Vroči dnevi privabljajo na bregove rek Številne narave željne občane, ki če predajajo soncu, uživajo ob žarih, naj pogum ne j Sih pa ni strah za bresti v vodo. Niso pa lepi dnevi počitek za vsakogar. Dolgo deževje je nagajalo kmetom pri spravilu sena, zato je treba v lepih dnevih pohiteti in nadoknaditi zamujeno. Seno pod streho, lepo posušeno, je najlepša nagrada za trud! — Foto: D. Dolenc
Kranj, petek, 3. 7. 1981
Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
SREDIŠČU POZORNOSTI
Dr
agoceiie so njihove izkušnje
V revolucijo so Sli da bi v naSi družbi, za našega delavca ustvarili nvičnejši svet, nove, boljše življenjske in delovne pogoje, y boj so Sli, '*» izgnali sovražnika. Krvaveli po gozdovih trpeli po ječah tabon-tt. Milijon sedemstotisoč žrtev. Po vojni so bdi borci v prvih vrstah »Bsadnjo domovine. Delavci, brigadirji, udarniki. Zgradili so domo-
* tovarne Domovina je vzcvetela. Samoupravljanje smo uvedli povod. Delavec zdaj resnično odloča o vsem, kar ga zadeva
Počasi so bremena, ki so jih nosili, prepuščali mladim, močnejšim W*om. Dovolj so naredili za našo družbo in zaslužili bi si počitek. Toda, odnehati ne morejo, ne smejo. Kdor je vse življenje sredi dogajaj, ne more spremi- Aktivni so v krajevnih skupnostih, tu jih je naj-
* čutiti Pa vendar se nekako čutijo odnnjene. Premalo informacij, *h pravih iz prve roke, pride do njih. Če bi bili pravočasno sezna-
almi odoaodkih na Kosovu, so prepnčani, da stvari ne b, šle tako da-l^mfcv«dno so tu oni, še vedno prekaljeni še vedno pnpravljeni ffcocS na norno« tej družbi, ki so jo zgradili, ki Jih bo v težkih tre-/%km zagotovo iskala in prosila za nasvet, pomoč. Ne samo Kosovo. K^^jSSaa*« težkega in hudega je že ogrožalo v teh desetletjih tSo domovSJ? -nor s kominforaiom, nacionalistične in šovinistične Jtoie DtodEZ -^JLLtiini leti, birokratsko centralistični poskusi ob-
S na^d^zri ^-fblli* k°mUm8t°V " ^
T^Mrirli ^3^"^° ^Ui-'d«™«.« Je Pred dnevi na 7 skupščini ZZB NOVJJK!?0b"e Heialpredsednik republiškega odbora ZZB NOV 2®NOV Slovenije dejal preu bnQ utrditi gotroodar8t
SZE. £^ V,P° 3 našo skupnost narodov in narodnosti. Tisto, ^r^&™£to tovorno?! in toliko uspehov našemu boju je
* v prvi ^rsti frontno organizirana prostovoljna, Široka, P^vovaLTudeTeŽba ljudskih množic, prav vsakega dobronamernega Vlovne** člo^iT« i« nieeova pobuda za delo, za akcije, za naloge. Če STn^^ «f™ iT JinS spet potrebno takšno vzduSje, zagnanost, &Co«čnrt.JCedroSmTiz^žav, nam je potrebna mobilizacija
D.Dolenc
Nagrada »4. julij« Ivanu Janu
BEOGRAD - Žirija Zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, ki ji predseduje pisatelj Ivan Potrč, je izmed del, ki so lani izila v Jugoslaviji s tematiko NOB, izbrala šest najboljših in jih predlagala za najvišjo tovrstno nagrado pri nas, nagrado »4. julija«. Med izbranimi šestimi deli je tudi trilogija »Kokrški odred« gorenjskega partizanskega pisatelja Ivana Jana. Nagrade bodo podelili danes zvečer v Beogradu na svečani seji v Domu JNA. Uvodno besedo bosta imela Ivan Potrč, predsednik žirije, in Mito Dimitrijevski, predsednik zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije.
IZPIT GOSTOLJUBNOSTI
Bled — Turistična zveza Jugosla vije začenja letos z organizacijo akcije v turizmu in gostinstvu pod naslovom Izpit gostoljubnosti. V akcijo se bodo vključili hoteli, kam pi in zasebniki, na osnovi ankete pa bodo pozneje izbrali najbolj gostoljuben hotel, kamp ali zasebniške sobe. Akcija bo trajala od julija do septembra, vodila pa jo bodo turistična društva in zveze na posameznih območjih.
O cilju akcije ni treba dolgo ugibati: tudi na ta način naj bi spodbujali kvalitetno turistično ponudbo.
Brdo pri Kranju - Jože Ulčar je v imenu MS ZZB NOV za Gorenj j° podelil priznanja zaslužnim borcem in aktivistom Gorenjske za dolgoletno uspešno ohranjanje in razvijanje vrednot NOB in socialistične revolucije. Borcem in aktivistom se je za trud in delo zahvalil sekretar MS ZKS Zdravko Krvina, v imenu MS ZSMS pa Nevenka Javan. Za prejeta priznanja pa se je v imenu vseh zahvalil Lojze Ude. Priznanja so dobili: Adolf Arigler, Ivan Bizant, Tone Dolinšek, Ivan Franko, Vinko Hafner, Rudolf Hribernik, Ivan Jan, Aleš Jelene, Stane Kersnik, Sveto Kobal, Ivko Križnar, Ivkm Križnar-Jakulinova Zdravko Krvina, Bogdan Osolnik, Slavko Osredkar. Franc Perovšek rrni°n Peternel/> Andrej Robič, Mira Svetina, Lojze Ude, Štefan Urbane, Tone Volčič in oddelek NOV Gorenjskega muzeja. - IS
Dobrodošli Iskraši!
Kredarica to gradbišče
_ Irtaj  —   Pod predsedstvom J^jt Ribičiča se je v Ljubljani odbor za izgradnjo in mo-prinzacijo naše najvišje planin-p postojanke, Kredarice. Okrog ■ milijonov dinarjev   je zbrala **wnja za uresničitev tega na-\ ki obsega posodobitev post o -*k, ureditev drugih naprav in ^sporta. Odbor je menil, da z *&kom gradnje ne kaže več od-*ti ampak se je  treba z že *«nim denarjem lotiti del. Ze ta '««c bodo začeli z gradnjo vod-*tt zbiralnika. Voda je namreč *» od najbolj žgočih problemov strice.   Sledila   bo ureditev Ktišfne jame, katere pokrov bo nrejen za pristajaliftče helikop-»> Slednji bo kmalu začel na <«aarico  tudi   nositi gradbeni »terial. Sam objekt bo povečan 'funkcionalno urejen, primeren srebam planincev,   seveda pa '/do obseg gradnje krojila tudi fi-•foa sredstva. Glede transporta woma   oskrbovanja področja M Triglavom pa se večina nagi-• k helikopterju, ki lahko redno trbuje postojanke.   Žičnica bi 4i očitno prevelik poseg v nara-' prav tako pa pozimi in v sla-/» vremenu ne bi mogla obrato-K Helikopter pa lahko zadrži trajno slabo vreme. V Slove-, imamo namreč   že izjemno fifjeno   helikoptersko službo, k je že izkazala tudi pri raznih Ifftenih in  oskrbovalnih akci-f v gorah.
-j*
D. S.
Tri šole že gradijo
Pred letom so se v škofjeloški občini odločili za samoprispevek, s pomočjo katerega naj bi uresničili obsežen provri izgradnje m obnove šol H UB™in
Skorja Loka - Junija lani so se občani škofjeloške občine na referendumu odločili za uvedbo samoprispevka, s pomočjo katerega naj bi zgradili oziroma obnovili v petih letih 19 šol. Vrednost naložb je po cenah leta 1979 znašala nekaj več kot 400 milijonov dinarjev, s samoprispevkom pa so predvideli, da bi zbrali 131 milijonov dinarjev. Občinska izobraževalna skupnost naj bi prispevala 237 milijonov, iz združene amortizacije Sol so predvideli 12 milijonov in posojila republiške izobraževalne skupnosti ter banke naj bi znašala 21 milijonov dinarjev.
Ker osebni dohodki rastejo v masi nekoliko počasneje, računajo, da se bo iz samoprispevka zbralo slabih 20 milijonov dinarjev manj. Manj denarja bodo uspeli zbrati tudi v občinski izobraževalni skupnosti, vse teže pa je tudi s krediti poslovnih bank. Zato v Škofji Loki iščejo dodatne vire financiranja in doslej, so uspeli zagotoviti 14 milijonov" dinarjev iz čistega dohodka delovnih organizacij.
Iz teh podatkov se vidi, da bo uspelo zbrati približno dve tretjini predvidenega denarja. Ob tem se pojavlja še druga težava. Stroški gradnje namreč rastejo veliko hitreje kot osebni dohodki oziroma finančne sposobnosti izobraževalne skupnosti.
Za sedaj dela potekajo po programu. Ze septembra se J>odo odprla
vrata v novem centru usmerjenega izobraževanja, ki so ga sicer začeli graditi že prej z denarjem iz prispevka škofjeloškega združenega dela in bo denar iz samoprispevka potreben le za dokončanje del. Pred dobre pol leta so zastavili lopate tudi pri gradnji osnovne Sole v Selcih. Tudi za to šolo bo Slo le del denarja iz samoprispevka. Šola bo veljala 40 milijonov dinarjev in del potrebnega denarja so krajani že zbrali s pomočjo krajevnega samoprispevka, svoj delež pa so prispevale tudi delovne organizacije Selške doline. Obnavljajo tudi osnovno Solo v Lučinah, ki bo potem usposobljena za potrebe celodnevne Sole.
L. B.
Jutri bo tradicionalni praznik I skrase v — dan Iskre, ki ga vsako leto proslavijo skupaj z dnevom borca in vsako leto je gostitelj druga delovna organizacija. Letos se bodo zbrali v Kranju, rojstnem kraju Iskre. Proslavili bodo tudi 35-letnico obstoja največje Iskrine delovne organizacije Elektromehanike. Srečanje ni samo manifestacija pripadnosti Iskri, temveč tudi prilika za seznanjanje, zbliža nje in to vari Ako srečanje vseh Iekra-sev, ki vse leto delajo v Iskrinih tozdih širom Slovenije. Tako se bodo jutri srečali v Kranju stari znanci iz Bele Krajine, Primorske, Gorenjske in Ljubljane — iz dobre polovice Slovenije, kjer ima Iskra svoje organizacije združenega dela.
Želimo, da bi bilo v Kranju
Izseljenski piknik
Jutri bo v Škofji Loki tradicionalni že 26. izseljenski piknik. Pripravijo ga vsako leto, 4. julija, na škofjeloškem gradu. V kulturnem programu bodo sodelovali umetniki iz Drame SNG Ljubljana, Gorenje-vaSki oktet, folklorna skupina iz pobratene občine Sele na Koroškem, domača folklornoplesna skupina in drugi. Pripravljajo tudi revijo ansamblov in kulturnih skupin naših rojakov in naših delavcev, zn*««™
čimveč Iskrašev, da bi praznik izzvenel v dogovor vseh delavcev tega industrijskega giganta, da bodo še bolj enotni, s še boljšim delom in racionalnejšo proizvodnjo ter premišljenimi investicijami tudi v prihodnje spodbujali razvoj svojih tosdov in delovnih organizacij in hkrati svoje velike sestavljene organizacije, ki je nosilka razvoja v jugoslovanski elektroindustriji, ki ustvarja 16 odstotkov slovenske industrijske proizvodnje in je po celotnem
firihodku na 16. mestu v Evropi n na M. v svetu. Naj bo srečanje spodbuda za še hitrejši razvoj lastnega znanja, ki omogoča suveren nastop na tujih in domačem trgu in hkrati zagotavlja prihodnost vsem zaposlenim. Zato prisrčna dobrodošlica t
L. B.
zaposlenih v tujini. 2e dopoldne bo na nogometnem igrišču v Puštalu prijateljska nogometna tekma med NK LTH Škofja Loka in mladinsko reprezentanco slovenskih izseljencev iz Kanade.
Organizatorji tudi letos pričakujejo dober obisk, saj je na dopust v domovino pripotovalo že veliko izseljencev.
L. B.
Jutri kolesarji v Kranju
KRANJ - Letošnja 37. mednarodna etapna kolesarska dirka Po Jugoslaviji se bo jutri sklenila v Kranju. Cilj zadnje etape, ki se bo začela v Kobaridu in bo imela na Vršiču gorski, na Jesenicah pa leteči cilj, bo pred kranjsko gimnazijo, kamor bodo najhitrejši kolesarji pripeljali približno ob pol dveh popoldne. Uro kasneje bo na slovesnosti, ki jo bosta popestrila folklorna skupina Sava In ansambel JLA z nastopom  na  Trgu revolucije,
razglasitev najboljših v zadnji etapi.
Udeležence dirke Po Jugoslaviji bo ob pol šestih sprejel predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič, zvečer pa bodo gledalci lahko spremljali še nočni kriterij okrog Trga revolucije. Mladinci bodo startali ob 19.15, člani pa uro zatem. Vmes bo svečana razglasitev zmagovalcev sedemdnevne dirke Po Jugoslaviji.
H. J.
G L, AS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK. 3. JULIJA 1981
PO JUGOSLAVIJI
Tri tedne zimskih počitnic
Zimske počitnice v slovenskih osnovnih Šolah bodo že v prihodnjem šolskem letu daljše za en teden, pri čemer bodo ostali terminski roki nespremenjeni: prva izmena, ki bo drugo leto ljubljanska, začne z drugim, naslednja pa s četrtim ponedeljkom v januarju. Tak predlog je sprejel republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Izgubljene dneve naj bi po enem predlogu nadomestili tako, da bi pouk podaljšali do konca junija, po drugi naj ukinili prvomajske praznike od 28. do 30. aprila, po tretjem predlogu pa naj bi zamujeno nadomestili s pospešenim delom po šolah.
Vršacnajbi poimenovali po Titu
Delegati vseh zborov občinske skupščine v Vršcu so sklenili, da bodo to banatska mesto poimenovali po pokojnem predsedniku Titu. Svoj sklep bodo sedaj poslali pokrajinskemu odboru za obeležje imena in dejanj tovariša Tita. Radi bi, da bi Vršac dobil novo ime že 1. oktobra letos. *
Manj denarja čez mejo
Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je sprejel spremembo odloka o odnašanju in prinašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino. Jugoslovanski državljani lahko po novem enkrat na leto nesejo iz Jugoslavije oziroma prinesejo v Jugoslavijo do 1500 dinarjev na osebo in sicer ob prvem izstopu oziroma vstopu v Jugoslavijo. Za vsak naslednji odhod ali prihod v Jugoslavijo velja, da s seboj ne morejo nesa dinarjev.
Novi ukrepi ZIS
Nafte naj ne bi več kupovati s tujimi finančnimi posojili pač pa morajo republike in pokrajini zagotoviti devize, tako kot je bilo dogovorjeno na začetku leta. če deviz ne bodo zagotovile, bo ZIS ustrezno ukrepal. Zagotoviti, bo potrebno spoštovanje zakona o prepovedi podnje termoelektrarn in toplarn.
Manjka okoli dva milijona ton premoga. ZIS bo predlagal, da v republikah in pokrajinah storijo vse, da bi rudarji kopali premog tudi ob sobotah in nedeljah, razen tega pa naj bi republiki in pokrajini čimhitreje prispevale del sredstev od prometnega davka za modernizacijo rudnikov.
Ker razen v Sloveniji v nobeni drugi republiki ali pokrajini niso z družbenim dogovorom omejili porabo za dnevnice, potne stroške, honorarje in drugo naj bi ZIS spet posegel po intervencijskem ukrepu.
Do konca julija naj bi v republikah in pokrajinah pretresli vse naložbe in nekatere ustavili, če tega ne bodo dosledno naredili, bo ZIS predlagal ukrep o začasnem omejevanju naložb.
V kratkem naj bi naredili natančen program izvoza do konca leta in v njem določili tudi regionalno usmerjenost. Uvozne pravice bodo sproti prilagajali izvoznim rezultatom.
Sprejeto prvo stopnjo družbene kontrole je potrebno dosledno uveljaviti in s tem zaustaviti rast inflacije pri 32 odstotkih. Ohranili naj bi realni tečaj dinarja. Spremenili pa naj bi obrestne mere.
r
Svet v tem tednu
Jr«« - Tovarno obutve Peko v Tržiču so v sredo obiskali predsednik ŠZSŠmt **°2M? ^ovenije Andrej Verbič, predsednik skupščine ?!?wr.»!iy Bedina m podpredsednik kolegijskega poslovodnega oajtoraLjuNjanske banke Ivan Atelšek. Največ pozornosti so name y« polletnemu vrednostnemu izpadu izvoza na zahodni trg. Po direktorja Franca Grašiča bodo izpad do konca leta nado 7™~~J * konca leta bodo izdelali 3 milijone parov čevljev, od «ai>nA bodo tretjino prodali na zahodni trg, del na klirinško področje, drugo pa bodo prodali doma. - Foto: M. Ajdovec
Problematika KS Jošt
V krajevni skupnosti Jofit v kranjski občini se že nekaj časa spopadajo z različnimi problemi. Zato je v začetku junija delovna skupina izvršnega sveta kranjske občinske skupščine obiskala to krajevno skupnost. Ugotovili so, da ob občinski cesti Stražišče—Planica niso urejeni dostopi na cesto, rešeni pa tudi Se niso zemljiškoknjižni in odškodninski odnosi. Razen tega je cesta slabo vzdrževana. Krajani si želijo, da bi cesto asfaltirali, žal pa v tem srednjeročnem obdobju za to ni denarja.
Težava je tudi, da ta krajevna skupnost še vedno nima razvojnega
programa in da krajevna samouprava ne zaživi. Od pomembnejših nalog, ki bi jih veljalo kot prednostne vnesti v srednjeročni razvojni pro-
fjram, so poleg ceste Se izgradnja te-efona, preučitev vodnih virov zaradi pomanjkanja pitne vode in zagotovitev površin za stanovanjsko gradnjo. Trenutno je na primer na tem območju že 68 vikendov, ki so večina zgrajeni brez dovoljenja. Zato bi bilo treba tovrstno gradnjo na kvalitetnejših kmetijskih površinah zavreti.'
Ko je o problematiki razpravljal izvršni svet občinske skupščine, se je zavzel za ureditev zemljiškoknjižnih in odškodninskih odnosov, za redno vzdrževanje ceste in ureditev usada na Javorniku. Predvsem pa izvršni svet priporoča, da v krajevni skupnosti sprejmejo samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje do 1985. leta, srednjeročni plan razvoja krajevne skupnosti in program dela za letos. S tem v zvezi pa naj uredijo tudi nekatere kadrovske  težave  in  vključijo v
Priznanja najzaslužnejšim
Radovljica - V petek, 26. junija so ae na proslavi v počastitev dneva borca - 4. julija zbrali člani ZZB
NOV občine Radovljica. Ob tej pri- ----- —
ložnosti jim je spregovoril njihov organe krajevne skupnosti predvsem predsednik Slavko Staroverski, v mlade in dela voljne ljudi, kulturnem programu pa sta jim zaigrala godba na pihala iz Gorij in harmonikarski orkester glasbene Sole Radovljica, nastopili pa so tudi učenci osnovne šole A. T. Linhart iz Radovljice.
Ob tej priložnosti so 62 posameznikom in trem organizacijam podeli li priznanja Medobčinskega sveta ZZB NOV Gorenjske za dolgoletno in uspešno delo na področju negovanja tradicij NOB. Od organizacij je bil priznanja deležen Okrožni odbor OF za jeseniško okrožje, trgovska delovna organizacija MURKA iz Lesc in godba na pihala iz Gorij.
D. D.
Sodelovanje prijateljev
Našo državo sta obiskala dlan revolucionarnega vodstva republike Libije Ahmed Dtalud in poljski zunanji minister Jožef Czvrka - Jugoslavija si prizadeva za uspešen zaključek Madrida - Hudi pretresi v Iranu - Zahodnoevropske države se dogovarjajo - Brandt v Moskvi
Beograd - Živahna zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije je značilna za ta teden. Našo državo sta obiskala član revolucionarnega vodstva Socialistične ljudske libijske arabske džamaharije major Ahmed Džalud in poljski zunanji minister Jožef Czvrka. Jugoslavija pa je prav tako izjemno aktivna na madridski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se je zavlekla, tako da so nekateri že dvomili v njen zaključek. Zadnja poročila iz Madrida govorijo, da so predstavniki 35 držav, ki sodelujejo na konferenci, sprejeli predlog šestih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, naj se konferenca pozitivno zaključi okrog polovice julija. Redakcijskim skupinam za zaključne dokumente je bilo tudi naročeno, naj pospešijo delo.
