavbni parceli
blizu trnovske cerkve prodam. Ponudbe pod »Stavbne parcele« na ogl. odd. »Jutra«.
19698-20
Večje posestvo
prodam v letoviškem krajo. Naslov pove oglasmi oddeileik »Jmtra«. 19855-20
Enostanovanj. hišo
davika prosto, z vrtom m njivo, blirzu Celja prodam Ponudibe na podruiž. Jutra v Celijni pod »Proti gotovimi«.	19850-00
Dija)ike sobe
.eseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijakinji
IV. realne gimnazije na Poljanah, iščem etanovamje e hrano im strogim nadzorstvom pri učenju, pri boljši rodbini. Naslov v oglasnem oddelikm ^Tntra« 19790-22
Sobe išče
Seseda 50 para. davek 2 Din. za šifro ali da-lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 1? Din
Abiturijentka
išče stanovanje proti in-štrukoija.m vseh predime-fcov — za prihodnje šolsko leto. Ponudibe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«. 19892-23/a
Prazno sobo
iščem za takoj. Ponudibe na oglasni oddelek Jutra pod »VeMka«. 19691-20/a
Iščem za učiteljico
od 6. avgusta naprej, za tiri tedne mirno im zračno sobo — samo ne mansard-n-o i® ne pritlično — poseben vhod, po možnosti hrano. Naslov oddati do 6. avgusta v og'asnem oddelku »Juitra« pod značko Ljubljana 33«. 198o3-23/a
Preprosto sobico
išče šivilja. Ponudibe n oglas, oddelek »Jutra« pod St. 150«.	19902-33/a
r/z/T/

Besede SO para. davek t Oin ta Slfro ali da janje naslova 3 Din. Naj manjš' vnesete 12 Dtn
Kabinet
dobro opremljen, s postrežbo in razsvetljavo takoj oddam za 300 Dim mesečno v Knafljevi ulica 6t. 13/II.
16871-33
Opremljeno sobo
separira.no, poceiroi oddam v OinH Metodovi nliei 19/1 vrata 4. Prednost ima nameščena gospodična..
19867-33
Opremljeno sobo
za 1 2 osebi, evemt s souporabo kuhinje im kopail-nice, po zimerni eeimi oddam: Bežigrad 3, visoko' pritličje.	19864i23
Opremljeno sobo
kpo in sohnčoo, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19861-23
2 opremljeni sobi
z balkonom in separira.nim vhodom, oddam solidnem u gospodu s 16. avgn"»tom ali poaneje za 500 Din. — Keivveisova cesta 9.'TT levo 19488-33
Lepo, zračno sobico
z vhodom s stopnišča, parketom in elektriko, za zimo reio topla, takoj odda.m — tudi dijakinji. Nasiliov pove ogiasmi od-dedek »Jutra*. 19868-38
Sobo
lepo opremljeoo, v
Beethovnovi ulici poceni oddam. NosJov v oglasnem oddelku »Jatra«. 19852-23
Opremljeno sobo
mamo. čisto im zračno, i elektriiko ter posebnim vbodom taikoj oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	19898-33
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam dvema gospodoma v Flori-jansfci mlici št. 21/1.
19899-23
Opremljeno sobo
e posebnim vihodom, v L nadstropju, v ceuitnu mesta takoj oddam. Narilov oglasnem oddeliku Juitra 19903-33
Lepo sobo
pariketirano — prazno ali opremiljeno, s tekočo vodo in vbodom s stopnic, odda Martelj, Bičevje štev. 5/1 (tik za dr. Kancem pri tržaški mitnici). 19897-23
Sobo
opremljeno, z uporabo kopalnice, takoj oddam 1 — 2 osebam. Gajeva ulica št. 3/V. levo, lift.
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek v« Din.
Stanovanje
eno- ali dvosobno s priti-klinoani, iščesn v mesru za 1» september. Ponudibe na oglas, oddeiefe »Juitra« pod šifno »Stan — september«.
10895-21/a
Stanovanje
4—(S sob, solnčno, ▼ gem centru iščem z novembrom. Pomrad1>e z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra.« pod »iZdravnok«.
