Novi stanovski zidarji v Uubljani. Le vkup, le vkuti zidarji, ime si proslavite. dom skupni nam gradite. V nedeijo 27. septembra nas je prijetno iznenadilo pomlajenje delavnih naših vrst. V Učiteljski tiskarni so se zbrali delavoljni tovariši, tovariši z dežele, ki jih dosedaj povečini nismo srečavali na občnih zborih naših gospodarskih podjetij, kjer so se razmotrivala naša gospodarsko-stanovska vprašanja in so se dajala gospodarska pojasnila vnanjim tovarišem; prišli so novi tovariši z novim ognjem, da pomlade vrste naših stanovskih aktivnih delavcev in Erineso novega življenja in novih sil — kot zidarii nasega Učiteljskega konvikta. Došli so, da izrazijo resno voljo pripomoči k realizaciji Učiteljskega konvikta, ki so mu naši požrtvovalni tovariši, žal že pokojni predniki, pred 30 leti vdahnili idejo in postavili temelj, in ki se za idejo Učiteljskega konvikta niso bali nobenih žrtev, ne dela in ne denarja; došli so torej novi delavci, da poneso to voljo ustvaritve Učiteljskega konvikta širom naše ožje domovine, do slehernega tovariša in tovarišice ter ga — in jo — vzdramijo iz letargije in neaktivnosti k aktivni stanovski zavesti, k pozitivnemu delu za našo stanovsko gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost. Lep ie bil pogled na te pisane vrste vseh okrajev ljubljanske oblasti, kajti ravno to ie nekako jamstvo, da bo Meja znova zaplapolala v vse kraje, kier biva le po en član našega stanu in nam je to porok, da lahko ustvarimo nekai velikega, na kar bomo ponosni, če te delavne moči usmerimo v pozitivno smer. Tembolj moramo pazdravSti ta pojav, ker se je izpolnila že^ja tudi ljubljanskim tovarišem, da so prišll novi tovariši, ki so sneli del peze z njihovih ramen in so io naložili na svoja. V dobrobit celokupnosti se je delo razdelilo in bil je že skrajni čas, ker ie zadnje čase padalo delo ravno od zunaj vedno ba ene in iste rame v centrali, tako da se pod pezo bremena ni mogla stvar razvijati tako, kakor bi se morala; zunaj so pa često neplodno zamirale zdrave, čile in za delo spo&obne moči, ker ni bilo prave porazdelitve in opredelitve dela. Princip diferencijacijie — delitve dela, ki je naši organizaciji bolj potreben nego katerikoli drugi, iti ki je našemu stanu bolj nujen nego dTugemu. ie v nedeljo našel širših, zdravih tal in želimo, da bi čimpreie slavil svoj popoln pozitiven triumf. Želimo le, da bi ta diferenciacija dela šla dalje; da bi naši podeželski zidarji prije.i tudi za orodje pri naši stanovski, posebno kulturno prosvetni organizaciji in bi jo posvežili s svojim sodelovanjem ter io s primerno dditvijo dela in pozitivno smerjo dvignili upravno — organizačno in poglobili kulturno. Kakor nam je za realizacijo Učiteljskega koTivikta in Učiteljskega doma potreba podrobnega gospodarsikega dela, tako je naši stanovski organiizaciji potreba točno opredeljenih podrobnih prosvetnih in kulturnih deiavcev, ki bodo dali organizaciji širokega kulturnega in prosvetno podrobnega pravca; strokovnih kulturnih delavcev, ki bodo dali organizaciji kulturno globino, ker le na podlagi te bo brez škode lahko kora'kala nemoteno preko pretresljajev, ki jih zadaja našemu stanu in naši organizaciji dnevna politika. Ideja deoentraiizacije dela potrebuje novih, svežih delavcev; naši odseki potrebujejo z idealizmom prepojenih. požrtvovalnih sodelavcev, če hočemo da bodo uspevali; breme de!a naj se deli na vse in sigurni bomo, da ga zmoremo. Naše delo ie bilo dosedai v mnogem oziru diletantsko, ne radi nesposobnosti, temveč radi preobloženosti posameznih delavcev, od katerih se je zahtevalo da so univerzalisti, da se poglobijo v vse; nalagalo se jim je pa toliko administrativnega posla, da niso mogli iti za ideja specializacije in pogiobitve v eno polje. Upravna decentralizacija po odsekih in razbremenitev centrale, da bo lahko sledila idejnim in načelnim vprašanjem in širokopoteznerrru organiziranju in porazde.itvi dela na sposobne posameznike in v odsekih organizirane celote. je potrfebna tudi naši stanovski organizaciji. Tudi tu bo treba pritegniti novih, svežih moči; tudi tu bo treba porazdeliti da bodo sodelovali in dvigali celoto vsi, ne pa, da bodo delali in mislili le nekaterniki — za vse! Zdrave decentralizacije in zdrave diferencijacije dela ie treba! Dasi naša organizacija ni slaba, je dobra, najbaljša lahko rečemo brez samohvaie — med vsemi uradniškimi organizacijami, ji je vendar treba vedno' nove izpopolnitve. da ne okosteni in tudi za njo velja razvojno načelo: da je vsaka stvar toliko časa dobra, da se tie preživi, potem je novo dobro, toliko časa, da v razvoju ne propade itd. To je bilo tudi pri Učiteljskem konviktu; treba ie biio novih svežih moči, ki so prevzele pezo bremena na svoje rame, da se delo porazdeli, iki imajo svežih idej in sveže volje do pozitivnega dela — in tudi oni se bddo morali prostovoljno umakniti, če jim še ne bo uspelo, da bodo dosegli cilj. In zaradi ideje delitve dela, zaradi ideje delovne decentralizacije in diferen- ciacije dela pozdravljamo nedeljski pokret, želeč mu, da bo zanesel v naš stan zopet starega idealizma, stare stanovske požrtvovalnosti, pozitivne kritike, pozitivnega de.a in žrtev za ideale našega stanu, ki je bila najlepši cvet naše stanovske preteklosti. Sveže moči naj prinesejo svežega, pozitivnega duha in pozitivnega dela! Ivan Dimnik.