Libijskega gosta majorja Džaluda sta sprejela predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič in predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. V pogovorih je bilo izračeno zadovoljstvo zaradi ugodnega razvoja sodelovanja med državama, članicama
Sbanja neuvrščenih. Sogovorniki so poudarili, da je bil zadnji obisk aijskega voditelja polkovnika Gadafija pri nas pomembna vzpodbuda sodelovanju. Nekatera žgoča vprašanja sodobnega sveta so bila še posebej izpostavljena. Gre predvsem za pospešeno kosanje blokov, oboroževalno tekmo in za zaostrene odnose v svetu nasploh. Do vrhunskega srečanja neuvrščenih je treba zgladiti spore med neuvrščenimi državami, ki so pogosto posledica blokovske igre. Pozitivno je bil ocenjen zadnji vrhunski sestanek Organizacije afriške enotnosti, prav tako pa je Jugoslaviji in Libiji skupno prizadevanje za pravično in mirno rešitev namibijskega vprašanja. Izjemnega gostoljubja med obiskom pri nas je bil deležen tudi poljski zunanji minister Jožef Czvrka. Ministra je sprejel tudi predsednik našega predsedstva Sergej Kraigher. Gost in gostitelj sta v pogovoru opozorila na nujnost popuščanja napetosti v Evropi, gost pa je govonl tudi o rezultatih zadnjega plenuma centralnega komiteja Poljske združene delavske partije ter o prizadevanjih za razreševanje problemov Poljske. V pogovoru med Czvrko in Veselinom Djuranovičem je bilo še posebej poudarjeno, da možnosti gospodarskega sodelovanja Se. niso izkoriščene, čeprav je Poljska prvi naS partner med socialist'*11"11 državami.
Iran pretresajo hudi udarci. Po najnovejših podatkih ie eksplozija na sedežu islamske republikanske stranke terjala 74 žrtev. MednjH™ je bil tudi drugi mož iranske republike, ajatolah Behešti. Za atentat krivijo najrazličnejše skupine, med njimi tudi nekdanjega predsed-nika države Banija Sadra, ki se še vedno skriva nekje v državi, obstaja pa možnost, da je iz države že pobegnil. Ostre ukrepe zoper najrazličnjše skupine napovedujejo v Iranu. Povsem pa je jasno, da
Erihaja Iran v težko krizo, ki jo pospešuje še srdita vojna z Irakom, [ljub pomirjujočim napovedim, da bo ponehala, se to še ni uresničilo. Jasno je tudi to, da, vsako nasilje rojeva nasilje na drugi strani, ki je ponavadi še ostrejše, še bolj grozeče. Da je položaj v Iranu ie bolj zaskrbljujoč, opozarja dejstvo, da ima država pomemben zemljepisni, politični in strateški položaj. Na severu je ena supersHa, na jugu pa Perzijski zaliv z intervencijskimi enotami druge super-sile.
V Luzemburgu se je končal vrhunski sestanek evropske desete-nce, kjer so bila izrazita nasprotovanja med novim francoskim predsednikom Mitterandom in voditeljema Zvezne republike Nemčije in Britanije. Francozi so med drugim zagovarjali, da je borba proti brezposelnosti in za boljšo socialno politiko glavni cilj zahoda, druga stran pa je menila, da je ključna naloga zavora inflaciji.
J.Košnjek
Beograjčani v Žirovnici
J^ji^j£?%£ Praznovanje v Dupljah
nko najboljši dijaki doma Drago-
Problemska konferenca o gradbeništvu
Kranj - Predsednik Stane Pirnat je za četrtek, 9. julija sklical sejo občinske konference zveze komunistov. Osrednja točka bo razprava o aktualnih vprašanjih s področja gradbeništva in sorodnih dejavnosti v občini. Obravnavana problematika sodi v pripravo problemske konference o gradbeništvu pri centralnem komiteju ZK Slovenije.
Komite občinske konference ZK je že februarja imenoval delovno skupino, ki je pripravila gradivo za sejo komiteja in za razpravo v osnovnih organizacijah s področja gradbeništva in sorodnih dejavnosti. Tako obdelano in dopolnjeno gradivo bodo zdaj obravnavali še na četrtkovi seji občinske konference ZK. Nato bo treba izdelati še konkretne programe, ki bodo hkrati tudi podlaga za delo in akcijo v občini in za razpravo v republiki.
Delo
INDOK centrov
Pri medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko se bo v ponedeljek, 6. julija sestala komisija za informiranje in propagando. Razpravljali bodo o nalogah na področju informiranja, agitacije in propagande na Gorenjskem v predkongresnem obdobju. Pogovorili pa se bodo tudi o ustanavljanju in delu INDOK centrov v občinah.
niCU    II*IJWW1 jni   uiiu>   —----- -
ljub Milovanovič iz Beograda, ki nosi ime po prvem sekretarju Skoja. Gostje so obiskali spomenik rojaku, ki se je smrtno ponesrečil med ilegalnim prehodom meje v Karavankah, iz Završnice pa so odšli Se k njegovemu grobu na Breznici.
Svoj prihod v Žirovnico so seveda izkoristili tudi za srečanje z mladimi iz tamkajšnje krajevne skupnosti, saj so z njimi 1969. leta, ob 60. obletnici ustanovitve Skoja, podpisali listino o pobratenju. Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine iz Žirovnice so gostom pripravili prijetno snidenje, ki so ga izkoristili za dogovor o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Po izmenjavi spominskih daril so beograjski mladinci povabili mlade Zirovničane, naj jih kmalu obiščejo.
J. Rabič
Na dan borca na Pokljuko
V soboto, 4. julija, bosta na Pokljuki kar dve slovesnosti. Ob 10. uri bodo na Stari Pokljuki pri Figovcu odkrili spominsko ploščo relejni kurirski postaji G-^6, katera je med vojno delovala na tem območju. V kulturnem programu bo sodelovala DPD Svoboda Gorje ter mladinci osnovne šole »Bratov Zvan«.
Druga, prav tako pomembna slovesnost pa bo ob istem času Pod Li-panco. Preživeli borci II. in udarne čete Pokljuškega bataljona Gorenjskega odreda NOV in POJ, ki so se 3. julija 1943 prebili iz nemškega obroča dvatisočglavih, moderno oboroženih nemških policistov, imajo tradicionalno tovariško srečanje ob spomeniku Pod Lipanco. Tragedija je ob izdajstvu zahtevala mnoge žrtve, saj se je od štiriinštiridesetih iz obroča prebilo le štirinajst tovarišev.
Letos je prevzelo celotno oskrbo tega spomenika Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled-Jesenice.
Torej, naavidenje v soboto na Pokljuki!
Janez Arh-Leskove
Duplje - Krajani krajevne skupnosti Duplje, ki zajema vasi Zgornje in Spodnje Duplje in Zadrago, bodo danes pričeli s praznovanjem s svojega tradicionalnega krajevnega praznika. Vsako leto ga praznujejo petega julija v spomin na dogodke leta 1942, ko so dupljanski molje in fantje množično odšli v partizane,
9. julija 1942. leta pa so Nemci izselili družine tistih Dupljancev, ki so se vključili v NOB. V spomin na te dogodke krajevna skupnost in DPO krajevne skupnosti Duplje vsako leto počastijo spomin s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami in tudi z delovnimi uspehi.
Letošnje praznovanje pa bo še posebej slovesno, ker sovpada v praznovanje 40-letnice vstaje naših narodov in narodnosti in ustanovitve OF. Praznovanje bodo pričeli z rokometno tekmo danes ob 17.30 med ženskima ekipama Dupelj in Peka, ob 18.30 bo tradicionalna tekma za pokal KS med poročenimi in neporočenimi, ob 20. uri pa bo proslava pri spomeniku ob šoli z bogatim kulturnim programom. Jutri bodo tekmovanja v namiznem tenisu za pokal KS in sicer ob 8. uri za pionirke in pionirje, ob 9. uri pa za člane in članice, ob 16. uri pa bo družabno srečanje pri Trnovcu.
V četrtek, 9» julija s pričetkom ob 16. uri bodo organizirali pohod od spomenika do spomenika, v petek,
10. julija ob 19. uri bo mokra gasilska vaja, v soboto, 11. julija ob 19.30 prikazovanje filmov dupljanskih ki-
Proslava v Kokri
Krajevna organizacija ZB NOV Kokra odkriva v nedeljo, 5. julija 1981 ob 14. uri pri kmetiji Suhadolnik v Kokri spominsko obeležje kurirske postaje G-18.
Vabimo vse kurirje in borce, ki so bili med NOB na tem področju, da se te proslave udeležijo v čim večjem Številu.
Vabi odbor ZB NOV Kokra
noamaterjev v gasilskem domu, r-. znovanje pa bodo zaključili pnftod-1 njo nedeljo pri Trnovcu t 1»™°
Ve8eUc0 J. Kuhar
Komemoracija pri kurirski postaji
Mojstrana - Krajevna organi-l i zacija Zveze združenj borcev NOVI i Dovje-Mojstrana pripravlja v soboto, 4. julija, vsakoletno komemoracijo pri nekdanji kurirski postaji! | GT-19 nad vasjo Dovje. Žalne sve-f čanosti, ki se bo začela ob 10. uri. ■ bodo udeležili borci, mladinci tel drugi delovni ljudje in občani U krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana. Ob spominskem obeležju, kjer i padli kurirji, se bodo med kulturni!., sporedom  predstavili učenci moj-stranske osnovne šole, člani doma«« čega kulturnega druStva, pevci it pnpadniki obmejnih enot. Po slo vesnosti bo tovariško srečanje m domačiji Sedučnik.
J. Rabič
Zlet
slovenskih tabornikov
Ilirska Bistrica - V sredo se je Kosezah, dva kilometra od IH: Bistrice, začel osmi zlet »loven tabornikov, ki bo trajal do to 7. julija. Po štirih letih bodo taborail' ki, ki letos praznujejo 30. obletnica svoje organizacije, spet prikazali pol« glavitne točke iz pestrega spleta del' javnosti. j P
Zlasti slovesno bo jutri, 4. julija!p ko bodo ob tabornem ognju podelili p letošnja priznanja zveze tabornikov | Slovenije in zlate značke ob 30. oblj letnici taborniške organizacije l. Titovi Jugoslaviji, v nedeljo doposr dne pa bodo priredili proslavo, pel' 8večeno dnevu borca.
3. JULIJA 1981
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
3STRMOL,AS
anje samoupravljavcem Savi
ljema priznanja in nagrade samoupravljavcev ' organizacijama združenega dela, delavcem —nizacij in desetini posameznikom — Z Go-naapra jenci kranjska Sava
— V petek, 26. junija 'psdsednik slovenskih sindikatov /snftafher na posebni slovesnosti počastitev dneva  samoupravlja v dvem tozdom,   trem delovnim in desetim posamez-izročil priznanja in nagrade i vija vcev.
ni govornik na podelitvi " i bil Martin Mlinar, tik republiškega sveta je poudaril, da kljub teža kvaliteta samoupravljanja pri nenehno napreduje in se potrju-prakai. Samoupravljanje je v materialnem in družbenem dokazalo, da so delovni njosobni upravljati in odlo-Mjbistvenejših stvareh svoje-J in življenja. Celovitost svoje-dndbenega položaja uresničujejo fefegatakih odnosih, razvoj kate i bo tudi v bodoče pogojeval na ■JBJi razvoj socialističnega samo •ždjaaja. Dotaknil se je tudi panaov v proizvodnji, inflacije in ttbfaacije, ter poudaril, da bomo mučite in cilje dosegli le z boljšo 'juiiacijo dela, večjo produktiv-
It-;
išn
nostjo, varčevanjem pri materialih in energiji, s stimulativno delitvijo osebnih dohodkov in gospodarno porabo ustvarjenega dohodka.
Z Gorenjske je med nagrajenci delovna organizacija Sava Kranj, ki se je iz majhne gumarske tovarne razvila v eno največjih tovrstnih delovnih organizacij v Jugoslaviji, saj predstavlja njen delež v gumarski industriji približno 30 odstotkov in tu združuje delo 3800 delavcev. Ze leta 1930 je bilo v Savi organizirano sindikalno gibanje v »rdečih sindikatih«, delovala pa je takrat tu že tudi partijska celica, ki je že 1934. leta organizirala solidarnostno stavko z jeseniškimi železa rji. Ob prihodu okupatorja je iz tovarne odšlo v borbo 43 delavk in delavcev.
Prvi delavski svet v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji je bil izvoljen 7. januarja 1960 prav v Savi. Leta 1977 so pristopili k organiziranju sestavljene organizacije združenega dela in danes je kranjska Sava ena izmed Šestih delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela Sava.
Zvodeneli uspehi
„ft—tf — Izredno visoka infla ij* v republiki in zvezi je glavna
j dna za uspešno uresničevanje hhiiisiije gospodarstva. Neka Kri uspehi, ki jih je kranjsko go-esjaratvo doseglo v letošnjih rhk petih mesecih na področju wo, ustvarjanja dohodka in pdokLivnosti so zaradi nezadrž-*inflacije zvodeneli. Zato bi bilo fesi ta problem ne le v občini, ur*eč v republiki in zvezi, dru-
jsfe - bolj kritično, odločno in
I dpvomo obdelati.
I Taksna je bila  ugotovitev iz-j'fctga sveta kranjske občinske ■ * sredini 9eji
v, u a« na sredini seji & o "re^van* n.j-iumtmeifcih nalog v zvezi s iteSSŽr1 gospodarstva v jLfcaa občini   Ugotovili so, da
UWjni*čini do^i^IS ^a« vse dogovore, predvsem t,-o cenalTEi so v njihov, pn
stojnosti. Vemo pa, da povsod niso bili tako dosledni. Zato so sklenili, da bo skupina delegatov v republiškem zboru sprožila vprašanje, naj se odkrito pojasnijo vse nepravilnosti, v katerih občinah so kršili dogovore. Povsod tam,, kjer so nepravilnosti bile, je treba uveljaviti politično odgovornost in ukrepati. Le z odločno, skupno in zavzeto akcijo za stabilizacijo bomo lahko kos plazu, ki povzroča težave in raz vrednotu je uspehe.
Drug problem, ki bi ga bilo prav tako treba razrešiti v republiškem merilu, pa je skupna poraba. Sredstva za izvajanje le-te ponekod celo hitreje naraščajo od ustvarjenega dohodka, namesto, da bi zaostajala za 10 odstotkov, kot je začrtano v resoluciji Tudi o tem namerava skupina delegatov spregovoriti v republiškem zboru. Sicer pa bodo vprašanja za uresničitev stabilizacije temeljito obravnavali v Kranju na septembrski seji občinske skupščine, ko bodo že znani rezultati gospodarjenja v letošnjih sedmih mesecih.
KRAJEVNA SKUPNOST SV. DUH Svet KS Sv. Duh razpisuje prosta dela in naloge
ADMUflSTKATORJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
i delovnim časom za vodenje strokovnih in t tirnih del za KS Sv. Duh
PtfsjL kd jih kandidat mora izpolnjevati:
- višja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja z znanjem strojepisja,
- moralo politična neoporečnost ter aktivnost v družbenopolitičnem življenju.
izbrani kandidat bo imenovan za nedoločen čas. Prijave z dokazili o iaomjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Krajevna skupnost Sv. Duh, Virmaše 12, Skofja Loka.
bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za
Po določilih 128. člena Statuta delovne organizacij« KO VINOSERVIS JESENICE po.
in sklepa delavskega sveta — razpisna komisija porovno razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
amnroRJAjDo ANA
»M a t lisi ade del in nalog individualnega poslovodnega m DO koVTNOSffRVIR JESENICE po. je lahko i me no
ivec, ki
or-
imenovan
aad u Inih pogojev, izpolnjuje se naslednje:
da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri,
da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog, pri opravljanju katerih imajp delavci posebna pooblastila in odgovornosti,
pasivno znanje vsaj enega tujega jezika,
da siso kaznovani za kazniva dejanja našteta v 511. členu Zakona o združenem delu.
Z« opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za štiri (4) m.
Pnjave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pijejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa, v zaprti kuverti s Pripaom »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov:
KMN06ERVIS JESENICE po. haace, Prešernova 15
te bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh delavskega sveta.
Eno poglavitnih dejstev, da je dobila to veliko priznanje, pa je nedvomno tudi njena velika skrb za človeka. Stalno izboljšujejo pogoje dela, družbeni standard se dviga iz dneva v dan, že več kot 20 let imajo delavci zagotovljen topli obrok med delom in zdravstveno varstvo v lastni obratni in zobni ambulanti. Za stanovanjsko gradnjo izločajo 11 odstotkov bruto osebnih dohodkov. Veliko skrb pa namenjajo tudi organiziranju letovanja, Športno rekreativni dejavnosti, delavcem z zmanjšano delovno sposobnostjo, borcem in mladim delavcem.
S pravilno porazdelitvijo samoupravnih pristojnosti, dobrim informiranjem in vključevanjem Širokega kroga delavcev v procese samoupravljanja so zagotovili, da je odločanje zaupano delavcem na vseh ravneh, od osnovnih sindikalnih skupin do delavskih svetov tozdov.
D. D.
Brošura
o bohinjskih
kurirjih
Kar tri relejne kurirske postaje so bile v Bohinju G-4, G-27 in G-2. Nekdanji kurirji in komandirji teh postaj so letošnjo pomlad izdali brošuro o delu in življenju kurirjev v tem koncu. Brošura nosi naslov »Relejni kurirji Bohinja v NOB ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter ustanovitve OF«. Skromna je, toda je prikaz relejnih kurirskih zvez v narodnoosvobodilni borbi na območju Bohinja. Ostala bo dober pripomoček za utrjevanje partizanskih tradicij bodočim rodovom in spomin na preteklo obdobje.
Do sedaj so odkrili že pet spominskih obeležij relejnim kurirskim postajam v tem koncu in to G-30 na Bohinjski Beli, G-14 v Dragi pri Begunjah, G-4 na Gorjušah, G-27 na Kamnjah v Bohinju, G-2 na Nemškem Rovtu v Bohinju in G-33 na Taležu pod Jelovico. Odkritja so bila skrbno pripravljena, za kar gre zahvala predvsem krajanom in mladini v teh krajih. Vsa so bila spremljana z izbranim kulturnim programom, na Gorjušah in na Nemškem Rovtu je pa slavje postalo pravi partizanski miting z nepozabnim srečanjem borcev, kurirjev, aktivistov in mladine. Janez Arh-Leskovc
Prejeli smo
NAŠ SOGOVORNIK
Dušan Vogrič
Sporazum - da, le nekatere določbe so lahko drugačne
Z julijem stopa v veljavo v večini slovenskih občinskih zdravstvenih skupnosti samoupravni sporazum o postopkih za uresničevanje pravic s področja zdravstvenega varstva in otroškega varstva. Gorenjske občinske zdravstvene skupnosti tega sporazuma še niso sprejele. O tem smo se pogovarjali z Dušanom Vogrieem, predsednikom izvršilnega odbora skupščine občinske zdravstvene skupnosti Kranj.
»če kranjska in tudi ostale gorenjske občinske zdravstvene skupnosti še niso sprejele omenjenega samoupra vnega sporazuma, še ne pomeni, da bomo med vsemi skupnostmi izjema sprejem sporazuma je na programu jesenskega zasedanja skupščine zdravstvene skupnosti Kranj, najbrž še v septembra. Se prej pa se je treba opredeliti glede sprejema novega samoupravnega o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva: je namreč treba se dopolniti glede na spremembe, ki
jih je prinesel novi zakon o zdravstvenem varstvu in glede na P kraške dokumente zdravstvenih skupnosti za to srednjeročno obdobje. To pa je naloga za vse slovenske občinske zdravstvene skupnosti.«
Samoupravni sporazum o postopkih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva v mnogočem poenostavlja uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, verjetno je kot tak sprejemljiv tudi za kranjsko zdravstveno skupnost?
»Brez dvoma. Večina določb je takih, da jih bodo tako izvajalci kot tudi uporabniki pozdravili, saj na eni strani zmanjšuje predvsem nepotrebno potovanje bolnika od splošne ambulante do specialistične in med zdravstvenimi delovnimi or-gsaisacijami. Vendar pa je v takem sporazumu, kot so ga že sprtijuk. vse ostale zdravstvene skupnosti, tudi nekaj določil, ki pa za kranjsko zdravstveno skupnost in tudi za ostale gorenjske zdravstvene skupnosti niso sprejemljiva zaradi ze sprejetih varčevalnih in ustali tveaih ukrepov. Naša zdravstvena skupnost in tudi nekatere druge gorenjske skupnosti bodo namreč imele v drugem polletju še nekaj nižjo prispevno stopajo za zdravstveno varstvo kot doslej.«
Katere določbe torej niso trenutno uresničljive? »Predvsem gre za vprašanja glede odrejanja bolniške odsotnosti s dela ne le pri izbranem odroma obratnem zdravniku, peč pa tudi pri nekaterih specialistih. Prav tako si je težko predstavljati, kako naj splošni zdravnik ureja sprejem bolnika pri specialistu ob sedanji obremenjenosti in dokler v zdravstvenih delovnih organizacijah za to novo nalogo niso ustrezno organizirani. Tudi uveljavljanje nekaterih pravic na primer do ortopedskih pripomočkov naj bi bilo po novem enostavneje, a prinaša tudi zaplete. Res pa je, da vse te določbe
za uresničevanje pravic u po način dela v osno v-prioriteta osnovnega zdravstva zapisana v planskih dokumentih.« j ^
ne bodo poenostavile postopkov aa uresnH razmakov, Ce ne bo obenem tu* spremenjen nem sara »stranem varstvu in uveljavljena p
»Neorganiziranost ovira razvoj«
V Glasu z dne 23. junija je bil objavljen na 3. strani članek Neorganiziranost ovira razvoj. Članek navaja, »da v Kranju ni ustrezne projektivne organizacije za komunalne objekte«. Ker je Projektivno podjetje Kranj organizacija, ki se že 20 let uspešno ukvarja s projektiranjem komunalnih naprav, menimo, da članek ne daje točnih informacij. Zato prosimo, da objavite naslednji popravek:
»Projektivno podjetje Kranj je projektivna organizacija, ki se že nad M let uspešno ukvarja a projektiranjem komunalnih naprav. Med komunalne naprave štejemo v širšem smislu cestno omrežje, javno razsvetljavo, kanalizacijo, vodovod, elektriko, telefon in toplotno ogrevanje. Razen elek-tro naprav visoke in nizke napetosti, katere projektira Projektivni biro v sklopu Elektro Gorenjska, vse ostale navedene naprave projektiramo v naši delovni organizaciji.