19606-ai/e
TJHAVff
Kdor si želi oddiha
še » letošnjo seaoao — naj se javi t ogl. oddeflc« »Jrttra« ta naslov. Visoka
letovičarska lega 5a Gorenjskem, 5 sob z 9 posteljami, po želji se odda tmd-i kirhimja, po znižani ceni. Arvtiofousna sveža Kranj-^Jez emko.
196M-S6
Vrednot l
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
k u p B j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vbod ia Vidovdamske ceste (pri go stilni Močina).	70
^MfMlMiM
Enosob. stanovanje
s krahinjo in drvarnico oddam takoj, ocir. s % septembrom. — Poirv« ee: Ljubljana VUL, Čemet ova št. 26/1 (pri novi ceikvi).
19866-31
Stirisob. stanovanje
oddam z avgustom. Naslov v oglasnem oddeliku Jutra 1988W31
Enosob. stanovanje
oddam straota brez otrok na Dolenjski ceatfi št. 94.
19806-SI
Dvosob. stanovanje
« kuhinjo in pritfiblinaimi oddam v Zg. SiSki 199. — Informacije daj« Vei4>W, Cankarjevo nabrežje l/HI 110686-31
Petsob. stanovanje
poleg univeirz«, ves kom-fc^tt — pn»piaiv«o tudt ta jdiravnnka ati pisarro — takoj zelo ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30875-31
Dvosob. stanov^^iF
A pNtiMmanrf.. oa	i
kopalnico, v I. nadstropju s septembrom oddam i Rožna doli«, oe«i»« IV/2« 1«84-31
Beseda I Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Na križišča centra Ljubljane
oddamo za L avgust ▼ 1. nadstropju komfortno stanovanje, obstoječe c 5 ve likih sob tn 2 kabinetov. Primemo tudi ta poslovne okale. Naslov pov« ogla«, oddelek »Jutra«. 17883
Trisob. stanovanje
s kuhinjo, kopailmico. predsobo in teraso odda.m na Šmartinski cesti štev. 10.
19879-31
Enosob. stanovanje
oddam s septembrom. iBtotam sprejmem tudi
sostanovalko
Krwwo štev. 169, SiMca.
10000-31
Dopisi
Beseda 2 Din davek 2 Din za šifro ali dalanle naslova 0 Din Nalmanja ennseV 90 Oin.
xm
Mucek, ali res ta men« ni
več Saša? PiSi. — PoJjufo.
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 8 Din. Najmanjši
znesek 17 Din
Štajerski krompir
po 35 para kilogram. — Sadje po najnižjih dnevnih cena h dobavi ja R igier, Pragensko.	19891-33
Beseda 2 Din. davek 2 Din. za Slfro itll dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 20 nin
Mlad posestnik
in obrtnik, išče dekle vz trgovsko-posestmiSkih krogov. — Prednost ka.piia'1, podjetje, trgovina. Ponudbe e sliko pod »Zenitev« na oglasni oddelek Jutra 16906-35
če si kupec za kolo, kupi le novo
»PUCH" chromirano kole
ki ti ne rjavi in imel ga boš deset do dvajset let! Dobiš ga te pr! tvrdki
IGN. VOK - LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica
ali v podružnicah v Kranju in Novem mestu
ZA SONČENJE
priznano najboljša
NATIS
TEKOČA kHEMA
Informacije
Beseda i Din. davek 2 Din
za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš' znesek 17 Din.
Kolesarje
M «o v času od 18. do 28. juiija roonda zadeli ob ograjo, postavijemo čez hodnik pred vojašnico ne. Tjršervi eeedi, pri katera ograji ae je ufril pokojni Joško Broeelj radi pomanjkanja svarilne svetiljfke, viijudno naprošam, da javijo mojemu zastopniku dr. Aieša Peršdmu, odv. v Ljubljani, naslove. Stroške rada povrnem. — Antonija Bricolj.	19913-81
Beseda 1 Din. davefc 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek i"» Din.