Veliko večino komunalne opreme, ki je bila zgrajena zad-njih M let v Kranju, tega pa ni tako malo, so projektirali delavci PPK. Našteti je treba stanovanjske soseske Vodovodni stolp I in II, Planino 1 in II, komunalno cono Primakovo, ureditve Iskre na Laborah, Planika, Ezo-term in skladiščno cono Naklo. Slične projekte smo izdelali za večino kompleksov na Jesenicah, med njimi gradbeni del načrta za celotno mrežo ogrevanja v mestu Jesenice.
Zadnji dve leti so v izdelavi načrti komunalne opreme za stanovanjske soseske v Skorji Loki.
V okviru naše organizacije se koordinirajo tudi načrti za komunalno opremo, kjer posamezne naprave projektirajo tudi drugi, kot naši podizvajalci. Vd taki projekti so kompletno vsklajeni in načrti niso nikdar vzrok za težave pri gradnji.
2a slabši in oviran razvoj komunalnega gospodarstva je lahko vzrok neorganiziranost med izvajalci komunalne opreme, nikakor pa ni vzrok za to pomanj-
kanje ustrezne projektantske organizacije. Da niso izpolnjene vse zahteve občanov po komunalnih storitvah je vzrok predvsem zato, ker so investicije v komunalno opremo zelo zahtevne, viri sredstev za te namene pa preskromni. Govorimo lahko o tem, da občanom ne pojasnimo dovolj nazorno, kaj vse je treba zgraditi, da bo komunalni standard na višini niihovih želja in zahtev. V tem smislu smo lahko premalo organizirani.
Zaključimo naj, da so bili v obdobju lt7t-8t izdelani trije osnovni programi za celotno občino, tako za razvoj cestnega omrežja, kanalizacije in vodovoda, pa smo ostali predvsem pri ugotovitvah, da s sredstvi, katera lahko namenimo za te namene, ne moremo pokriti zaostanka v razvoju vsaj za 10 let.«
Projektivno podjetje Kranj direktor Janez Osojnik
Dopisniki glasil med ogledom Gorenjskih oblačil na Javorniku — Foto: J. Rabič
Številnejši dopisniki glasil
Jesenice — V delavskem domu Julka in Albin Pibernik na Javorniku so podelili v ponedeljek, 29. julija značke udeležencem akcije 1000 delavcev sodelavcev. Akcija, ki jo je lani organiziral republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in jo vodil prek uredništev tovarniških in drugih glasil, je dala dobre rezultate. Številni delavci so pridno sukali pero in pošiljali svojim glasilom sestavke o delu, težavah in različnih akcijah v delovnem okolju. Spodbudno je predvsem to, da je bila njihova pisana beseda večkrat tudi kritična do posameznih dogajanj. Ker ne gre za enkratno akcijo, je moč želeti, da bi vsi novi dopisniki postali redni sodelavci glasil pri sestavljanju in urejanju njihove v*pH?ne.
Na ponedeljkovi slovesnosti, žal ie bil obisk na njej skromen, so podelili značke 124 udeležencem iz jeseniške, 58 dopisnikom iz radovljiške in 49 udeležencem iz tržiSke občine. Zbranim sta spregovorila predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov na Jesenicah Branko Iskra in vodja službe za informiranje pri republiškem svetu ZSS Vladimir Jerman.
Srečanje je popestril kulturni spored, v katerem so nastopili pevci moškega zbora Vintgar z Blejske Dobrave in pionirska folklorna skupina z osnovne šole na Koroški Beli. Za konec so udeleženci obisk sli temeljno organizacijo Gorenjskih oblačil na Javorniku.
J. Rabič
G L A S4.STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK, 3 JULIJA 1M1
Dohodek za minulo delo na podlagi rezultatov
Pri medobčinski gospodarski zbornici v Kranju so pripravili okroglo mizo o nagrajevanju na podlagi minulega dela — Primer Novolesa — Tudi gorenjske delovne organizacije niso brez izkušenj
Kranj — V torek dopoldne je bila na sedežu medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko zanimiva okrogla miza na temo: gospodarjenje z investicijami in obračun osebnih dohodkov na podlagi minulega dela. Uvodno razpravo je pripravil član kolegijskega poslovodnega organa Novolesa iz Novega mesta Janez Bajuk, v razpravi pa so sodelovali predstavniki več kot 20 delovnih  organizacij  z Gorenjske.
Predstavnika Novolesa so za »okroglo mizo« povabili zato, ker imata delovna organizacija zanimive rešitve obračuna minulega dela oziroma je na tem področju naredila nekaj več kot to veha za večino delovnih organizacij. Se vedno je skoraj povsod uveljavljeno plačevanje minulega dela v .odstotkih od osebnega dohodka, ki so odvisni od delovne dobe   v  delovni   organizaciji ali
r
skupne delovne dobe. Ker pa naj bi bila nagrada za minulo delo predvsem nagrada za dobro gospodarjenje z dohodkom v minulih letih, je takšna  rešitev lahko  le začasna.
V Novolesu so pripravili poseben sistem obračuna rezultatov na podlagi minulega dela, ki se morda kaze na prvi pogled precej zamotan, vendar pa le daje neke osnove, ki dosegajo višjo kvaliteto in bi lahko postale zgled za obračune v večini delovnih organizacij.
Izhodišče sistema je povezovanje preteklih naložb s sedanjimi rezultati. Pravico do osebnega dohodka iz minulega dela lahko uveljavlja delavec, ki je bil v zadnjih 15 letih zaposlen v Novolesu in je v razvoj te delovne organizacije vlagal svoje živo delo. Drugi pogoj je, da je bila v enotah oziroma temeljnih organizacijah v teh letih ustvarjena aku-
mulacija in, da je bila iz ustvarjene akumulacije zgrajena investicija, ki daje rezultat. Obračun minulega dela opravijo enkrat letno in ga izplačajo ob zaključku poslovnega leta, navadno hkrati s februarsko plačo. Osebni dohodek iz naslova minulega dela znaša do 8 odstotkov mase za osebne dohodke. Vendar v Novolesu menijo, da je to premalo, in da bo potrebno odstotek osebnega dohodka iz minulega dela povečati.
V razpravi se je pokazalo, da tudi na Gorenjskem niso redke delovne organizacije, ki razmišljajo o podobnem nagrajevanju na podlagi minulega dela in tudi precej izkušenj že imajo. Zato bi kazalo vse to združiti, saj bi bile izkušnje lahko dobro pomagalo za nagrajevanje v vsem združenem delu. L. Bogataj
V.
LTH Skofja Loka je skladiščno opremo za novo mlekarno v Vipavi nrispevala k boljšemu gospodarjenju z-energijo. Več kot 60 odstotkdv hladilne zmogljivosti bodo vsako noč akumulirali v 17 kubičnih metrov ledu Tako bo električno omrežje čez dan manj obremenjeno, mlekarna pa bo imela manjše izdatke za energijo.- J, P.
Priznanje za Jelovico in LIP
Sto tisoč vrat v zahodno Evropo
Asfaltna baza začasno v Naklem
KRANJ - Na seji izvršilnega
novo asfaltno bazo postavili začasno v Naklem, ob sedanji, kd je zastarela in ne more več zagotavljati dovolj asfaltne gorenjske potrebe« Hkrati so pri zbornici poudarili, da je ob gradnji novih naprav puuobau urediti probleme, ki se pojavljajo glede varstva okolja v Naklem Baza je namreč tik ob stanovanjskem naselju, zato je nujno potrebno pridobivanje asfalta urediti po čistejši tehnologiji in karati poskrbeti za brez-pratne ceste.
Gradnja nove asfaltne baze je kila sicer predvidena Podtabora, a je večletno -vlačevaaje gradnje investicijo tako podražilo, da v sesanjem času ni spati, da M Cestno podjetje lahko začelo uresničevati načrt. Vendar pa brez osnovne surovine ne more ostati. Za obnovo cest na Gorenjskem namreč porabi na leto okoli lM.aea ton asfalta. Cs M
Ob prevozu asfalta iz Črnuč, kjer so zmogljivosti sicer precejšnje, bi se obnova in gradnja cest na Gorenjskem podražila za približno 26 milijonov dinarjev letno, kar seveda ni zanemarljiva številka. Prav ta pa je bil tudi razlog, da so se pripravili načrte za gradnjo nove asfaltne baze.
Sedanja rešitev, ki je le začasna in jo je že podprla tudi Ljubljanska banka, bo dvakrat do trikrat cenejša od
C-votne, razen tega pa jo bodo hko veliko hitreje uresničili. Gradnja je nujna tudi zaradi dotrajanosti sedanjih naprav, za katere se lahko vsak hip zgodi, da bodo obstale.
vklhičuieta v izvoz stavbnega po-Jelovi« in UP « rTvT-t. prek trgov.kega pod
hittv« v Zahodno NemMJo     •        dveh uah w prodah .
Ljubljana - V ponedeljek je bila > ljubljanski Lesnmi slovesnost na kateri so podelili priznanja te trgov-««»»riie proizvodnim or-lozemskim partnerjem za uspešno sodelovanje pri izvozu. Priznanja so podelili Škofjeloški Jelovici in blejskemu LIP za 100.000 izvoženih vratnih Zvezno republiko nje so podelili tudi _
Bauelemente
ske organizacije
ganizacijam in inozemskim partner -~»*nn .sodelovanje pri iz eu.  rnziiau podelili škof-
iiumm;  i4»«v. kril Zvezno republiko Nemčijo. Prizna " f>ode\ili tudi nemškemu part nerju Moderne Bremna.
Prizadevanja za izvoz v Lesnini niso nova, zlasti ne za prodajo lesnih izdelkov. Čeprav so s prodorom na
17.
Cs bi ga hoteli pripeljati od drugod, bi morali dokupi ti še več kot lt teških tovornjakov.
Gradbeniki ostajajo vsak zase
Škof). Loka - V škofjeloški občini zamisel o povezavi vseh, ki se ukvarjajo z gradbeništvom oziroma sodelujejo pri gradnji, ni nova. Vendar pa za sedaj ostaja le pri predlogu. Predlagane priključitve Instalacij in Slikopleska k Tehniku in predloga nove organiziranosti Tehnika namreč na referendumu, ki je bil v torek, niso podprli v nobeni delovni organizaciji.
V Tehniku so "•"■««!»
Projektivni biro,
glasovalo 56 odstotkov delavcev, tozdu Gradbeništvo, ki je največji v Tehniku, je za združitev glasovalo 36 odstotkov delavcev, v tozd Komunalne dejavnosti pa 48. V Inštalacijah je za združitev s Tehnikom glasovalo komaj 30 odstotkov zaposlenih, v Slikopleksu pa 48 odstotkov L n
tuji trg začeli kasneje kot nekatere druge znane trgovske firme, so se na tujih trgih uveljavili kot največji jugoslovanski izvozniki v lesarski panogi. Zlasti velike uspehe dosegajo v ZDA, na Bližnjem vzhodu in v Zvezni republiki Nemčiji. Uveljavljajo se tudi v drugih deželah Zahodne Evrope in pripravljajo teren za večji izvoz v Sovjetsko zvezo.
S proizvodnimi organizacijami, katerih izdelke izvažajo, so tesno povezani v trajnem poslovnem in dohodkovnem odnosu. S tujimi partnerji razvijajo Višje oblike sodelovanja z odpiranjem montažnih in prodajnih enot v tujini, sovlagajo kapital in vstopajo v različne oblike kooperacije. Posebnost izvoza Les-nine je v tem, da izvažajo skoraj v celoti >e končne izdelke lesne industrije.
Pred nekaj leti, so začeli izvažati tudi stavbno pohištvo in pred približno dvemi leti so prodali prva vratna krila specializirani trgovski organizaciji Modeme Bauelemente v Bremnu. To je odlično organizirano trgovsko podjetje, ki je s svojimi prodajnimi mesti in z boga-
tim katalogom prisotno na celotnem območju Zvezne republike Nemčije. Lesnina v Nemčijo izvaža predvsem vratna krila Jelovice iz Škofje Loke in Lipa z Bleda. Prvo leto je izvozila 50.000 vratnih kril in 5.000 podbojev.
Letos junija ie bilo v celoti že izvoženo v Zahodno Nemčijo 100.000 vratnih kril. Letos bo izvoz znašal 75.000 vratnih kril in 20.000 podbojev v skupni vrednosti 5 mihjonov nemških mark. Sto tisoč vratnih kril
Eomeni, da je z njimi opremljenih ar 10.000 hiš. S tem poslom je delež Lesnine v skupnem izvozu stavbnega pohištva iz Slovenije poraste! od 22 odstotkov leta 1979 na 31 odstotkov lani. Hkrati pa ta izvoz predstavlja   10   odstotkov izvoza združenega gozdnega in lesnega gospodarstva Gorenjske. Tri četrtine izvoženih vrat so naredili v Jelovici, vse podboje pa v Lipu. Hkrati takšna količina pomeni 60 odstotkov proizvodnje notranjih vrat v Jelovici.
Uspeh je še toliko večji zaradi znanih težav preskrbe s surovinami in repromateriali, še posebej pa zaradi izredno hude konkurence na tujem trgu. Razen tega so domače surovine veliko dražje kot na tujem trgu in je moč vrata doma prodati skoraj dvakrat dražje, kot zanje odštejejo v Zahodni Evropi.
L. Bogataj
B.
NA DELOVNEM MESTU
Zdravko Hleban ja, kmet
Dolg
kmetov
delovnik
Hlev, polje, travnik, gozd pa spet hlev; to je kmetovo delovno okolje, v katerem je opravil vedno na pretek. Posebno sedaj, poleti, je kmet vprežen v delo od zore do mraka. Kot ponavadi se mu delovni dan začenja in končuje pri živini, ki mora imeti stalen red, vmes pa hiti s spravilom sena, obdelovanjem poljščin in pripravo drv za zimo. Približno tako je na sleherni kmetiji, v kateremkoli kraju.
V Mojstrani, pod mogočnimi ostenji Julijcev, kjer je podnebje nekoliko ostrejše kot v ravnini, prve košnje še niso -končali. Na dež je kazalo 6ndan, zato je
Zdravko Hlebanja, dvainpetde-setletni mojstranski kmet, hitel s sušenjem zjutraj pokošene trave. S traktorjem jo je obračal, kjer
Ea stroj zaradi strmine ni mogel lizu, je delo opravila njegova žena Mihela ročno. Proti poldnevu je šlo in ker je bilo opravilo na travniku že proti kraju, je bil gospodar Zdravko hitro pripravljen za pogovor.
»Naša domačija, na Cesti v Redovno številka 2, je že stara. Bil sem edini fant pri hiši, zato sem pred dobrima dvema desetletjema od mame prevzel kmetijo v upravljanje. Imamo 38 hektarov zemlje, od tega okrog 7 obdelovalne, drugo pa je povečini gozd. V hlevu je vedno okrog deset govedi, konj in več prašičev.
Ukvarjamo se predvsem z živinorejo. Od ustanovitve temeljne    organizacije KZK Kranj Kooperacija Radovljica sem njen član. Vsako leto nam zadruga odkupi po enega bika in kravo pa dvoje ali troje telet.   Mleko,   približno 30 litrov ga namolzemo dnevno, oddajamo stalnim strankam, ker je zbiralnica mleka na Dovjem za nas preveč od rok in tudi prave cene nima mleko v zadrugi. V gozdu posekamo na leto okrog M kubičnih metrov lesa, na polju pa pridelamo približno 7 ton krompirja, polovico za prodajo.« • Odkar Zdravko gospodari pri Hlebanjevih, so posestvo precej posodobili in kupili več kmetijskih strojev ter pripomočkov. To je edina rešitev za napredek, saj je rok za delo vedno premalo. Staršema je sedaj v pomoč le hčerka Lilijana, ki je sicer zaposlena v zdravilišču Triglav v Mojstrani, sin pa služi vojaški rok in se bo po vrnitvi domov tudi zaposlil.
»Ce ni dovolj ljudi,« pojasnjuje sogovornik, »gre na kmetiji težko. Stroji nam orno-
ne more stroja. To
kupiti niti
se
slehernega ne izplača, tudi
»to smo štirje kmetje tudi v Mojstra-* »«to. ustanovili strojno
Mojstrani l«*»s
skupnost, kateri je 0£
Bled s posojilom zagotovilo nakup več strojev in kmetijske opreme. Zaenkrat je bilo skupno izkoriščanje strojev dobro. Prav tako so pozitivne izkušnje, ki jih pridobivamo ob medsebojnem povezovanju in sodelovanju. Takšno delo prav gotovo vpliva na uspešnost gospodarjenja.«
Med pogovorom o pridobivanju dohodka s kmetijstvom Zdravko razlaga, da prodana živina malo »prinese«, saj zadruga »zaračuna« le čisto meso. Tudi z lesom, poudarja, bi ne bilo veliko zaslužka, če ga ne bi sam podrl in pripravil za prodajo. Podobno je s prodajo krompirja, ki jeseni nima prave cene, stroški pridelave pa iz dneva v dan rastejo. Nekaj dohodka si že deset let zagotavljajo v z oddajo turističnih sob, v katerih imajo poleti na razpolago po 9 postelj.
»Naša zemlja,« končuje po-
Sovor »je razkosana in slaba, [ljub trdemu delu ne daje velikega kosa kruha. Vseeno sem ob kmetovanju zadovo-
2en in nadaljeval bom z njim, okler bo šlo. Le da bo zdravje in da ne bodo pozidali preveč plodne zemlje!«
Pred odhodom mi Zdravko Hlebanja izda še eno svoje veselje. Pokaže mi omaro, v kateri se svetijo pokali in druga priznanja s tekmovanj na tekaških smučeh. Dvanajst let je bil član državne reprezentance, sedaj pa se udeležuje, kadar je le mogoče, množičnih tekaških prireditev na snegu. Rad gre tudi v gore, saj razvedrilo in zbiranje moči za delo ne škodujeta nikomur. Besedilo in slika: Stojan Saje
Pridobitev kranjskogorskega turizma
Prvi gostje
v Lekovem prizidku
Nad 50 milijonov dinarjev je veljal prizidek k hotelu Lek v Kranjski gori, v katerem je razen sob tudi večnamenska dvorana, potrebna Kranjski gori — Uspešno združevanje sredstev za gradnjo in povezovanje proizvodnje, turizma in rekreacije v Leku
prav tako pa bo prostor dobrodošel tudi Kranjski gori, ki boleha zaradi pomanjkanja prav takšnih vsestransko uporabnin prostorov. Gradnja Lekovega prizidka je obenem tudi svojevrsten gradbeni rekord, saj ie bil zgrajen in urejen v 13 mesecih, pri gradnji pa so se izkazale tudi gorenjske delovne organizacije kot Gradbinec, Škofjeloški Obrtnik itd. Prvotni hotel je bil odprt pred desetimi leti, vendar je je kmalu pokazalo, da manjka prenočitvenih zmogljivosti, prav tako pa tudi primerne dvorane. V leto 1974 seg»j° priprave na gradnjo, ki pa je bila začeta lani.
Gradnja prizidka z dvorano je veljala 50,5 milijona dinarjev. Temeljna organizacija združenega dela Hotel je prispevala 3,7 milijona dinarjev, ostale Lekove temeljne organizacije pa so v okviru delovne organizacije združile 7,3 milijona dinarjev. Z 39,5 milijona dinarjev pa je pomagala jeseniška enota Temeljne banke Gorenjske.
Prizidek prinaša številne prednosti hotelu, delovni organizaciji in kranjskogorskemu turizmu. Kranjska gora bo lahko ponudila več ležišč in tudi tako še bolj prispevala k večjemu deviznemu prilivu. Kraj je dobil dvorano. Hotel bo lažje ustvarjal dohodek, delovna organizacija pa stalen devizni priliv ter boljše možnosti za rekreacijo delavcev ter njihovo izobraževanje. Rekreaciji in izobraževanju namenja Lek že leta veliko pozornost in tudi zaradi tega je bila enoglasna odločitev kolektiva, da gre v izgradnjo najprej hotela in sedaj Se prizidka.
J. Košnjek
Prizidek kranjskogorskega hotela Lek. V njem so že prvi gostje. Tudi okolica objekta bo kmalu urejena. — Foto: J. Košnjek
Kranjska gora - Tridesetčlan-ski delovni kolektiv kranjskogorskega hotela Lek je že preteklo soboto   zvečer   ponudil gostoljubje
Krvim gostom v novem prizidku otela, ki so ga odprli dopoldne. To je dober uvod v poletno sezono hotela, ki je po besedah direktorja Vojteha Budineka zaseden že skoraj 80-odstotno. Razen dodatnih ležišč, ki jih je omogočil prizidek, je v njem tudi večnamenska dvorana, uporabna za najrazličnejše izobraževalne oblike delovne organizacije,
KULTURA
5.STRAN O LAS
Boris Kuburič
TtHč — Nekaj let ie trajalo mrtvilo v tržiški zvezi kulturnih or-aniiacij. Nikogar ni bilo, ki bi spodbujal akcije kulturnih društev, (vabteto. jin povezoval, skrbel za pravilno delitev denarja, za iskanje jrostorskif možnosti in opravljal nešteto drugih drobnih del, ki abieajiio padejo na ramena profesionalcev, v tem primeru tajnika rveie.
Aprila je zveza kulturnih organizacij v Tržiču končno dobila Bori« Kuburiča. A ne celega Le štirideset odstotkov rednega fclovnega časa naj bi posvetil tajniškim opravilom, večji del pa •jloam v samoupravni kulturni skupnosti. Delitev prav gotovo ni vjphmernejša rešitev, zlasti ne, če upoštevamo razvejano kulturno fejavnoet v tržiški občini, ki bi na obeh mestih rabila najmanj enega fclivca.
Kljub temu se rezultati Kuburičevih prizadevanj v kulturnem Mjenju Tržiča že kažejo. Obiskal je večino od šestnajstih društev v **ai. V poročilu, ki ga je pripravil za ponedeljkovo skupščino zveze tjltumih organizacij, je povedal, da se s kulturo organizirano okvarja irog štiristo občanov, od tega več kot polovica mladih. >Op»asril bi rad na izredno pestrost kulturnih snovanj,« je kjtl Boris Kuburič. »Društva imajo kar osemindvajset različnih skdj. Najbolj nuasodična je vsekakor dramska, po delavnftsti, ki nsri piadf>suau po številu javnih nastopov, pa prednjači sesa plueua dejavnost.«
Tržiška kulturna društva bodo odslej tesneje povezana v okviru njt zveze. Veliko obeta nov izvršni odbor, ki ga sestavljajo člani s eznih kulturnih področij in ne več predstavniki društev. To je _ prednost, saj bo po novem bdel vsak nad svojim področjem v j občini, strokovno pomagal društvom, jih povezoval in skrbel za
kvalitetno raven. Idtarao    ustvarjalnost   bomo   skušali   posiviti   v vseh v šolah, od koder naj bi društva črpala nove
uni-
kudtuurztih komisij pri osnovnih organizacijah zveze
ne aa bi radi spodbudili udejstvovanje tudi v ,      4~l.~mili kolektivih ia krajevnih skupnostih. Seveda .••teriai ^■'■'vJ|^0#wt|U veliko več pozornosti kot doslej _am<»aaibljaaju kulturnih delavcev in organiza-'V^^T~ v naši občini zelo pogrešamo«
■TLTniETnredvidoma izdelan program dela zveze kulturnih or-^oUudTprTgra"' akcij in prireditev ki jih bo le-Ut vodila. Kot !n!^^HkovHT skupščini poudanl predstavnik republiške zveze, bi i^^rn kot eno prvenstvenih nalog vsebovati tudi tesnejše klanje z: drugimi gorenjskimi in republiško zvezo ter predvsem z .»Jona»lovens^ernKoroškem ^ problemov naših
JP***-r 7^ »i Boris Kuburič. »Za letos imamo na voljo 5M.ee« »Utov,« je aeia*       r ofctutno več kot doslej, po drugi strani pa J"fV**?.'i- etroike društev, to je za vzdrževanje in na-r£^Z2-Jvrov, za ogrevanje, razsvetljavo in podobno. f/^^_rp?*' l^Ltmne bore malo. Težav še dobro ne bomo rešili.
Ammmr vsaj prarleaeje delili. Izdelali smo t ki spodbujajo predvsem nastopanje
^domačih prireditvah«t. dmgtev so torej postavljene. Treba Nove osnove za delo zve^        —„ *;„iLa«^ le delati, bolj« glede prii
. več pa bo kulturno življenje v občini postopno •^J^     i^Vlitetno in pestro kot je nekdaj že bilo. Jeseni 4 glede pnnaditev ^Sjuike abonmaje za odrasle in mladino
t^tt^l3£j££" film8kimi- ba,etnimi in pred-" ?ooestnla jih bo     ^ ifker v Tržiču ni primerne dvorane za večje
IC   SCI    » _. Panlo.;-----J____ J
opestrila
aUato Profete SdS ^zakulisni prostor v Cankarjevem domuTfii ^^aP D^tre^na temeljite obnove. Ta je v programu kulturne
KceTna^o^ denar^a * *e «enega,
H. Jelovčan
»upnosti
«ba bo le začeti
Ubrano je zapel iskrški pevski moški zbor na akademiji. 1971. leta je bil ustanovljen in praznuje letos 10-letnico. Cez sto nastopov je ie imel v tem času in nekaj samostojnih koncertov. — Foto: D. Dolenc
Človek, delo, kultura
Kranj - Pretekli petek, 26.
ia, je sindikalna konferenca Iskre Elektromehanike Kranj v dvorani na Lahora h priredila svečano akademijo v počastitev 35-letnice ustanovitve Iskre v Kranju. Na akademiji, na katero so posebej povabili tudi svoje jubilante — 14 jubilantov s 35 let dela v Iskri, 117 s 30 let, 140 s 25 let in 211 jubilantov z 20 let dela v Iskri — je predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič najzaslužnejšim članom kolektiva podelil visoka državna odlikovanja.
Akademijo je spremljal izbran kulturni program, v katerem so nastopili delavci Iskre: zapel je njihov moški pevski zbor, zaplesala folklorna skupina Iskre, njihova recitator-ska sekcija je predstavila pesmi is-
Razstava NOB v Bohinju
Bohinjska Bistrica - V počastitev 40-letnice slovenskega naroda in dneva borca bodo krajevni odbori ZZB Bohinj in Foto klub Bohinj organizirali razstavo NOB v Bohinju. Razstavljene bodo manj znane fotografije, ki so v času okupacije nastale v Bohinju. Razstavljenih pa bo tudi nekaj drugih originalnih dokumentov. Otvoritev razstave bo v
Jetek, 3. julija, ob 18. uri v domu oža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Odprta pa bo do 22. julija. Pokrovitelj razstave bo Gozdno gospodar stvo Bled.
J.S.
»Svatba«
na Borštnikovo srečanje
krtkih pesnikov, predstavili s. tudi snemalci filmov, fotoamater« m likovniki. D.Dolenc
Plesalci Iskre na balkanski festival
Kranj — Danes se v Ohridu pričenja vsakoletni balkanski festival folklornih skupin, ki pomeni prikaz izvirnih plesov balkanskih držav. Iz Jugoslavije bodo nastopile skupine iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin. Slovenijo bodo na tem festivalu zastopali plesalci foklorne skupine Iskra — Elektromehanika. Skupina je letos sodelovala tudi na festivalu Bratstvo — enotnost v Bosanskem Samcu ter na osrednji prireditvi ob 10-letnici vstaje hrvaškega naroda v Novi Gradiški. 32
Slesalcev, članov ansambla in vodja ože Senk so v Ohrid odpotovali včeraj opoldne z vlakom, danes je svečan sprejem skupin, jutri pa najpomembnejši del festivala — uradni nastop pred očmi žirije in številnih ljubiteljev ljudskih plesov.    C. Z.
KRANJ - Gledališka sezona je zaključena. Predstave, ki jih gledališča odigrajo med letnimi počitnicami, so namenjene predvsem raznim festivalom in turistom.
Kranjsko gledališče odhaja 4. julija na gostovanje v Avstrijo, kjer vsako leto organizirajo mednarodni gledališki festival. Avstrijska Radgona bo tako spoznala uspešno uprizoritev Emigrantov S. Mrožka, ki so jo Kranjčani uprizorili v drugi polovici sezone 198*781. Z njo so se konec maja letos predstavili na beograjskem gledališkem festivalu BRAMS. Po Avstriji bo nadaljevala svojo uspešno pot na festival v Trebinju v Bosni in Hercegovini, povabljena pa je tudi v Novo Gorico na festival malih odrov. Prešernovo gledališče se je odločilo, da jo uvrsti
kot prvo predstavo abonmajskega repertoarja gledališke sezone 1981/M, saj je bila doslej največ krat igrana na gostovanjih in za izvenabonmajsko občinstvo.
V teh dneh je kranjsko gledališče dobilo tudi strokovno poročilo selektorja Borštnikovega srečanja Andreja Inkreta, ki je uprizoritev fteligove Svatbe uvrstil v tekmovalni del tega festivala. Ob Svatbi je selektor zapisal, da sodi med najizrazitejše nove gledališke dosežke, brez katerega si ni mogoče predstavljati slovenskega gledališča.
To je verjetno eden največjih uspehov Prešernovega gledališča, saj ie nikdar ni sodelovalo v tekmovalnem sporedu mariborskega festivala, ki je bil doslej odprt le za popolna poklicna gledališča.
ML.
taznolika galerijska ponudba
{ran ifaipičine občine Skofja Loka Dolikovec Tone okolju preddverja u*led»£ i furin, v tržiškem paviljonu NOB pa Anton Repnik
Trii« - Na petkovem celovečernem koncertu pb 15-letnem jubileju folklorne skupine Karavanke so se predstavili tudi najmlajši. Pionirji, ki delajo pod vodstvom Mateje Vodnjov v okviru Karavank, so otvorili svečanost z gorenjskimi plesi, predstavili pa so se tudi učenci iz osnovne šole heroja Bračiča, ki jih vodi Ljuba Nadišar. Nastopili so z ritmičnim plesom Partizani, ki vsebuje folklorne elemente. Njihova predstava je zbudila precej zanimanja tudi na nedavnem srečanju gorenjskih folklornih skupin v Mojstrani, posebno ker ne gn za čisto narodno blago in noše, ampak za nekakšno sodobno folkloro. -H. Jelovčan
Ittl, KLJUČAVNICE fllAJ
JH - Gorenjski muzej je v ## Mestne hiše v Kranju odprl #j» Okovje. Čeprav je njen B» predstaviti predvsem krono-
• ■ stilni razvoj ključa in klju-£tt, so zaradi kompleksnosti 1*1 vanjo vključeni tudi neka-f togi, z njima posredno poveza-ffttnti.
fttz začenjamo s predmeti, ki ff> stilnih značilnostih uvrščamo tunaki slog in ga zaključujemo s wn\ iz začetka našega stoletja. 1» okovje sodi v okvir umetnost izdelkov   vsakdanje rabe, niuje pa ga tudi prikaz sodob-mstrijskin izdelkov, dobi vse bolj  napredujoče in «jtne industrializacije in avto-ncije si težko predstavljamo, i pomembno ie bilo skozi sto-I rokodelstvo. Človek si je moral potrebščine za vsakdanjo rabo »riti sam. Ker je skušal svoje t izdelke kar najbolj izboljšati taptiti, se ni izogibal nobenemu t, da jih je sčasoma, skladno z wo namembnostjo, tudi umet-'oplemenitil
faemben višek kvalitetne obrt-#Uive je dosežen v srednjeveški vMo organizirani družbi. Izdel-jprtnega kovaštva in ključavni-w* v večini primerov ne temelje lenih iznajdbah delovanja me-m, vendar predmeti iz umetno ■top železa predstavljajo pre-#• del oživljanja linearnih fan-
• posameznih   izdelovalcev ne
• ni čas in kraj nastanka. To je fw tudi eden od vzrokov, da je še
L
vL^ L
težja kot časovna opredelitev lokalizacija teh predmetov.
Ključ in ključavnica sta skozi vso zgodovino imela predvsem funkcionalni pomen. Morala sta zavarovati premično in nepremično imetje. Dekorativnost se je uveljavila šele kasneje, dosegla višek v baroku in rokokoju in se zaključila v secesiji. Funkcionalnosti podrejena dekorativnost je bila hkrati podrejena tudi stilnim spremembam in modni smeri ustvarjalcev in naročnikov.
Konec 18. stoletja je prinesel tudi upadanje ključavničarske umetnosti kot izdelovanja umetnoobrtnih predmetov, čeprav so forme prejšnjega stoletja ostale v veljavi vse 19. stoletje. Ključ in ključavnica sta bila tedaj zanimiva le zaradi svoje funkcionalnosti. Pri tehničnem napredku se je izpopolnjeval predvsem varnostni   mehanizem ključavnice.
Beba JenW
STUDIJE BLEDA IN BOHINJA
Bled — Te dne so v avli hotela Golf razstavljene oljne slike Marjana Pančurja iz Ljubljane, sicer pa člana likovne skupine iz {Tržiča.
_ tej mali
retrospektivi krajin v privlačnem okolju preddverja ugledne hotelske ustanove? Zanimivo je, da se avtor Marjan Pančur tako zavzeto oplaja ob naravnih lepotah dveh biserov Gorenjske: Bleda in Bohinja. Slika ju z vseh zornih kotov, v katerih išče potrditev slikarskega znanja, ki ga je prejel iz rok mentorja Rajka Slaper-nika. Njegove krajine so v bistvu minuciozne impresionistične študije krajin, v katerih se pogumno spušča v optično drzna poustvarjanja, a še vedno z nezgrešljivim čutom za lepoto, ki jo diha upodobljena narava.
V tem je mogoče slutiti smer nadaljnjega razvoja slikarja Marjana Pančurja, ki ga ob kraiinarstvu — tu je prešel nad nivo klasičnega ljubiteljskega kraiinarstva — poznamo tudi kot tenkočutnega mojstra cvetličnih tihožitij, imeli pa smo tudi priložnost spoznati Pančurja-portretista.
Janez Šter
DOLIKOVEC
V 8KUP#CW8KI DVORANI
Skofja Loka - Ime Toneta Tomazina je tesno povezano z likovnim klubom DOLIK na Jesenicah, ki je letos praznoval 35-letnico obstoja in zdnižuje prek trideset članov. Tone Tomazin ie ustanovni član kluba in je bil vseh 35 let najbolj aktivno prisoten v njegovem delu. Bil je predsednik, zadnjih deset let pa je tajnik Dolika in organizator slikarskih kolonij v občini Jesenice. Ne smemo pozabiti omeniti, da je bil do upokojitve zaposlen v Železarni, da je sam in brez pomoči slikarske šole prodrl v sknvnosti slikarstva in da je dosegel svoj osebni slikarski izraz predvsem v slikanju gorske krajine.
Ob predstavitvi v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka moramo povedati, da je slikar razstavil majhen izbor iz svojega sicer izredno obsežnega opusa. Devet slik je skromen prispevek, a vendar nudi gledalcu vsaj bistven vpogled v snovanje jeseniškega slikarja, ki se je odloČil pokazati predvsem najnovejša dela z gorsko motiviko in skritimi prizori ob vodah od Pišence do Soče v Trenti. Vsa dela so nastala v naravi, kar od slikarja terja hitro
^asWsWKsWsWtWsWkWkWkWKKtKšM
nanašanje barv in ne dovoljuje veliko popravljanja, saj mora tako-rekoč že s prvo potezo čopiča ujeti razpoloženje. Tone Tomazin je dokazal, da zna ujeti vse razpoloženjske elemente krajine v različnih letnih čas[h, zna izbrati motiv in se pri tem vse bolj posveča skoraj neopaznim vrednotam krajine in iz nje izlušči bistvene poteze, ki kot karakter obvladujejo njegove slike.
Andrej Pavlovec
PLATNA »VELIKIH OCl«
Tržič — Včeraj so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo olj
slikarja-samorastnika Antona Rep nika iz Mute. Čeprav se nekdanji kovač že dolga leta predstavlja s svojimi deli v naših in tujih razstaviščih, ni moč reči, da je svežina njegovih izpovedi na platnih obledela. Nasprotno, prej bi lahko rekli, da je prvim, hlastnim risbam in oljem dal še več življenja, več kipeče moči težakov slutimo v bosih stopalih in grčastih rokah njihovih postav.
Prav s temi delavci, z njihovimi k težkemu delu sklonjenimi telesi, vkopanimi v tla ob nakovalih, ob molži ali kjerkoli se pehajo za kruhom, se je vrisal v areno našega likovnega samorastništva. Z njim je na dan privrela silna moč hudabiv-ških samorastnikov iz Vorančevega sveta.
Anton Repnik pa ne ostaja fre-skant neke preteklosti, časa, ko se je mladost usodno prevesila v eno najtežjih preizkušenj našega naroda (v tej generaciji je odraščal naš slikar). Življenje sšmo je v njem pustilo neizbrisen pečat, saj ga je oblikovalo in mesilo po svoje. Ljudje njegovih platen so pravzaprav on sam, posto-terjen, potisočerjen v očeh, ki zrejo v obiskovalca.
Oči, najboljša ogledala duše, njegove oči so neka.' posebnega. S svojimi beločnicami zelenkastega nadiha, ki ga črpajo iz zenic, zrejo v nas obtožujoče, nasilno.
Stopiti v Repnikov atelje ali stopiti v razstavišče, kjer visč njegove slike, pomeni tudi občutiti vonj zemlje, prsti. Njegove barve — pripravlja si jih sam — so kakor iztrgane iz nje, še dišijo skoraj po njei. So kakor ustvariene za to, da jih mesi v svojih dlaneh in jih nato radodarno naloži na svoje risbe ali platna.
Janez Šter
G LAS 6.STRAN
reportaža
PETEK, 3 JULIJA 1!
r
V.
Iskra in njenih 35 let j
V Kranju, kjer je bila 8. marca, 1946. leta ustanovljena Iskra, bo jutri ob 10. uri tradicionalna manifestacija — dan Iskre,
s katero bodo počastili tudi dan borca. Prireditev bo v Savskem logu. Najprej bo
udeležence pozdravil predsednik KPO
Ko razgrinjamo končni račun tega in izide dela preteklih let, vidimo, da smo dosegli v proizvodnji, pri naložbah, v izvozu in vseh drugih pogledih načrtovane stopnje rasti. S tem smo postavili trden temelj in solidno izhodišče za prehod v novo srednjeročno obdobje 1981—1985, obenem pa smo dokazali, da so bile naše programske in strateške usmeritve pravilne. Tudi v bodoče smo trdno odločeni korenito prestrojiti proizvodni program v skladu z močno okrepljeno usmeritvijo Iskre na mednarodni trg, kar terja tehnološko visoko intenzivno proizvodnjo. Gradnike smo postavili že v srednjeročnem obdobju 1976—1980, ko smo vpeljali v proizvodnjo sodobno mikroelektroniko in računalniško tehnologijo. Naša temeljna usmeritev je v sistemih in delih sistemov integriranih komunikacij, telematike, kibernetike, robotike ter vodenja in krmiljenja procesov v industriji, energetiki, prometu in varstvu okolja.
Zadovoljni smo lahko z rezultati poslovanja v minulem letu, čeprav so nas pestile težave današnjega sveta, recesija, inflacija, pomanjkanje surovin in še marsikaj, smo vse poglavitne naloge opravili tako, kakor smo jih bili postavili. Isto velja tudi za preteklo srednjeročno obdobje. Iz podatkov, ki jih navajamo v tem poročilu, ni težko razbrati, s kolikšno preudarnostjo snujemo in uresničujemo svoje načrte.
To ilustrira tudi naslednji podatek: leta 1965 je bila izvedena reorganizacija in iz enovitega podjetja je nastalo združeno podjetje Iskra; s tem so bili postavljeni temelji sedanje sestavljene organizacije združenega dela in njene dolgoročne naloge, tudi izvozne. V preteklih petnajstih letih se je izvoz povečal za dvajsetkrat, od 7 milijonov dolarjev v letu 1966 na 145 milijonov dolarjev v letu 1980. Leta 1981 bomo izvozili za 200 milijonov, v obdobju 1981—1985 pa za 1,5 milijarde dolarjev blaga in uslug.
Izrabljam to priložnost, da se vsem, ki so nam pri uresničevanju naših nalog pomagali, iskreno zahvalim v svojem imenu in v imenu vseh delavcev Iskre z željo, da bi tudi v prihodnje s skupnimi močmi, z dogovarjanjem in sporazumevanjem, snovali in uresničevali cilje, ki močno presegajo okvire Iskre.
Anton Stipanič
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa
Elektromehanike
Aleksander Mihev, za njim pa Predse_dn*k. kranjske občinske skupščine Stane Bozic. Slavnostni govornik bo predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Janez Zemljarič.
Na proslavi bodo podelili tudi odlikovanja predsedstva SFRJ in nagrade Iskre.
Nosilka razvoja
jugoslovanske elektroindustrije
V sestavljeni organizaciji združenega dela  Iskra je združeni 80 temeljnih organizacij in 11 delovnih skupnosti, ki sestavljajo 9 proiz vodnih delovnih organizacij in 5 delovnih organizacij skupnega pomena Ob koncu leta 1980 je v Iskri združevalo delo skoraj 30.000 samoupra Ijavcev.
Proizvodne delovne organizacije so: industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehanike industrija sistemov elektronike in zvez center za elektrooptiko, industrija za avtomatiko, industrije elemento> za elektroniko, industrija izdelkov za široko potrošnjo, industrija avte-električnih izdelkov, industrija kondenzatorjev in industrija baterij Vrednost proizvodnje je lani dosegla 18,081 milijarde dinarjev, proiz vodna podjetja v tujini pa so ustvarila realizacijo v višini petdeset mili jonov dolarjev.
Delovne organizacije skupnega pomena so. tržna organizacij Iskra Commerce, institut za kakovost in metrologijo, zavod za organ zacijo in informatiko ZORIN, Iskra invest servis in šolski center.