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ovratna verižica
rlata, z obedkom, je bi»« izgubljena mimo nebotičnika v drevored. Pošteni najd-Hetj, ki jo prinese v oglasni oddelek »Jotma* v SeieobtKgovi olioi Stev. 3 diobi 100 Dim nagrade.
00809-38
Živali
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mlade dobermane
najboljšega plemena, opetovano odiiko-v*ne, z rodiovniko«n, proda Ivan Grfle, gojitelj, Lj-uib-Ijaoa. Ia istega rodovnika tudi kralj. dvor.
.lW3S-37
Sadje
i Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši 17 Din.
Maline
▼ količinah nad 2000 kg kupim. Prevzamem na mestu s avtom. Ponudbe na Anton Roje, Stična.
19095-54

\t. m
m
IGN. VOK
LJUBLJANA Tavčarjeva ulica
Podružnice: Kranj, Novo mesto in Celje.
Kako izgledata 2 glavi
pred mrK*: p~ipo.rarta ta formiranje ušes »RECTOOOR«
leti glavi 5 minut pozneje po nc-opažemi ic povsem enostavni opo-ra.hi »R e c t o d o r a«. Up*neh in neškodljivost zajamčena. (jam'ituira 90 D.n. Originale SchrSder Schenke razpošilja »Ominiia«, oddelek 1/4, Zasrreb, Gnnduličeva S'1 PošTfiina pri plačilu v na<prej Dim 6.—, pri povzetju pa Din IS.— 6FK4
Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-
nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	129
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro aU dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pozorl	Pozor!
Damski frizerji!
Ako hočete i trajno on-duiiacijo zadovoljiti vaje stranke, uporabite preparat »Adoois«. — Zaloga: Narinček, Ljubljana.
19363-»
Razpis.
Mestna občina mariborska razpisuje v smislu razpisa ministrstva fin*"- štev. 32.346/TV
službo hišnika
upravitelja nove zgradbe carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. V pošte v pridejo samo strokovnjaki, ki se razumejo na centralno kurjavo in manjša popravila pri električnih, plinskih in vodovodnih inštalacijah. Vešč mora biti državnega jezika v govoru in pisavi.
Kvalificirani interesenti dobe potrebna pojasnila v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici št. 8, soba št. 2, med 8. in 9. uro.
Pravilno kolkovane prošnje z dokazili o sposobnosti, pristojnosti, nravnosti in ostalih osebnih podatkih ter z navedbo zahteve mesečne nagrade je vposlati mestnemu na-čelstvu mariborskemu do 15. avgusta 1934.
6569	Mestni načelnik:
Dr. Lipold s. r.
Naprednost
registrovana pomožna blagajna v Mariboru
naznanja vsem svojim članom in prijateljem društva, da
se je preselila
iz dosedanjih prostorov, Tattenbachova ul. 1, na Glavni trg 23.
Naprednost
registrovana pomožna blagajna v Mariboru
Glavni trg 23.
Razglas
o volitvi društvenih delegatov.
Podpisano načelstvo naznanja, da se v smislu § 19. društvenih pravil vršijo volitve delegatov za občni zbor dne 16. avgusta 1934 ob y210. uri zjutraj v društvenih prostorih v Mariboru, Glavni trg št. 23.
Člani so prejeli te dni dostavljene zadevne glasovnice in poziv ter prosimo one člane, ki niso prejeli glasovnic in obvestila, da iste reklamirajo v društveni pisarni do 5. avgusta t. 1. Reklamaciji je priložiti kot legitimacijo društveno zavarovalno polico. Brez teh listin se ne izdajo nikake glasovnice.
Maribor, dne 1. avgusta 1934.
Načelstvo blagajne Naprednost«
Bojk L r.
»mnd h.1 H-«'« ««ndMl ki »vi ne- | el^v na »Po^m.i predal 35. oglas, oddelek »Jutra« pod I ' K. K C/MM _ " . Od tod.	I Kranj«.	19356-17 »St. 150«.	19902-33/a | __^__———I 6570	__BOjk L T.
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inser&tni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi t Ljubljani