Razen naštetih proizvodnih delovnih organizacij in delovnih organizacij skupnega pomena ima Iskra tudi svojo lastno interno banko s sedežem v Ljubljani, ki opravlja denarne in bančne posle za organi- [ zacije v sestavu Iskre.
Tri in pol desetletja razvoja
Ta velika in raznolika sestavlja- ,£ na organizacija je bila ustanovljena pred 35 leti. 8. marca i 1946 je ministrstvo za industrijoj in rudarstvo Slovenije potrdilo preimenovanje »Strojnih tovarn« Kranj] v Iskro, tovarno za elektrotehniko in finomehaniko.
Takratna oprema tovarne je bila primerna za program s področja elektrotehnike in finomehanike in tovarna je želela vpeljati serijsko proizvodnjo. Taki izdelki so zahtevali še veliko razvojnega dela, izdelavo obsežne dokumentacije in pripravo novih proizvodnih postopkov- Po vojni je Jugoslavija potrebovala veliko proizvodov v manjših količinah. Tako je tudi v Iskri v začetku nastajalo veliko različnih izdelkov z raz- | ličnih področij, kar je omogočilo hiter razmah proizvodnje. Med prvimi p izdelki so bili tudi ročni vrtalni stroj, nožna stiskalnica, stenska ura, i instalacijski material in električni števec. Počasi so se v proizvodnem P programu ustalili tisti izdelki, ki so pozneje postali jedro proizvodnega P programa. Proizvodni program se je do leta 1950 izoblikoval in v njemij so bili: kinoprojektorji, električni Števci, električni vrtalni stroji, telefonske!] naprave, merilni instrumenti, avtoelektrični elementi in selenski usmer-F niki. Posebnega pomena je bila proizvodnja števcev, prva velikoserijskaL proizvodnja na področju elektromehanike v Jugoslaviji. To so bili temeljil proizvodnega programa, ki se je nato širil v skladu z rastjo Iskre. M bežna primerjava tedanjega proizvodnega programa z današnjim pokažf.1 kako velik je bil proizvodni in tehnološki razvoj Iskre.
V Iskrini zgodovini je zelo pomembno leto 1950, ker so tovar* tega leta prevzeli v upravljanje delavci. Že pred sprejetjem zakofl i* o izročitvi tovarn delavcem je med 215 podjetji v državi uvedla orgal upravljanja tudi Iskra. Prvi delavski svet v Iskri je bil izvoljen 6. sep i tembra 1950. V Prišlo je leto 1960 in z njim začetek novega pomembnega obdobji i« za Iskro. Nagla rast vseh mladih podjetij slovenske elektroindustrij« fi in težnja po boljšem poslovanju sta narokovali poslovno združenje i V tem letu so se s kranjsko Iskro združili ljubljanski institut za elektro- \ l zveze, tovarna električnih aparatov in tovarna telekomunikacij. S tem se fi je začela nagla rast tovarne. Nekaj let po združitvi je bila z referendumom f leta 1965 izvedena reorganizacija in nastalo je združeno podjetje Iskra, ji ki je dalo pravno in gospodarsko samostojnost delovnim organizacijam v podjetju. f Nov mejnik v razvoju Iskre je leto 1974, ko je bila sprejeta nova p ustava. Takrat so bile v Iskri ustanovljene temeljne organizacije *dru- * ženega dela kot osnovne enote. Specializirane proizvodne delovne organizacije in delovne organizacije skupnega pomena so od takrat združene v sestavljeno organizacijo Iskra.
Že od ustanovitve so se delavci Iskre zavedali pomembnosti lastnega tehnološkega znanja in njegove uporabe. V dejavnost razvoja in raziskav, s katero je Iskra začela že takoj v prvih letih v skromnih razmerah, je tovarna vlagala vedno več. Danes imajo vse tekrine delovne organizacije svoje lastne razvojne potenciale in v vsej Iskri dela na tem področju 2000 strokovnjakov. Samo v zadnjem desetletju so se vlaganja v te dejavnosti štiriindvajsetkrat povečala in lani znašala dobrih 7 odstotkov vrednosti proizvodnje. Čeprav temelji ves razvoj na lastnem znanju, je Iskra razvila dolgoročno sodelovanje tudi z vrsto raziskovalnih institucij v državi.
Tako je Iskra postala tudi pomemben izvoznik znanja. Iskra ima prijavljene mednarodne patente in prodaja tehnologijo v razvite države. Do danes je Iskra prijavila na stotine patentov, modelov za zaščito in zaščitenih imen v Jugoslaviji in v tujini.
V preteklih 35 letih je Iskra naredila velik korak naprej pri prenosu lastne tehnologije in Knovv-hovva. Prvo pogodbo o dolgoročni kooperaciji je sklenila s švicarsko firmo Bosshard konec leta 1953, prvo pogodbo o prodaji licence s firmo ISEC/New York SESA/Kladrid, prvo o nakupu licence pa z nemško firmo BOSCH.
Leta 1973 je bilo sklenjenih pet pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju, v naslednjih letih pa se je število licenčnih pogodb, pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju in dolgoročnih proizvodnih kooperacijah naglo večalo. Zadnje čase Iskra izpoljnjuje svoje vključevanj«; v mednarodno delitev dela z izgradnjo lastnih ali mešanih proizvodni podjetij v tujini. Tako je bilo leta 1980 sklenjenih 47 pogodb o dolgo proizvodni kooperaciji, 6 pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju 10 pogodb o nakupu licenc in 7 pogodb o prodaji licenc.
S svojimi kakovostnimi izdelki je Iskra osvojila najprej jugoslovans tržišče Že kmalu se je pokazala potreba po lastnih servisnih delavnicah predstavništvih in prodajalnah po Jugoslaviji. Tako je bila leta 1952 organizirana servisna služba s sedežem v Ljubljani. Že 1. maja 1952 je Iskri odprla prvo lastno prodajalno v Beogradu, nato je bila leta 1953 v Beogrf-ustanovljena podružnica. Sledile so novo ustanovljene podružnice 1955 na Reki, leta 1956 v Skopju, leta 1957 v Ljubljani in Zagrebu in 1959 v Sarajevu. Danes ima Iskrina mreža v Jugoslaviji 89 podružn prodajaln in servisnih centrov.
V začetnih letih proizvodnje Iskra ni mogla misliti na izvoz. Ved večja kvaliteta izdelkov pa ji je to kmalu omogočila in leta 1952 je lak sklenila prvo izvozno pogodbo. Tega leta je izvozila prve konoprojektorj Vrednost izvoza je bila 13.000 dolarjev. Izvoz je v naslednjih letih hit naraščal. Leta 1960 je vrednost izvoza dosegla 472.000 dolarjev in p presegla vrednost milijon dolarjev v letu 1963. Leta 1970 je izvozi! za 18 milijonov dolarjev in lani za 145 milijonov dolarjev.
Zaradi učinkovitejšega prodora na tuja tržišča in lažjega vklj vanja v mednarodno delitev dela, menjave blaga in uslug, je Iskrao
fTIK, 3. JULIJA 1981
REPORTAŽA
7.STRAN GLAS
nozemstvu svoja trgovinska podjetja, predstavništva in proizvodna wytja. Prvo Jskrino podjetje, registrirano v tujini, je bila leta 1967 Iskra fcktromk GmbH v Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji. Iskrina mreža tujini se je naglo širila in po dobrem desetletju ima Iskra že 20 trqo-Mih podjetij, predstavništev in proizvodnih podjetij v 19 državah po
Že zelo zgodaj je Iskra spoznala, da bo za lažji prodor svojih aeikov na tuja tržišča razen kakovosti, pomembna tudi oblika Tako so t njeni izdelki nagrajeni na prvem Bienalu industrijskega obliko-#ja v Ljubljani leta 1964Jstega leta so bili nagrajeni tudi v tujini na Btavi dobro oblikovanih izdelkov LGA Zentrum »Form« v Stuttgartu *I tega leta dalje sodeluje Iskra na vseh pomembnejših razstavah ^ rokovanja .
Tako nagel razvoj delovne organizacije pa je zahteval tudi stalno krt) za kadre. Iskra je znana po štipendiranju in izobraževanju delavcev ^ k začetku, v pionirskih letih mlade tovarne, je bilo v Iskri le 850 delav-k», od tega 23 inženirjev. Od samega začetka je imela Iskra za svoje fltrebe šolo za poklicne delavce elektro in kovinske stroke, ki se je z leti i »j jftila v današnji šolski center. Zelo zgodaj je Iskra začela tudi s štipendi-o^ njem, saj je vedno kompleksnejši program zahteval mnogo strokov-.   |ikov. Leta 1954 je Iskra podelila devet štipendij za visoke in tri za rj**dnje šole. Leta 1961 je podelila že 18 štipendij. Temeljita štipendij-> ti politika pa se je začela po združitvi v združeno podjetje Iskra in .J «ta 1968 je Združeno podjetje Iskra podelilo že 553 štipendij. Sedaj * l«r8 Iskra letno okoli 2.000 štipendij na vseh stopnjah šolanja. Speciali-... fwi programi Iskre zahtevajo predvsem velik delež kadrov z visoko »brazbo in to  predvsem tehnične smeri. Tako zaposli Iskra petino ^diplomantov višjih'in visokih šol v Sloveniji. „I Pbleg rednega šolanja je za. Iskro pomembno tudi izobraževanje koravcev ot) delu, ki ie zacelo naraščati predvsem po letu 1963. Takrat lnjKJe začeli izobraževati ob delu posamezniki, danes pa študira ob delu Tuli 1500 delavcev, od tega 124 na drugi stopnji. Leta 1980 je začel I Wri delovati tudi izobraževalni center, ki ima za nalogo stalno izpolnjevanje  strokovne izobrazbe delavcev in njihovo usposabljanje e Idelona vseh pomembnejših področjih Iskrinega delovanja.
m
Četrtina proizvodnje jugoslovanske elektroindustrije
Iskra ustvarja četrtino vrednosti proizvodnje vse jugoslovanske elektroindustrije in je tako po vrednosti proizvodnje prva med Iroindustrijskimi   organizacijami.  Celotni  prihode!: je  leta 1980 il 32 milijard dinarjev. Med 200 največjimi jugoslovanskimi indu-pKimi organizacijami je bila Iskra že leta 1979 uvrščena na 9. mesto celotnem prihodku in na 7. mesto po dohodku, povečanem za amor-jjo. Med organizacijami izrazito predelovalne industrije pa je bila )beh merilih druga; pred njo se je uvrstil le največji proizvajalec ibilov. Z dohodkom, povečanim za amortizacijo, je bila Iskra lani »žena v družbenem proizvodu Jugoslavije z 0,8 odstotka, indu-SFRJ z 1,9 odstotka in elektroindustrije s 27 odstotki. Deleži Iskre oveniii pa so  bili: v gospodarstvu 5 odstotkov, v industriji 10 in
ka-
1
žt.j
remi i   pa   »v    ~---- — ■
troindustriji kar 75 odstotkov.
Iskra 58- na svetu
Z 1,31 milijarde dolarjev celotnega prihodka je Iskra v elektronski industriji uvrščena na 58 mesto na svetu. V Evropi pa je
fW^»^-- ------- :-------- ■  tvropi pa je
Vt6. mestu. V obdobju 1976—80 se je izvoz letno povečeval za 20 od--~%ov v poprečju. Kupcem na petih kontinentih je Iskra lani prodala >*5 mingSJv dolarjev blaga in storitev, v tekočem srednjeročne^ tobju pa bo izvoz dosegel vrednost 1,5 milijarde dolarjev. Največ je a že do seda? prodala v razvite države zahoda m ZDA in sicer kar odstotkov izvoza v dežele v razvoju 23 odstotkov in v država SEV So tov Kompletni sistemi in.izdelki visoke stopnje obdelave so S| slezeni v izvozu s 55 odstotk, 'nažen'^9J P^nos tehnologije t znanja pa s 5 odstotki. Delež prodanega al prenesenega znanja » '^zernstvo je v resnici večji, saj je znanje vključeno tudi v prodaji m ipletnih sistemov. V 19 državah po svetu ima iskra 26 trgovinskih in a, Srvodnih podjetij in predstavništev
m   Z »krinimi izdelki oskrbuje svetovni m jugoslovanski trg delovna ^racija Iskra Commerce. V Jugoslaviji ima tekra Commerce široko a Lano trgovinsko mrežo: 16 filial, 37 prodajaln, 36 servisnih centrov i- ,*ć kot 300 pogodbenih servisnih delavnic, e
Dosežki omogočajo velike načrte
Za leta minulega srednjeročnega obdobja so bila za Iskro značilna stabilizacijska prizadevanja in napori za povečevanje izvoza, je vplivalo na vse večjo profesionalizacijo proizvodnje, na uva-^bjt vse več lastnega znanja v izdelke Iskre in tesnejše povezovanje j*|iomačo razvojno-raziskovalno dejavnostjo.
V tovarni mifcroelektronike so že bile narejene prve serije mono-mikroelektronskih MOS vezij. Naglo se povečuje proizvodnja oplastnih  hibridnih vezij v posebni tovarni. Ostale pomembne i na področju  profesionalnih elementov so: razširitev tovarne enih kondenzatorjev je omogočila začetek poskusne proizvodnje .stnlh kondenzatorjev; pričela je obratovati nova, sodobno oprem-tovarna elektrolitov; izpopolnitev tehnologije je omogočila znatno anje proizvodnje kovinoplastnih uporov; dokončan je bil tovar-objekt za industrijsko elektroniko; pričela so se vlaganja v razši-proizvodnje magnetov; na področju polpredvodnikov, feritov, spe-K>lkWh elementov, spojnih vezij in baterij so bile uvedene pomembne 50 prscije.
Računalniki, zlasti mikroračunalniki ISKRADATA 1680 in ID 80 m jjtijajo temelj vseh sistemskih področij v Iskri kot so telekomuni-ft> |0jt, avtomatizacija, merilno-regulacijska tehnika. Za poslovne «• ||rebe nudi tovarna računalnikov sistem za vnos podatkov, elektronke f pisalnik na osnovi mikroračunalnika ISKRADATA 80, razen tega pa rib »lema na osnovi računalnika ISKRADATA C18 za najrazličnejše apli-nr ^ije.
ju.   Velik dosežek in potrditev kvalitete telekomunikacijskih izdelkov H% je vključitev  mednarodne (olimpijske) centrale tipa Metaconta to fbikvi ter sklenitev dodatnih pogodb na mednarodnem trgu. Po do jjij sklenjenih pogodbah bo Iskra izvozila za okoli 110 milijonov &3 arjev opreme na centrale te vrste. Iz proizvodnje pa že prihajajo prvi m fditavniki   nove   generacije  elektronskih  avtomatskih telefonskih ti« intral iz lastnega razvoja kot sta EPABX 32 in EPABX 100. Pomemben itt iatek je tudi razvoj in osvojitev proizvodnje interferonske centrale rta pripadajočih terminalov. Ponudba je zaokrožena z novostmi s področja lic, Hfonakih aparatov,  visokofrekvenčnih kanalskih telefonskih naprav r radijskih, in radiorelejnih zvez. Kot temelj bodočih telekomunikacij no ii bila izdelana in montirana poskusna zveza na svetlobnem vodniku ira »dobni gradnji.
je. Na področju avtomatizacije in merilno-regulacijske tehnike se tro peino uveljavlja računalniško vodenje. Instaliran je bil prvi domači vkl Poračunal niš k i teleinformacijski sistem za nadzor in vodenje železni-:ila iga prometa, ki mu bo sledila izvedba za energetiko. Za opravljanje
0\ procesov je bil razvit prosto programirani sistem. Skupaj z noto * brezprekinitvenimi sistemi napajanj in elektronskimi merilnimi Inki mnenti z mikroračunalniki in digitalnim prikazom, s televizijo zaprtega
901 tvorijo osnovo za delo vrste specializiranih inženiringov Iskre.
fpjtktirajo kompleksne sisteme za avtomatizacijo v energetiki, pro-
metu, industriji in gradbeništvu ter sisteme za nadzor in zaščito naprav in objektov. Da bi skupaj obvladali še širše in bolj kompleksne sisteme s komplementarnimi izdelki, sta SOZD Iskra in Združena podjetja strojegradnje Ljubljana sklenili lani soorazum o proizvodnem in tržnem sodelovanju na področju avtomatizacije proizvodnih in infrastrukturnih sistemov.
V široki potrošnji se je z osvojitvijo vrste zahtevnejših izdelkov nadaljevat razvoj k višjemu kvalitetnemu razredu izdelkov. Uvedena je bila nova sodobna tehnologija izdelave elektromotorjev in zastavljena so bila dela za povečanje zmogljivosti. Del proizvodnje je bil prenesen v obrat v Azanji v Srbiji.
Avtoelektrični izdelki so dobili z razširitvijo proizvodnih prostorov dodatno sodobno tehnološko opremo in možnost za razširitev proizvodnega programa zaganjalnikov, alternatorjev in vžigalnih tuljav ter za uvajanje izdelkov s področja avtoelektrike.
Vsi ti dosežki ne bi bili mogoči brez intenzivnega spodbujanja lastne razvojno-raziskovalne dejavnosti. Hkrati pa je Iskra lani sklenila dolgoročni sporazum o sodelovanju s fakulteto za strojništvo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, institutom za elektroniko in vakuumsko tehniko, kemijskim institutom Boris Kidrič in metalurškim institutom v Ljubljani.
Po delu razvedrilo in oddih
/1>KI ?\..\\t.\ :>|JJt »ISKRA H*.K (ROK. .vinska INDUSTRIJA
V vseh 35 letih pa Iskra ni skrbela le za tehnološki razvoj in dinamično rast proizvodnje. Značilna za Iskro je tudi nenehna skrb za družbeni standard. V Iskrinih tovarnah je le malo odprtih stanovanjskih vprašanj, saj je zadnja leta poprečno po 1000 delavcev dobivalo stanovanja ali kredite za gradnjo. Zgotovljena je družbena prehrana, zdravstveno varstvo, tovarne imajo svoje splošne in zobne ambulante. Sindikat organizira rekreativno in športno dejavnost. V Iskri so že običajne zimske in letne športne igre. Veliko delavcev je včlanjenih v športna planinska in šahovska društva. Prav tako sindikat organizira različne amaterske kulturne dejavnosti kot so na primer društvo likovnikov, pevska društva, godbe na pihala. Iskra je pogosto mecen in pokrovitelj mednarodnih prireditev, množičnih kulturnih in športnih srečanj, likovnih razstav. Temeljne organizacije združenega dela izdajajo svoje lastne časopise, v SOZD pa izhaja lasten tednik, ki ga prejema sleherni delavec, upokojenec in štipendist.
Iskra je v 35 letih prehodila dolgo in uspešno pot razvoja iz ene tovarne v Kranju do danes največjega podjetja v jugoslovanski elektroindustriji. S svojimi naložbami vsako leto prinaša napredek v manj razvite predele. Tudi v sedanjem srednjeročnem obdobju je Iskra nosilec srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih usmeritev v jugoslovanski elektroindustriji.
ISKRA Elektromehanika v Kranju se je v 35. letih razvila v veliko delovno organizacijo, ki je v tem času razvila veliko izdelkov in izdelčnih panog od tistih najpreprostejših takej po osvoboditvi do velikih sistemov in naprav s področja profesionalne elektronike, ki tvorijo dobršen del sedanjega programa. Najbrže ni veliko delovnih organizacij, ki bi v tako kratkem času napravile tak napredek če upoštevamo, da smo pričeli z zelo skromnimi možnostmi — tako materialnimi kot kadrovskimi. Tovrstne industrije v prejšnji Jugoslaviji skorajda ni bilo, zato ni bilo vzorov in tudi izkušnje prvih pionirjev Iskre so bile skromne. Tisto, kar je obetalo uspeh, so bili ambiciozni načrti, samozavest in velika požrtvovalnost, s katero so se takratni voditelji in delavci lotili dela. Leta 1947 je bil razstavljen že prvi veliki kinoprojektor, s katerim je, kot pravimo, delovni kolektiv opravil izpit svoje zrelosti in sposobnosti. Za njim so se vrstili mnogi izdelki kot so števci, merilni instrumenti, stikala, vrtalni stroji, avtoelektrični pribor, selenski stavki in usmerniki, telefonski aparati, telefonske avtomatske centrale in mnogi drugi. Del te proizvodnje je Iskra v Kranju organizirala takrat v gospodarsko šibkejših krajih in s tem dala velik prispevek k njihovemu napredku. To pa je bil tudi prispevek kranjskega delovnega kolektiva združeni Iskri, saj so tam sedaj njene samostojne organizacije združenega dela.
S svojimi izdelki se je Iskra že v prvih 50. letih pojavila na zunanjih trgih in posegla v mednarodno delitev dela. Danes pa že izvaža svoje znanje in tehnologijo. Ta trajna izvozna orientacija je Iskri ustvarila ime v svetu. Programska preusmeritev precejšnjega dela Iskre predstavlja osnovno prvino načrtovanja bodočega razvoja. Elektronika prodira z nezadržano naglico in Iskra mora hitro slediti takemu razvoju. Naloge, ki stoje jutri pred Iskro, so zato izredno zahtevne tako v pogledu pridobivanja novih znanj kot v posodobitvi opreme, tehnologije in organizacije dela. Delovni kolektiv Iskre je prav gotovo sposoben, da jih uresniči.
Miher Aleksander, dipl. ing.
O LAS 8.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 3 JUIUA 1911
Tomo Križnar
45
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Hrana se v drugem mesecu ni spremenila. Fižol, riž in manioka in kos gnilega mesa, ki ga včasih nadomesti orjaška kost. Vendar popolnoma oglodana kost. 2e tipi, ki delajo v kuhinji, jo oglodajo. Take po pol metra dolge, pest debele kosti, tolčemo ob robove zidov, jih razbijamo in srkamo ven mozeg. Po vsakem obroku dobimo tudi pol pločevinaste škatle močne brazilske kave. To je največje razkošje. Ko jo spijem, začne srce brcati kot stekla kobila, uide mi nekam pod vrat, potim se in nikjer nimam obstanka, vendar mi kofein v žile vlije tudi nekaj optimizma in brezakrb-nosti.
Ob večerih, preden nas vsakega posebej po 10 zapro v samice, se pri nekaterih zapornikih odpro lokalni bifeji. Toči se medicinski špirit, ki ga pod krili tihotapijo žene mojih kolegov, obarvan s kavo. Drago je, vendar s prodajo ni težav. Vsakih nekaj noči kdo od prenapetih jetnikov nalit znori, da ga dajo za nekaj tednov v ozko kamro na dvorišču, v kateri ne more ne stati ne ležati... Včasih tudi stražarji pridejo na poži-rek.
V nekaterih celicah ob koncu tedna pripravijo party. Brenka se na kitare, pije na vse pretege in osla tava križem kražem. Ko me nekoč zvabijo na tako 1 proslavo, vidim stvari, ki me prepričajo, da v življenju nisem videl bolj bruhanje vzbujajočega. Za malo pa bi svojo radovednost plačal s svojo deviškostjo. Ni šlo drugače, kot da sem enega frescota, toplega prijatelja, treščil po čeljusti.
Kasneje mi ga je bilo žal, in v želji, da bi mu pokazal, da ga razumem in da ga za ljubavni poskus ne sovražim, sem mu ob neki priložnosti posodil 80 jurjev. Jokal mi je, da rabi za zdravnika. Seveda posojenega denarja nisem nikdar več videl. Nesel ga je kuharju, ki se je prodajal za 25 jurjev. Ce mu ni uspelo pn meni, se je z mojim denarjem olajšal pri drugem. Od 40 arestantov, mislim da jih je bilo homoseksualcev vsaj 35. Njihov običajni pozdrav je bil izvlek spolovila in mahanje z njim. Ljubimce so si pridobivali na najbolj surove načine, z nasiljem, izkoriščanjem m alkoholom.
Neko jutro je prišel v zapor novinec. V roki je nosil ♦ UH!' nJPJ * b"a *udno znana. Seveda, to je moja torba. Pred tremi meseci mi je bila ukradena v Manausu. Ko možakarju to povem, se namrdne, potem pa reče, da mi jo lahko proda nazaj, če hočem.
mJ^°Sl}S^^k- !■ Podarjajo v glavnem le o nogo metu .dekletih m sambi. Kakšen dan tudi o sanmi, oekletin in nogometu. Ko dobim v roke bogate revije vidim okus višjih slojev brazilske družbe. Cele strani nSf J 8tanh ari8tokratakih stanovanj, reportaže o ventah mestih Evrope, pogrevanje nemške fašistične preteklosti, barvne slike lepotic, magija in kriminalke v nadaljevanjih. To je duševna hrana bogatih in privid revnih.
Posebno poglavje je njihova vera. Južnoameričani »o kristjani. Takega tipičnega katolika imam priložnost opazovati vsako soboto, ko pride v zapor duhovnik. John hodi v cerkev, ker hodijo v cerkev vsi okrog njega. Govori o bogu, da se čuti varnega. (Bog je oče zaščitnik). V težavah ga kliče na pomoč, da zvrne nanj vso svojo odgovornost zase. Postavlja si ga v za-Ve8t* mu ni treDa misliti, da mu človeku lastne potrebe poglobi lastni filozofiji o življenju pokrije nadnaravni misticizem. Spoštuje duhovnike, ker so odhčni ekonomisti, in jih zaničuje, ker je prenekateri odnjih pijanec. Všeč mu je blesk in lesk latinskih cerkva, ker mu kič zadovolji osnovne potrebe po umetnosti.
O morali in etiki si je oblikoval lastna prilagojena pravila. Laž, kraja, pijančevanje, lahka dekleta ... v pravih merah niso greh. Saj zato je spoved, če ne pa ne
Arestovski mir
bi bog ustvaril spovedi. Ko se spove, lahko ponovno greši, saj se bo lahko spovedal, in vse bo dobro, v mejah, v katerih je pošten, je pošten zato, da ga ne
^SpaSS^S& n€ "^zofije, }£22* gojeno krščanstvo zadošča njegovim osnovnim potrebam Krščanstvo je tem ljudem nekaj kot dudfca.
Kaj je prispevala Južna Amerika k svetovni kul-
tUnVisoka družb. Latinske Amerike je vse
blato Evrope in Afrike skupaj W5^Ll£ioS
prazna, gnila družba na vrhu. Ostali se zgledujejo po
"^»Evropa ima kulturo, Braziliia ima pa I»s!« so^be-sede, izrečene v neki debati z Tatinskim intelektual
^Res, v prihodnosti imajo te dežele vse mofaoatL Brazda ima toliko surovin n pohlepnih Uudi, da lahko postane ena glavnih sil svete. *° ™0^ira tropskindežel klasična lenoba pregnana * m<£™? nostio dobrin ... tedaj bo te celina s ^ojunjnkntim osladnim fašizmom lahko postala nevarna ostalim.
Neko jutro zaslišan na hodniku vpitje.
»Numero deis! Številka deset!«
To sem jaz.
Peljejo me v oficino. .,
»Jutri greš k sodniku. Umij se in pbuj!« r
Tisto Sč nisem spal. Pripravljal ^mJ^n^gin °ih
Zbral sem vse svojelnane besede portugalščine in jm
spravil v čimbolj prepričljivo vsebino. vratih Ko
Od rajtrka naprej čakam pri vhodnihjJ««^
prinesejo kosilo, šTvedno čakam. Zvečer grem v celico
in čakam jutro.
v Latinski Ameriki kaj rado spremeni v n^nin teden ali p. mesec. Lahko pomen, nekaj kot adijo in dobro se imej. , , „
Ta jutri se je ponavljal iz dneva v dan. j Ob večerih sem se utrujen vlegel **J$™£5*1 nove in stare mušje drekce na^prazm čričke. Jeza se je stopnjevala do meje, ko ze n«r
več jezen. , „«t«nčno po dveh
Na stol obtožencev sem sedel I18™"™"-*™ nao^_ mesecih zapora. Sodnik je za ^J?^ ^ i P^' niki zrfedaTkot mlad knmmakc, tožilec se* P senor Mittler in se po mojem te.nlk**r*^ra s kot nasmehnil. Tajnica je b«\;niJan8k\^S; in z kremplji dolgimi nohti, .oblečena v tg^JjU visokimi petami. Na eni strani je vrnem J^Jj tehtnice, kot simbola pravice n« drugi pa podooa svetnice s kurjim perjem na hrbtu »n viJjJ™ « tetom, ki mu je z mlečne nožu* odpadala leva^opanka^ Zdaj se mi zdi vse skupaj kot komedija^akrat pa sem se kot vsi drugi držal smrtno resno. Prebrali so obtožnico.
Povest iz XV. stoletja
JANKO BRUN 18
Sonce ne ljubi vitezov
Toda zaman so z napetimi samostreli pričakovali, kdaj se bo iz gorečega poslopja prikazal starec. Ko se je vse skupaj zrušilo in jih zasulo z roji isker, so uvideli, da si je izbral smrt v ognju.
Tako je v ognjenih zubljih izginil zadnji pogan. Z njim so zgoreli vsi stari bogovi, ki so že davno izgubili moč. Ze davno so se zatekli k Volbenku. starodavnega rodu, in bivali v njegovi hiši. Niso marali gostov, zato jih je tudi gospodar preganjal.
Zdaj so v ognjenih zubljih zaplesali od veselja, da je njihov zadnji privrženec zadostil izročilu in prepustil svoje telo ognju, ne pa zemlji novega boga.
Volbenk je bil kosez. In njegova smrt je odjeknila med kosezi od Koroške do slovenske marke. Kosezom je vse uhajalo iz rok, zato so bili občutljivi za vsako malenkost, tudi za smrt starega moža. Zato so sklenili, da mora Klemens umreti. Domenili so se, da bodo najeli ubijalca, ki ga bo pospravil. Toda mož, ki je imel nalogo, da si ogleda situacijo, je našel boljšo rešitev. Umazano delo bi naj opravil izdajalec.
Klemensov Juda se je imenoval Huber in so ga klicali Pšeničnik.
Za deset zlatnikov je prisegel na troedinega boga, da bo izvršil to dejanje.
To seveda ni bila malenkost, kajti Klemens je bil glede svoje osebe skrajno previden. Toda Huber ga je sovražil, ker ga je nekoč obesil na drevo in velel pretepsti.
Klemens, ki ni mogel spati zaradi grizoče vesti, se je vsak večer obilno nacejal z vinom, da je lahko zaspal. Toda že sredi noči se je v groznih sanjah prebujal. Potem je ponavadi stopil na dvorišče in si povlekel vodo. S   hladno vodo si je pohval razgreto glavo in divje škrtal z zobmi.
Neke noči se mu je za hrbet pritihotapila senca, pokrita s temno ogla vnko, ki je skrivala pšenične lase. Klemens se je za hip ozrl, toliko, da je ugledal blesk orožja, ki se mu je zabilo pod levo lopatico. Preden je utegnil zakričati, ga je morilec potisnil na rob vodnjaka in pahnil v globino. Zadnje, kar je videl na svetu, je bila njegova lastna senca, ki mu je hitela nasproti iz črne globine.
Ko so ga naslednje jutro našli si je Lacki pomel roke. Od veselja je poskakoval v zrak.
Landaknehti so izvlekli svojega poveljnika, ga na mestu izropaii. razdelili plen, nato pa izginili. Potepli so se na vse strani.
Lacki je velel zasuti vodnjak, Klemensa pa so v močvirju pribili z leskovimi količki, da se po smrti ne bi spremenil v volkodlaka
Nož, ki je tičal v Klemensovem hrbtu pa je Lacki poslal z obširnim pojasnilom kanclerju Friderika petega.
Nož je imel ironično ime. Pravili so mu mizerikordija.
V čudoviti pomladi, ki se je že nagibala v poletje je Celeč s spremstvom zapustil Benetke in krenil domov. Bil je nadvse zidane volje -Uspelo mu je skleniti povoljne sporazume teko z Benetkami, kakor s frarKroskimvb^jem^ Spora pa mu ni uspelo zaključiti. Toda stvar je bila zrela. Dokončno naj bi ,o sklenil Maks Matijas, tajnik grofa FVkferikV Prispel je uradno, z velikim spremstvom in vsem Vtrebnun^ompom, kip. je izginil v blišču mogočne republike
Celeč si je oddahnU. Skrbi je bilo konec. Zadnje čase njegovi pogovori s franxoskun Podancem sploh n,so rodili nobenih sadov.Tpariec^usn Duarte k. je zastopal Francoza je bil namreč strasten igralec na srečo. Ni je bilo stvar, za katero ne b. b,l pripravljen staviti in v stavah je bU neizmeren. Lastno mater b, zaupal Toda manjkalo mu je ene lastnosti, še kako potrebne igralcu na srečo. Tudi Celeč je ni posedoval v preveliki meri, toda tisto malo, je znal s taktom uporabiti
Huan Duarte, španski grand, velikopotezen in zvit politik, namreč ni znal izgubljati. Porazi, ki jih je na političnem polju zlahka zmagoval, so ga pn hazardu spravljali v nenadzorovan bes.
Kakor hitro ga je Celeč obigral na kockah, so se podrla vsa njuna po-ga,an,a \Z včerajšnji dogovori so padli v vodo. Duarte je enostavno postal maščevalen otrok. Naj se je Celeč še tako krotil, ko ste igrata, «J> kmalu prepustil igri. Ce je bilo treba je tudi sam pomagal kockam, to je bil eden največjih grehov v njegovem življenju, ki se ga je hudo sramoval m P prikrival.
Včasih ste igrala šah, da bi se raztresla, toda že po nekaj potezah so pričele padati stave. Enkrat je Celeč zaigral svoje spremstvo s konji vred, verjetno bi zastavil celo Klemena, če bi ga smel. Na srečo je do jutra vse skupaj pnigral nazaj pa še zajetno mošnjo zlata povrh Duarte se potem cel teden ni hotel pogovarjati z njim.
Zato je Celcu odleglo, ko je prispel Matijas in prevzel zadeve.
BRANKO BABIC
15
NA KOZARI
PRIJEDOR -
»PRESTOLNICA«
PODROZARJA
Osvobojeni Prijedor je, kot rečeno,  razširil  osvobojeno ozemlje, okrepil naše oborožene sile, omogočil  pristajanje  letel,  z druge strani pa je pred vse nas postavil nemajhen in sila pomemben problem organizacije zaledja, oblasti, preskrbe prebivalstva in številna druga vprašanja. Dotlej smo se ukvarjali s temi problemi le na podeželju, pri čemer ne mislim reči, da je bilo to enostavno in da je šlo brez težav, teko pri organizaciji zaledja   kot  reševanju številnih posameznih problemov. Neprestano je bilo treba osveščati ljudi, iskati domiselnih rešitev, razmišljati o idejnih in političnih osnovah ter izhodiščih za izgradnjo nove ljudske oblasti. Potrebno je bilo dobro premisliti, kakšno vsebino in obliko bomo dali ljudski oblasti, da bi resnično zagotovili neposredno in tvorno udeležbo ljudi pri upravljanju svojih zadev in pri reševanju vprašanj, ki jih je postavljal izredni vojni čas. Sedaj pa smo prišli v mesto, ki je po številu prebival-
stva (10.000)  spadalo sicer med manjša, vendar je bilo po svoji funkciji  tako pomembno, da je zahtevalo od nas veliko naporov. Prijedor je bil upravno-politično in gospodarsko središče velikega dela P od koza rja in območja P od grme ča. Znašli smo se pred gospodarskimi problemi, s katerimi se do tedaj nismo ukvarjali in tudi nismo imeli veliko izkušenj z njimi. Tisti čas je bilo to za nas, ki smo v revolucionarnem zagonu predvsem rušili obstoječo oblast, manj pa seveda gradili novo, izredno zahtevno vprašanje. V rokah smo imeli mesto z dokaj razvejano gospodarsko strukturo, kjer je bila industrija, obrt, trgovina, kakor tudi kultumo-prosvetne in izobraževalne ustanove, zdravstveni in uprav no-politični aparat okrajnega središča, ki je upravljal javne zadeve. Naj je bilo to upravljanje še teko buržoazno in naj je izhajalo iz interesov  vladajočega   razreda, je vendarle teko ali drugače zagotavljalo, da se je mestno življenje odvijalo. Partizani smo, razumljivo, ta upravno-politični aparat zrušili in zato je bilo nujno potrebno orga-
nizirati novo ljudsko oblast. Tako se je »kozarska« revolucija resno srečala s problemom graditve nove oblasti. Živo se spominjam, kako mi je takrat brenčal po glavi znani Leninov izrek, da je v revoluciji mnogo lažje rušiti staro kot pa graditi novo. To sem prvič občutil na lastni koži, čeprav v skromnejši meri, kot smo to občutili kasneje.
Osnovna naloga v osvobojenem Prijedoru je bila torej zagotoviti urejeno življenje, kolikor so ga seveda   narekovale   in dovoljevale razmere. Zagotoviti je bilo treba preskrbo prebivalstva m funkcioniranje  osnovnih  organov oblasti. Zato smo se takoj lotih volitev občinskega NOO  in ustanavljali razne področne odseke, ki naj bi organizirali dejavnost posameznih področij    družbenega življenja. Najpomembnejši je bil seveda gospodarski sektor, kamor J« sodila tudi preskrba prebivalstva. V kratkem času smo konstituirali nove organe ljudske oblasti. Prebivalstvo Prijedora se je navdušeno vključevalo v vso to dejavnost in najnujnejše institucije so začele delovati. Z izvolitvijo občinskega odbora za Prijedor in še nekaterih NOO v na novo osvobojenih krajih smo tedaj imeli na območju Pod-kozarja 140 krajevnih in 14 občinskih NOO. Bila je to že majhna kozarska ljudska demokratična »republika« sredi okupirane Evrope, v času, ko je bil fašistični zavoje-
valec še na višku moči in ko je nacistična vojska oblegala Moskvo, Leningrad in jurišala proti S ta lin grad u Skoraj neverjetno je, kaj vse zmore ljudstvo, ki hoče živeti v svobodi, brez tujih vladarjev in domačih izkoriščevalcev.
Ker je organizacija zaledja predvsem politično vprašanje, je partija posvetila temu velik del svojih sil in sposobnosti. Ob sebi je imela ljudsko fronto delovnih ljudi in njene množične organizacije žena in mladine, ki so zlasti skrbele za široko mobilizacijo ljudi pri opravljanju raznih nalog. Kot sekretar okrožnega komiteja partije sem se tiste dni posvečal skoraj v celoti Prijedoru. Prisostvoval sem sejam občinskega NOO, ki je nepretrgoma   zasedal.  Takoj   smo izdali nalog, naj gospodarske organizacije takoj obnovijo proizvodnjo, pač kolikor so okoliščine dopuščale, naj obrt in trgovina redno poslujete, prav tako šole in druge ustanove. Najvažnejše je bilo vprašanje preskrbe mesta s hrano in nekaterimi surovinami za proizvodnjo. Nekaj tega je bilo za začetek na zalogi, vendar je bilo potrebno oskrbeti material za vnaprej. Zaradi tega smo sklicali širše posvetovanje   občinskih   in krajevnih NOO Podkozarja in se dogovorili glede preskrbe Prijedora z živežem in surovinami, s katerimi je pod-kozarsko  zaledje  razpolagalo: s pšenico in koruzo, z mlekom, zele-
njavo in drugimi prehrambenimi proizvodi, dalje z lesom, opeko, premogom iuT. Tako smo oskrbovali našo »prestolnico« in ustvarili neke vrste tržišče, s čimer smo omogočili delovanje nekaterih obratov, kot so pekarne, mesnice, trgovine, kakor tudi nekaterih manjših industrijskih in predelovalnih podjetij. Trgovine so bile bolj distribucijska mesta kot prodajalne blaga, kajti zaloge, kolikor jih je sploh bilo, so bile skromne in so se kmalu izčrpale. Tako organizirano »tržišče« je imelo predvsem naturalni značaj, z menjavo blaga in dela. Denarja oz. ustaških kun kot plačilnega sredstva namreč ni bilo dovolj, zato je bilo denarno trgovanje zelo omejeno. Sicer sta močno prevladovala solidarnostni čut in medsebojna pomoč. Pa tudi plačevanje je teko ali drugače razvijalo medsebojno menjavo in tako prispevalo k reševanju vsakodnevnih življenjskih vprašanj.
Ljudje s Podkozarja so aktivno in zagnano sodelovali pri uresničevanju ukrepov ljudske oblasti. Čutili so svojo oblast in jo spoštovali ter razumeli nujnost izrednih odlokov. Ni jim bilo Žal naporov in žrtev, ki so bile pri tem potrebne. Prav ob teh naporih in žrtvah se je v množicah krepilo spoznanje o nujnosti in pravilnosti boja in da ga je treba nadaljevati do zmagovitega konca.
3 JULUA 1961
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
9 STRAN G LAS
ASA PISMA
OTRIJE SKOZI KRANJ
V Glasu je bila 26. junija letos »javljena slika s pripombo, da ♦ predznak v križišču kranjske obvoznice pomanjkljiv. Dodati »ram, da ima to knžiice še več pomanjkljivosti,   ki povečujejo a»do in zastoje v prometnih looicah. V smeri proti Naklem v začetku   križišča moder ibveatilni   znak    s smernimi Mčicami voznih pasov. Pred leti je bil   gornji   del znaka fmninjan in  popravljen. Popravljeni del se je sčasoma odlepi, tako da je najvažnejši del aaka sedaj prazen. Omenjena tabla za križišče pa i bila lahko dopolnjena z napitom Avstrija, Italija ali vsaj z auko   ceste    E-94 Takšna maka ob napisu  Jesenice bi Ha mnogim v veliko pomoč, saj to oznaka   za magistralno *to. Kažipota za Avstrijo in > bi bila lahko dodatno še Pftd semaforji  na. električnem tofu. Prehod iz dveh voznih psov v enega v bližini Petrolo-i bencinskega servisa bi bil o še dodatno   označen s talnimi oznakami. V ljubljanski smeri je promet ntto bolj tekoč vse do križišča pri kranjsko Iskro. Zdi se, da f. u tem križišču   promet Še lijbolj tekoč,  kada.- so sema-|()rji izključeni. Lani je bilo v tu objavljeno,  da se bo
flkma turistična smer ceste flori Kranj dodatno označila, ft pa je, kot kaže, ostalo pn f/dogu. Del naštetih predlo-fn pa verjetno ni itmičiti.
Bojan Gorjup Kranj
tako težko
PROBLEM, KI NAS ZULI
V 42. številki Glasa sem pod naslovom problem, ki nas Žuli — Od vrat do vrat za lokacijska soglasja prebral članek o poenostavljanju postopka za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Povedati moram, da sem bil ob nekaterih trditvah in posploševanjih ter o tendencah, da bi pavšalirali možnosti za uveljavitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj, zelo začuden.
Vrednost in moč samoupravne socialistične družbe je med dragim prav v tem, da ščiti pravice in interese človeka, ki so pridobljene iz dela, da ne dopušča bogatenja na račun drugega in da upošteva ter uporablja spoznanja modemih znanosti kot na primer načela in ' normative iz socialne etike in socialne higiene.
Ni si težko predstavljati anarhije in nereda, ki bi nastal, če bi vsakdo lahko delal po svoje, če bi sosed sosedu lahko po mili volji posegal v njegov svet in prikrojeval mejne uzance svojim potrebam.
Ker sem zdomec, sem za te probleme še bolj občutljiv. Dovolj grenkih izkušenj imam, kako se ie med mojo odsotnostjo (zdomstvom) zlorabljala soseska strpnost in kako je težko potem dopovedati mejašu, da je moja nepremičnina v vseh pogledih v meji norm, ki jih vsak občan SFRJ lahko pridobi in poseduje.
Vsem delovnim občanom doma in po svetu je poznano, da dobri sosedski odnosi temeljijo na spoštovanju in priznavanju materialnih, moralnih in etičnih norm. Korektno in resno obravnavanje   naslovnega vprašanja
je po mojem mnenju osnovano in rešljivo izključno le s korektnim in resnim obravnavanjem psihosocioloških osnov in načel koordinacije, koeksistence ter toleranc, ki imajo osnovo v citiranih trditvah.
Torej, korektno in resno obravnavanje   soseske problematike je iz vseh teh razlogov ne samo   potrebno,   ampak zares nujno in vse pozornosti vredno. Janko Logar Nonnenvveg 64 d 4055 Basel/Schweiz
»OD KUHARJA DO INŽENIRJA«
V sestavku Od kuharja do inženirja, ki je bil v Glasu objavljen 12. junija, piše, kako bo usmerjeno izobraŽevanje prineslo pomembne novosti. Citiram: vertikalna nadgradnja znanja omogoča kuharjem, da postanejo diplomirani inženirji živilske tehnologije ...
Vse lepo in prav, le da pisec ne ve, kako nesmiselen je poklic diplomiranega inženirja živilske tehnologije. Naj povem, da sem diplomirala lani (marca 1960) in še vedno nisem našla primerne zaposlitve. Napisala sem okrog petdeset prošenj in prejela seveda negativne odgovore. Zaposlitev sem iskala tudi v odroč-nejših krajih kot so Ljutomer, Ptuj, Kobarid, Gabrovka ... Razen tega pa sem osem let in pol prejemala štipendijo.
Zdaj naj mi nekdo odgovori, kaj bi se zgodilo, če bi se vsako leto pojavili, na primer, trije ali štirje diplomirani inženirji, ko pa kot edina predstavnica Gorenjske v vsej Sloveniji nisem našla zaposlitve. Opravljam različna dela za določen neprimerna moji izobrazbi.
Ivanka Rezar, Golnik
čas,
ečanje borcev v Žirovnici
bii?TFlc* ~ Minul° **oto je niski°l^?W.P»a*U v žirov
»«wi osnovni šoli srečanje borcev gorenjskega odreda in jeseniške čete i Udelež
2£ '»°p« is;r.
o——joivcB« oareaa n
črnili. ~ : _
svega bataljona. Udeležence
srečanja je pozdravil
cSneia 1nrflfdanji V"*"**™ S^KrtS «°™Mega
tlriitnik je odprl razstavo o gorenjskem odredu v žirovniški Soli IRabić 1"        J • R
rečanje na Ledinah
fl - Nekaj sto planincev, al-in gorskih reševalcev se je v Amlo na Ledinah. Uradno ' odprta smučarska sezona na ledeniku, ki ponuja ugodio, čeprav je letos snega v n s preteklimi  leti manj. dom   je  dobro obiskan.
planinci so se
odločili, da flavgusta, v počastitev kranj-i občinskega praznika, priredili fcniku rekreacijsko smučarsko
oje za občane. Inboto in nedeljo so imeli na Le-inečanje tudi kranjski gorski ki so obnovili znanje in ob uredili pristajališče za večje »•
ijo
ilnico mleka
— Na pobudo, dano na ti konferenci o kmetijstvu, [bila letos v Podnartu, kranjska gradi v stavbi nekdanje ne kmetijske  zadruge zbi-mleka za  Upniško dolino, i* kmetje seznanili s sodobno »v molznic in s strojno molžo, ima   20. junija povabila iz krajevne skupnosti Pod-i ogled dveh sodobno usmer-fkmetij v Letencah pri Golniku.
C. Rozman
1BE SEJMIŠČE
, - Čeprav je kranjsko sei-lf reliko gradbišče, so se pretekle tili  temeljitega urejevanja ki mora biti na red tudi zara-lega   srečanja   Iskre ob i borca. V akcijo so se razen de-Poslovnoprireditvenega cen-fflmjaki sejem  vključili tudi i Gradbinca, Cestnega podiet-kkre-Elektromehanike. Mladi »o opravili veliko prostovoljca, pomagale pa so tudi vzdr-
-jk
helikopterje. Ob pristajališču (helio-dromu) na strehi postojanke bo to že drago pristajališče na Ledinah.
Nedeljsko srečanje na Ledinah pa je bilo obenem tudi spominsko. Sest let je minilo od nesreče helikopterja in pet let od odkritja plošče na kraju nesreče. Razen planincev in alpinistov so se komemoracije udeležili svojci ponesrečenih in predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve in UJV Kranj. Predsednik kranjskega planinskega društva Franci Ekar je poudaril, da je bila nesreča velik udarec za rojevajoče se helikoptersko reševanje, obenem pa tudi vzpodbuda, da se je ta sistem še bolj izpolnjeval in se do danes uveljavil ne le v Sloveniji, ampak tudi v dragih republikah.
odreda
Srečanje je bilo namenjeno pogovoru borcev in obuditvi spominov na dogodke iz revolucionarne preteklosti. Bilo je tudi priložnost za dogovor o sodelovanju s Šolo, ki nosi ime po odredu. Ob poimenovanju šole 1979. leta so namreč v skupni listini zapisali, da želijo s tem dejanjem na šoli ohranjati tradicije narodnoosvobodilne borbe, nadaljevati borbeno pot gorenjskega odreda ter se vključevati v socialistično graditev Titove Jugoslavije.
Prve korake uspešnega sodelovanja so storili prav v soboto, ko so v šoli odprli stalno razstavo o borbeni poti gorenjskega odreda. Na srečanju pa so borcem jeseniške čete tudi podelili brošuro, v kateri Franc Konobe 1 j -Slovenko opisuje boje te enote 1942. leta.
J. Rabič
Dober obisk Bleda
Bled — V teh dneh beležijo v našem najbolj znanem turističnem središču precejšen obisk, predvsem tujih gostov. Vsi hoteli so zasedeni povprečno 80 odstotno, manj obiska je le v zasebnih turističnih sobah.
Maja je bil obisk v primerjavi z letom prej za 20 odstotkov višji in so tako zabeležili za 25.000 prenočitev več, prav tako pa so uspešno sklenili junij, ko je bilo nočitev za okoli 25 odstotkov več. D. S.
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
m. zapis)
Hotel sem hiteti z zapisom o Selu in o pesniku Jožefu Zemlji, da bi čimprej prišel v Žirovnico, pomemben gorenjski kraj. Zaradi učenega Prešernovega mentorja Matije Copa pa tudi zaradi Prešernove matere Mine Svetine, obeh žirovniških domačinov. Pa je vendarle tako naneslo, da se moram na Selu le še zadržati. In to vsled svoje prenagljene besede, da je nebeški zavetnik njihove vaške cerkvice sv. Kancijan le maloznan in povrh še tuj svetnik. No menil sem pač, da je Kancijan na splošno res maloznan svetnik in ne tako domač, nekako prisrčno »slovenski« kot so n.pr.: Andrej, Anton, Jakob, Florijan, Gregor, Izidor, Janez, Jernej, Jožef, Jurij, Klemen, Miklavž, Krištof, Mohor, Marko, Peter, Štefan, Tomaž, Urh, Valentin, Ahac, Primož, Boštjan idr. Glede besedice »tuj« pa seveda vem, da so pravzaprav vsi svetniki iz pratike tuji, neslovenski. In da bi bila prva naša slovenska svetnika šele Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek. Za oba je bilo s strani slovenskih škofov že zdavnaj predlagana beatifikacija (razglasitev za blažena, kar bi bila prva stopnja do njune razglasitve za svetnika), a se je stvar zavlekla in se še vleče. Najbrž pač zato, ker smo tako majceni in nevplivni (saj tudi s pravicami koroških in beneških Slovencev ni nič bolje, trudimo se pač, že skoraj 100 let, a vse ostaja po starem, vsako leto slabše ...)
Vrniti se moram h Kancijanu s Sel. Kakor »majka, kakva bila, ro-djenom je sinku mila«, tako je tudi nebeški zavetnik v neki vaški, četudi le podružnični, cerkvici domačinom po svoje ljub in njihov. Zato veljaj kot opravičilo vaščanom, naslednji odstavek.
Kancij in Kancijan sta bila brata, Kancijanila je bila njuna sestra, Prot pa je bil verski učitelj vseh treh. živeli so ob koncu 3. stoletja in pripadali (oba brata in sestra) premožni patricijski rimski rodovini, ki je bila celo v sorodstvu s cesarjem Karinom. Ker pa se, spreobr-njeni v krščanstvo, novi veri niso hoteli odpovedati, so morali iz Rima bežati. Pač zato, ker je za cesarjem Karinom (ki ie bil kristijanom naklonjen), zavladal okrutni Dioklecijan. Se pred begom na sever, proti Ogleju, so Kancijani svoje imetje razdelili revežem, 73 svojim sužnjem pa so dali svobodo. V Oglej so se napotili bržčas zato, da bi tudi tamkajšnjo svojo posest razdelili siromakom. Vendar pa so bili na poti zajeti in nato obglavljeni. Zato jih Cerkev časti kot mučenike (vse štiri hkrati!). Zanimivo je dejstvo, da je kot zavetnik cerkva najbolj znan drugi brat, Kancijan — samostojno! V skrajšavah govore cerkveni zgodovinarji o vseh štirih, kot o »oglejskih m učencih«. Odtod najbrž njihovo čaščenje v naših krajih, ki so južno od Drave dolga stoletja pripadali k oglejskemu patriarhu.
PRODANE PODOBE
Določen mik bo vnesla v našo pripoved zgodovinsko zanesljiva zgodba o prodaji podob kranjskih cerkvenih farnih patro-nov dunajskemu dvornemu muzeju.
Bilo je leta 1886, ko je tedanji kranjski župnik — dekan za 800 goldinarjev prodal dve tabli, obojestransko poslikani (torej štiri podobe! ), ki so imele velikost 173 cm x 104 cm. Pripadali sta tabli staremu krilnemu oltarju, ob prenared-bi le-tega sta postali tako odvisni. Vendar ne prodajalec, ne kupec
Partizansko oble i je nad Selom
KANCIJAN - SKOCIJAN
K
Maturantje bivše višje industrijske Sole Iskra Kranj iz Sol. leta 1950/51 so se po tridesetih letih ponovno zbrali, tokrat v hotelu Transturist v Skopi Loki. Pri tem niso pozabili povabiti svojih bivših predavateljev, od katerih so se prijetnega srečanja udeležili mojstra Eržen in Giaco-meli, prof. Radovan Tavzes in Jože Velušček ter takratni »učitelj* Igor Slavec. - IS.
o sem zapisal besedico »maloznan«, sem seveda vedel še za drage kraje, kjer imajo v oltarju tega svetnika, m učenca. Najprej je tu cela vrata slovenskih Škocijanov (na Dolenjskem, na Koroškem, tudi pri Gradežu ob morju je kraj z imenom Skocijan) pa Sko-cijanske jame in Rakov Skocijan na Notranjskem.    Družinski priimek Kocijan pravtako ni neznan, kot tudi osebno ime ne, posebno med starimi Kranjčani. No, kot »krono« znanja o sv. Kancijanu bi moral seve navesti tudi farno cerkev v Kranju, ki ima v glavnem oltarju svete mučence Kancija, Kancijana, Kancijanilo in Prota. Kot svoje ne beške priprošnjike. (Skrb anonimnega dopisnika, da ne bi avtor teh zapisov vedel za te stvari, je torej povsem nepotrebna!)
V Ratečah praznujejo
Reteče — Ob prazniku krajevne skupnosti Reteče pri Škofji Loki se bo tudi letos zvrstilo več zanimivih prireditev. Dramska sekcija kulturnega društva se je že predstavila. V nedeljo je z igro Poročil se bom i svojo ženo navdušila številne gledalce, ki so se prisrčno nasmejali dogodivščinam na odru.
Tudi Športniki so se vključili v praznovanje. S sosednjim moštvom so odigrali prijateljsko nogometno tekmo. Najbolj slovesno pa bo danes, na dan praznika, ko bo svečana seja sveta krajevne skupnosti. Na njej bodo med dragim podelili priznanja najbolj zaslužnim krajanom.
F. Rant
tedaj še nista vedela za pravo vrednost te umetnine, ki je nastala ob koncu 15. stoletja. Danes predstavljajo kranjske slike eno izmed glavnih del v zbirki gotskega slikarstva galerije Belvedere na Dunaju.
Vsebina vseh štirih podob (slikanih s tempera barvami): Oljska gora, Vstajenje, Beg Kancija in tovarišev ter Mučeništvo Kancija in tovarišev.
VRNITEV K PESNIKU ZEMLJI
natisom knjižnice Povest v verzih »Sedim sinov« ni šlo prav gladko. Kranjski guber-nij je predložil rokopis Zemljine pesnitve škofu VVolfu v presojo, Leta pa je odgovoril: »Čeprav vsebuje povest v verzih tudi nekaj poučnega, je stvar vendarle taka, ako presojamo spis z verskega stališča, spričo strašne okamenelosti materinega srca, spričo kaznive poslušnosti služinčadi, spričo grozeče maščevalnosti in spričo mnogih mitoloških namigovanj, ne more biti dvoma, kako sodba je primerna.«
Očitno je bilo, da je ta sodba v bistvu že prava obsodba ... Guverner pa je končno odločitev prepustil dunajskemu slovenskemu cenzorju Jerneju Kopitarju. Izkazal se je mož za pokornega hlapca škofa VVolfa in grobo zavrnil Zemljino delo:
»Balada o sedmih sinovih se zaradi pomanjkljive in z verskega stališča celo dvoumne obdelave ne zdi primerna za tisk.«
Tako je moral gubernij Zemlji sporočiti: »Non admittitur!« (Se ne dovoli!)
Ze prihodnje leto pa ie Jožef Zemlja rokopis znova p redložil cenzun. Novi cenzor Jurij Pavšek je natis dovolil: »Imprimatur! Vsebini spisa se ne more nič očitati, zato je spis primeren, da se natisne. 7. septembra 1842.«
GLASIO. STRAN
PETEK, 3 JULUA 1981
Predsedniki zveze borcev ob 4. juliju
Odločno po poti revolucije
Pred dnevom borca smo se s predsedniki občinskih odborov Zveze borcev gorenjskih občin pogovarjali o našem današnjem trenutku, o težavah v gospodarstvu in o naših družbenopolitičnih razmerah
Pogovore s predsedniki občin -skih odborov Zveze združenj borcev Gorenjske pripravila novinarka DANICA DOLENC
Kako se je moglo to zgoditi
^ijf0ži.l!ASJEK^J0C0. predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kranj:
»Stabilizacijska prizadevanja v kranjski občini ne dosegajo dogovorjenega. Borci smo o vsem, kar se dogaja pri nas, sicer seznanjeni skozi zadnje zbore, ki so tekli od februarja do aprila, pa tudi iz raznih materialov, ki jih aoDivajo od občinskega odbora. Ta informiranost ni tista prava, ki bi dala ljudem možnosti, da se usklajujejo in dajo nanje svoje mnenje. Ce bi bila ta povezava med borčevsko ?»5^,Zia<lJO;. SZDL in krajevno skupnostjo tesnejša, bi tudi delo bolje teklo. Saj praksa kaže, da tam, kjer je pove-t^L a ' Je tudi aktivnost boljša. Pa vendar lahko h™!?«   i8? V »večini kranJ8kih krajevnih skupnosti prav
^l*t&*^**^' VsaJtri krajevnih
vnr«alj?°g0^)rin med borci se vedno ostreje postavlja samo^J! °   ^T^- Kako je mogoče, da se je moglo v naši cnsTX222 J5rU?y kaJ takšnega zgoditi. Pri mnogo borzno. In to vpričo njih, ki so dali vse ™        V* J,h je d°besed"o sram za vse to, kSr se je canida b, to kontrarevolucijiprav^ ™mo. Kje so tisti, kaj so delali pokli-
Tudi o našem težkem goso^ar«^ ah onemogočili?!
Razumemo težak trenutek ^SS^Sž^^S^ teČe z««krbljujoča beseda med borci, sprejemljrve uokvirjene v mož^stf^iri^t Z 8trani ni nobenih zahtev« ki bi ne bile »pravice borcev v zvezi s stabilzac iHl^nja', Če?rav Je biI° <** v**« ^«etka rečeno, da J^jenju s posamezniki, ki se s^Sk^iL iJ^6? °krnjevale. Srečujemo pa se v vsakdanjem Jčina predvsem pa ob tiste kHft^ obi«^a!^ialn0 Varno8t borcev- ki jo daje ali republika ali stvo stanovanjski"politikaIn »oaSb^^^tT^^^ interesne skupnosti kot je zdrav-P^ati^ nenamo 8 ^Partizanščino g°VOre' da nam družba daJe Preveč
m da naj
v tem okvirT^ nikoli ni bila bolje urejena, kot danes in prav
spremmjati: s tistimi od zuna borcev srečevali s poskusi, ki bi hoteli to
V borčevskih razpravah na. zborih iphiiV 5g* preveč« in tistimi 06 znotraj, ki hočejo še več. £ t!E*P tudi nrasničevatt oan^no u^kren^110 T™ P°udarJeno, da se morajo dogovori, če ne spoštujejo. Morali bomo biti dMl^nHn^ffi protl V8em tistim. ki te zakonodaje, dogovorov, obraz povedati, da ni sposobenda^nihS     SS? m t,8temu> ki dogovorov ne spoštuje, tudi v
k^clanes so * bolj kot včeraj pok^fenda ^0^^^^
Borci smo vedno pripravljeni pomagati
SLAVKO 8TAROVER8KI-METOD, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Radovljica:
»Volivne skupščine, ki smo jih imeli pred mesecem in pol, so zelo kritično ocenjevale tudi naše gospodarske težave, zlasti zato, ker se nekaj dogovorimo, delamo pa drugače. To je neodgovorno do vsega tistega, kar smo mi uspeh ustvariti tako v revoluciji kot po vojni, v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe.
Ni nam vseeno. Ce pogledamo samo, kako rastejp cene! Neodgovorno dviganje cen, kri niso rezultat dela. Vse te napake, ki jih delamo, najbolj čutijo delavci z nizkimi osebnimi dohodki. Po drugi strani pa za vse, kar je narobe, tolčemo po bazi. Naj se že enkrat neha s tem kritiziranjem baze. Vsi drugi so odgovorni, tisti, ki kreirajo to našo gospodarsko politiko, ne pa le delavci v bazi.
Borci se zavedamo težav in vedno smo pripravljeni pomagati, ker se zavedamo, da se Bomo le s skupnimi močmi izvlekli iz težav. Res je, da nismo za vse sami krivi. Tu je tudi svetovna kriza. Predvsem pa moramo doseči to, da bomo spoštovali dogovore. Človek se sprašuje, kam to pelje. Slab vzgled dajemo s takim obnašanjem mladi generaciji, ki vse to spremlja, gleda, kako kdaj zavijemo tja, kamor nihče ne želi. 'Boljši uspehi v gospodarstvu bi pomenili tudi večjo varnost za vse, tudi za naše borce. Imamo del članstva, ki imajo zelo nizke osebne dohodke, pa četudi so veliko dali za naš boj.
Obsojamo dogodke na Kosovu. Prepričani smo; če bi bili informirani dovolj in pravočasno, stvari na Kosovu ne bi dobile tolikšen obseg, ne bi bilo toliko dezinformacij. Za tako stanje smo najmanj mi krivi. Mi smo dali največ kar smo mogli med vojno in po vojni. In še danes je vsaj polovica borcev najbolj aktivnih krajanov v krajevnih skupnostih, druga polovica pa zaradi zdravja, ki ga je izgubila v vojni, ne more dati več, kot je dala.
Tudi med nami ni vse, kot bi moralo biti. Tr iobro vemo. Na srečo pa je med nami le malo takih ljudi, ki od te družbe samo zahtevajo m ni pa niso pripravljeni zdaj nič več prispevati. Tudi tu ima mladina slab vzgled. Premalo je, da mladini namo govorimo, kako naj se obnaša, mi pa delamo drugače.«
Pridobljeno bomo ohranili
za vsako ceno
JOŽE ULCAR-MIKKO, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice in predsednik medobčin- I skega sveta ZZB NOV n Gorenjsko:
»Premalo je osebne odgovornosti pri nas. Saj nihče za nič ne odgovarja! Razpravljamo, filozofiramo, govorimo o kolektivni odgovornosti, pritaknemo še kakšno misel katerega od klasikov marksizma, Kardelja, da se lepše sliši, toda če ni osebne odgovornosti, tudi kolektivne ni. Smol pravi specialisti v tem, kako osebne grehe proglasimo za objektivne težave in stvari kolektiviziramo. Malo manjka da bi rekli, da nam gre vse narobe, ker pač nekdo ne mara komunistov, pa nam nagaja ...
Da smo borci prenapeti, je nekdo zadnjič nekje dejal.) Nismo prenapeti. Smo pa resnično zaskrbljeni, ker nihče! za nič ne odgovarja. Naredimo plan, uresničimo ga na primer osemdeset odstotkov, za tistih dvajset neizpolnjenih odstotkov pa najdemo vse mogoče »objektivne« izgovore. Pa je vse v redu in prav. Nihče se ne razburja! Tak je. Ce nismo mogli, pač nismo mogli...
In Kosovo! To je naša največja bolečina. Ranjeno je bilo bratstvo in edinstvo, za kar nadlo milijon sedemsto tisoč ljudi. Nekdo bi moral vedeti za to, kar se je pripravljalo in dogajaU na Kosovu Premalo je konkretnih ukrepov, ki bi reševali ta problem. Nas skrbi in nas je sram. di se ie to zgodilo po petintridesetih letih naše svobode, ko bi morali biti v teh gospodarskih težavah
ki prevevajo svet in tudi nam ne prizanašajo, še toliko bolj enotni.
--j^jj borci se bomo, če bo treba, borili za to, kar imamo, za vsako ceno. Trdno smo od loče
stopati po poti, katero smo prehodili skupaj s Titom in ki nam jo je tako jasno pokazal tudi i
anroi Mladi Da naj bodo vredni svoje domovine. Morda mladini posvečamo premalo pozomostiJ morda se premalo zaveda, kakšne so bile naše žrtve. Sodim, da velik delež krivde tu nosijo tudi sredstva javnega obveščanja in komuniciranja. Ko se je vojna začela, mi je bilo šestnajst let* toda bil sem poln patriotizma in Nemce sem sovražil ne kot ljudi, temveč kot fašiste. V naši mladini je patriotizma prem 1 nribližati. Poneumljamo
"...    ,■___.   _^.<uu> icatna
dini ie patriotizma premalo. Premalo tudi zato, ker ji naše težke zgodovine ne mamo prar nribližati Poneumljamo jih tudi z nemogočimi mladinskimi oddajami po televizij' Pa t|r »Mladina« prinese šestnajst strani(!) o enem samem pevcu! Tako revijo lahko mirno prenehajo izdajati Mladino dobesedno uradno kvarimo. Na pametno vzgojo pa pozabljamo.Twn tu bi morali stvari zaostrovati. Toda, kot vse kaže, jih ne znamo ali pa si ne upamo.«
Odločneje ukrepati, strožje kaznovati!
ANTON 8TRITIH, predsednik občinskega odi ra ZZB NOV Trtic:
»Preveč smo stvari spustili iz rok. Stalno bi m opozarjati na učvrščevanje delovne in družbene diaci] v vseh sredinah, posebno pa v okviru druzbenopolitič in samoupravnega sistema. Teh nalog se moramo zave še posebno letos, ko praznujemo 40>letnko vstaje j\ slovanskih narodov, ker, če bi v času narodnoosvobod borbe tako neodgovorno izvrševali sprejete sklepe, zak resolucije in dogovore, kot danes, bi naša revolucija ne tako zmagovito zaključena. Tega se danes vsi skir premalo zavedamo.
Borci smo zaskrbljeni nad sedanjim gospodarskim političnim položajem pri nas. Smatram, da so te tefave veliki meri subjektivne narave, saj je v vseh sredinah bar
Bremajhno odgovornost do izvrševanja zastavljenih nal fe izvajamo pa tudi nobenih resnejših sankcij proti tis* ki odgovarjajo za naš skladen gospodarski in polif razvoj. To so bili, po našem mišljenju, tudi vzroki za » davne dogodke na Kosovu, kjer so zaUjili predvsem vodilni tovariši. Z zapiranjem oči PfJ* nar ščanjem šovinizma, nacionalizma in odkritimi kontrarevolucionarnimi vrenji so omogočili to, k ie danes na Kosovu nastalo.
Proti vsem, ki so odgovorni za tako stanje, bi morali odločneje ukrepati in jih tudi stro kaznovati. Borci menimo, da ne smemo dopustiti nobenih poskusov razbijanja naše enotosti 1 borbi s krvjo pridobljenega bratstva in edmstva. Smatramo, da je še vsepovsod prisotno pre
____t___in oatlrf aStvn* nrnti fr*»m nninvnm ni ar, imnnn        — ~x„----:---t:- .
Vsi, ki so hoteli obrniti kolo revolucije, so si polomili zobe
FERDO TOLAR-MIRKO, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Skorja Loka:
»Ni nam vseeno, da je ogroženo tisto, kar smo s krvk zgradili v vojni, v revoluciji in z znojem gradili po vojni do danes. Bolj pa smo bili prizadeti zato, ker so bila vsa rovar-jenja na Kosovu uperjena na maličenje in rušenje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, za kar so v revoluciji prelivali kri vsi jugoslovanski narodi Moram hkrati povedati, da novic s Kosova nisroc sprejeli tako, kot da se nam zemlja trese pod nogami, kerj smo se zavedali, da je ta naša Jugoslavija navzven inL navznoter trdna skupnost vseh delovnih ljudi. I Borci smo se v času revolucije velikokrat »aih 4i brezizhodnih situacijah, pa smo vedno iz njih izhajali zma«|1 govito, še bolj trdni in še bolj prekaljeni.
Tudi po vojni, v mimem času in v največjem zagoni! ( izgradnje socialističnega in samoupravnega sistema, soj i nam nekateri zunanji, pa tudi notranji sovražniki hoteli ( obrniti kolo revolucije, pa so si do sedaj vsi polomili zoba! j Vse je strla skupnost delovnih ljudi na čelu z Zvezo komunistov. J
Seveda, celotno situacijo tudi za v prihodnje moramo jemati zelo resno ter se zavedati, da naš razredni sovražnik ne spi. Nasprotno, aktivno deluje v vseh oblikah, kot so nacionalizem, šovinizem, klerikalizem, lokalizem itd. Prav gotovo pa bomo iz izkušenj na K oso vem bolj realni 1 in sproti ugotavljali, kaj se nam dogaja doma.
Večjo pozornost bo vsekakor potrebno posvetiti gospodarski stabilizaciji, večjemu izvozu raj konvertibilno področje in manjšemu uvozu, delovni disciplini, investiranjem v rentabilnetšt objekte itd.
Več pozornosti je treba posvetiti kadrovski politiki na vseh ravneh, socialistični kulturi i izobraževanju delegatske baze. Socialistična zveza delovnih ljudi, posebno pa mladina v njeJ skupni fronti, mora postati nosilec idej socialistične revolucije.
Prav gotovo bomo tudi borci pri tem dali svoj delež in s svojimi bogatimi revolucionarni!« izkušnjami doprinesli k vsestranski stabilizaciji političnih in gospodarskih problemov.«
REPORTAŽA
11 .STRAN O LAS
Damjana Kokol
Matematika je njena ljubezen
Ni veliko otrok, ki bi rekli, da je matematika njihov  najljubši šolski
firedmet. Celo ob oznaki jub bi se verjetno kislo nakremžili. Ulomki, enačbe, problemi, vrag naj jih vzame!
Toliko več občudovanja so zato deležni tisti redki učenci, ki jim matematika ni draga le v šoli, ampak jim pomeni veliko več; veselje, celo sprostitev tudi zunaj vrat učenosti.
Tako kot sedmošolki Damjani Kokol iz Žab niče. Tri leta že tekmuje v vrstah mladih matematikov. V petem razredu se je pnrinila do šolskega, v šestem do občinskega — naprej tekmovanja sploh ni bilo — letos pa je podirala prepreke najprej na razrednem, potem na šolskem, občinskem, republiškem in nazadnje zablestela tudi na zveznem  tekmovanju mla-
dih matematikov, ki je bilo 7. julija v Palah pri Sarajevu. Med sedmo-šolci je osvojila tretjo nagrado.
»Uspeha sem bila zelo vesela,« je razpoloženo pripovedovala. »Posebno, ker ga nisem pričakovala. Ene naloge nisem do konca resila. Nisem znala pa še časa je bilo malo ...«
Pet nalog je dobila v reševanje. Težke so bile, pravi. Po dveh urah je morala list oddati. Sicer pa ji je bilo v Sarajevu zelo všeč. Bila je prvič tam. Dobro si je ogledala mesto, ki bo čez slaba tri leta gostilo olimpijce z vsega sveta.
Za uspeh je dobila diplomo in knjigo Uh, ta matematika. Prav prikladen naslov, res.
Na tekmovanje se je
Damjana dosti pripravljala. V osnovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki obiskuje dodatni pouk matematike, učiteljica pa ji je razen tega dajala še naloge, ki jih je potem reševala doma. Veliko težje od tistih, ki jih premaguje pri rednem pouku.
»Rada imam matematiko,« pravi. »Ni lahko jasno pojasniti, zakaj. Vleč mi je. Všeč mi je, ker je ob ■•»«j treba napenjati * igane, misliti. Ni-iv 4 miru, dokler problema ne rešiš. Polno glavo ga imaš. In potem, ko ga premagaš, potem si srečen, ponosen. Res, težko bi povedala...«
V spričevalu ima ob matematiki seveda zapisano petico. Tudi ob fiziki in kemiji, ki ju
ima le za las manj rada kot matematiko. In še ob nekaterih drugih predmetih. Odličnjaki-nja je.
»Ne vem ie, kako se bom odločila aa na-
Erej. Verjetno bom iz-rala naravoslovno-ma tema ti t no usmeritev.«
Zdaj obiskuje letno matematično šolo na Bledu, v kateri so najboljši učenci iz vse Slovenije. Menda je med njimi edina sedmošolka, vsi drugi so že zapustili osnovnošolske klopi. Z zanimanjem sledi predavanjem. Vsak dan, do 8. julija, po dve uri.
Počitnic se veseli. Kot vsak šolar. Nekaj dni bo preživela na morju, na Pagu, nekaj verjetno na Štajerskem, večino pa doma. Ne bo ji dolgčas. Brala bo, se
podila s sestrico in drugimi otroki po vasi in uganjala vse vrste norčije.
Ko jo gledam, se mi zdi kar nekam neverjetno, da bi se hotela spuščati v otroške razposajenosti. Resna je, redkobesedna, drugačna od svojih vrstnikov. Kot bi ji bila vesela druščina odveč in bi komaj čakala, da se zapre v svojo sobo, se skloni nad knjigo in se zatopi vanjo. No, verjetno se motim. Če pravi, da se rada igra, bo pač držalo.
Učenje ji ne vzame veliko časa. Vsaj tisti del ne, ki ga zahteva šolski predmetnik. Drugače je, ko gre za matematiko. Takrat ji ure hitro bežijo, kot bi mignil, mine dan. Podobno je, kadar vzame punkelj in se loti klekliania. V
šoli je obiskovala kle-kljarski krožek. Nekaj lepih prtičkov je že nastalo pod njenimi urnimi rokami. Tudi veze rada. Ročna dela so njena druga ljubezen. Za matematiko.
H. Jelovčan
Pripis: Na zveznem tekmovanju mladih matematikov je sodeloval tudi Roman Der-novšek iz osmega razreda osnovne šole Cvetko Golar na Trati. Osvojil je drugo nagrado. Tudi njega sem nameravala obiskati, a je v letni šoli na Bledu in se, nasprotno od Damjane, ne vozi domov. Tam, med novimi prijatelji, pa ga res nisem želela motiti. Vendar tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke. (H. J.)
ozeba zmanjšala
letino
i. li
.Juda zima in spomladanske pozebe so v sadovnjaku Resje Podvin, Tozd Kooperacija Radovljica, KŽK Kranj, naoravile precej Škode - Namesto povprečnih 600 ton letina le polovična
ibolkbo
w*»«ie Dri Podvinu sadna pim letos ne kaže najDo j rf irmeroma    mrzle    xm        ba konec aprila vnnrmiln. «Bomlađan»»r na izpostavljenih P.a. i..*ia™Uh sorte dre-
/>mrznilo, sporni
i v začetku maja JjnbČutijivejše sorte dre «ph poškodovala najooc
Inž BenedičiC »Zimska in pomladanska pozebanam je vzela vsaj polovico pridelka«
PA NISMO SE UKLONILI
,'■ Janko Slevec-Niko
i Svobodo i je doživel dvakrat
•n Kamničan je, Votniščov Janko iz Stranj. 3 Devet otrok je bilo doma na kmetijici, ki je i premogla kvečjemu pet glav govedi. V Kamni J Itu pri Vivodu se je Janko izučil za trgovca, 3 toda službe potem ni bilo. 1938. je dobil delo v «danji kranjski J ugobruni. Tih, skromen y fot, kot je skromen še danes. Eden tistih je, ki to ogromno doprinesli za našo stvar, pa vendar se nikjer ne izpostavlja. Boril sem se, previ, kot se nas je nič koliko, ker nas je poklicala domovina. Storili smo, kar smo morili storiti, ker nam je tako velevala vest. In '* bi bilo treba, bi storil še enkrat, čeprav nekoč ne bi verjel, da bo lahko toliko doživel g a preživel. Le zdravje ga izdaja. Zdaj prihaja M a njim. Vse tiste stiske in težave, ko je na
vja predvsem hruške, prav tako pa tudi zlati in rdeči delišes, križance o^eh sort in pa boskovski kosmač.
»Ze tako je bila lani vegetacijska doba
Ere kratka,« pravi vodja nasada inž. Tine enedičič, »tako da les ni dozorel in je sadno drevje imelo slabil nastavek cvetja, svoje pa so dodale še po sebe. Po sedanjih ocenah bo v sadovnjaku letos za polovico manjši pridelek. Povprečno daje sadovnjak okoli Mt ton sadja, predvsem jabolk, imeli smo sicer tudi že Mft ton pridelka, letošnjo jesen pa bomo v gajbe spravili le okoli S#f ton jabolk.«
Vendar pa tako pričakovani manjši pridelek ni povsem posledica pozebe. V Resju namreč prav sedaj petino od 30 ha, kolikor obsega sadovnjak, obnavljajo. Na 6 ha so sadno drevje skrčili, zemljo pa so preorali in posejali žito. Na ta način zemlja počiva in bo čez približno tri leta pripravljena za saditev novega sadnega drevja.
»Nismo se ie odločili, kakšne sorte bomo nasadili na izpraznjenem mestu. Na dveh hektarih poskusnega sadovnjaka zdaj gojimo okoli 30 različnih vrst ter ugotavljamo, katera je najprimernejša za to podnebje: obetavne so sorte jona gold, gloeter, fantazija, prima, alkmena, bo-skopski kosmač in drage. Nekatere med nihati so tudi oovsem odporne proti neka-
vsakem koraku prežala smrt, kostem se poznajo zime, preživete pod golim nebom, v hladnih vlažnih bunkerjih ...
Po razpadu Jugoslavije, ko se je po skritih potih vrnil iz vojske se je zaposlil v Jugobruni. Tu so že organizirano delali tovariši kot Matija Mivšek, Ivan Kovač, Plavček in drugi. V gozdu za Jugočeško, tam kjer zdaj stoji Planika, so imeli sestanke. Dobivali so tudi literaturo, oddajali denar, ki so ga od ljudi dobivali za osvobodilno fronto.
V začetku oktobra 1941 je bilo iznenada nekaj tovarišev aretiranih. Janko je k sreči imel nočni šiht... Izvedel je, da je tudi na spisku, zato se v tovarno ni več vrnil. Tudi po knjižico ni šel.
Za navadnega delavca na progo so ga vzeli pri železnici. Zaradi ovaduhov, ki so jih Nemci vrnili tudi na železnico, se je prestavljal s postaje na postajo: iz Kranja v Tržič za skladiščnega delavca, od tu v Kamnik. Iz dneva v dan je bilo zanj bolj nevarno, posebno, ko so partizani ubili ovaduha Špilerja. 27. maja 1942 je Janko že v Kamniški četi pri Matiji Blejcu nad Stahovico. Še isti večer je Janko dobil tudi puško karabinko.
Kurir je bil v četi in ostal je kurir tudi potem, ko je četa prerasla v bataljon. Njegov teren so bili moravski hribi, Tuhinj, kamniški hribi in vse do Begunj. S Tinetom Zaletlom-Tilnom je imel zveze. Vmes so ga hoteli v krvavško četo za komisarja, pa ni hotel. Nikoli, pravi, nisem bil govornik, raje zanesljiv kurir.
Kaj je nanje prezalo na kurirskih poteh, vedno le kurirji. Tudi Janku so nevarnosti pretile. Pištolo in dve bombi je imel za najnujnejše. Zadnji naboj bi moral prihraniti zase. Tako so bili dogovorjeni.
Le prisotnost duha ga je rešila poletnega večera 1942 v Godiču pri Kamniku, ko je nesel pošto k Zakrajšku. Previdno je šel čez njivo zrele pšenice, da ne bi preveč šumelo, in se pomikal proti cesti. Takrat je zagledal senco. Človek in pes. Pes je prežal, da bi skočil nanj, ko bi bil pravi trenutek. Janko ni stekel. Ustrelil je proti živali prvič, drugič, potem stekel čez cesto v kritje. Pri orehu je videl človeško senco. Se tretjič je pomeril na osa in tokrat je zadel. Pes je zacvilil. Tedaj je Nemec
te rim škodljivcem, tako da je prihranjeno najmanj polovico potrebnega škropljenja, pri končni odločitvi pa bo seveda treba upoštevati tudi zahteve trga.«
Nasad Resje je star že 20 let. Seveda nima takšne podobe kot takrat, ko so zasadili prva sadna drevesca. Trenutno je v sadovnjaku največ sorte j ona ta n in zlati delišes, nekaj je koks oranžne renete, pa tudi sorte, kot so zlata parmena, Šampanjska reneta, idared in druge. Nekaj je tudi hrušk, vendar so tu le
f)oskusno, saj je zanje primernejša in toplejša ega v nasadu v Potočah pri Preddvoru. Ce so pred leti ljudje najbolj povpraševali po sorti j ona ta n, pa se zdaj okus potrošnika že spreminja, saj v Resju pravijo, da je vse več povpraševanja po novejših sadnih sortah, kot sta jona gold in idared.
»Jeseni še pred obiranjem bomo skupaj s Hortikulturnim društvom Kranj
organizirali ogled novih sort jabolk, ki jih poskuano gojimo v sadovnjaku,« pravi
inž. Benedičič. »Lani jeseni smo na primer že pokazali, kako se sadno drevje obrezuje in sadi, ogledovanje novih sort pa najbrž ne bo zanimivo le ca vrtička rje in goji tel je sadnega drevja, pač pa tudi za vse, ki bi čez zimo v kleteh radi imeli kakine nove sorte jabolk.«
Prav zdaj v nasadu Resje ni posebno živahno, vsaj tako ne, kot je jeseni, ko je treba obrati letino. Le v mladih nasadih je potrebna letna rez z upogibanjem, medtem ko v starejših nasadih le škropijo v določenih presledkih. V vrstah med sadnim drevjem pa redno kosijo mlado travo in jo puščajo kot zeleno gnojilo, sicer pa dognojujejo drevju s kalcijem in fosforjem, kar zemlji na tem predelu najbolj manjka.
L. M.
V sadovnjaku Resje pri Podvinu se letos ne nadejajo velikega pridelka jabolk, kljub temu pa je seveda treba opravljati vsa dela ki sodijo v inten zivno oskrbovan nasad. Na sliki: Škropljenje plevela pod kroSnjami areves. - Foto: L. M.
vrgel ročno bombo. Počakal je, da je eksplodirala, kajti kritje je bilo varno, potem pa je skočil...
V bataljonu so že izvedeli, da je padel. Ko se je čez dva dni vrnil, niso mogli verjeti. Matija Blejc mu je tedaj pregledal pištolo. V njej je bil še četrti naboj, toda ko ga je preskusil, ni vžgal...
Ob nekem drugem podobnem srečanju z Nemci pozimi 1943 se je Janko tako poškodoval, da je težje hodil. Spomladi 1944 ga je štab Kokrškega odreda odredil za intendanta kurirske karavle G-21 na Sen turško goro. Konja so mu dali, da bi vsaj del poti prejahal, pa se je najbolj zanesel na svoje noge.
V začetku poletja 1944 so ga poslali na radiotelegrafski tečaj v Kokro, k Miru Križ-mančiču, Slovencu, radiotelegrafistu, italijanskemu vojaku, ki so ga na Siciliji zajeli Angleži, ga poslali v Aleksandrijo, izvežbali za radiotelegrafista in poslali na gorenjski teren kot padalca — obveščevalca. Miro je bil zanesljiv, pošten fant. Povedal mu je, da so jih Angleži izvežbali več, nekaj so jih poslali k partizanom, nekaj k Nemcem, nekaj pa k belim, da bi jim od tam poročali.
V štirinajstih dnen je Janko spoznal umetnost sprejemanja in oddajanja. Potem je bil premeščen v radiotelegrafsko šolo v IX. korpus, kjer je bil inštruktor za tipkanje in postavljen za komandirja šole. Januarja 1945 pa
{'e bil postavljen za šefa radijske postaje na Miško vici na Krasu. Pri Trobčevih na Plisko-vici je še danes bunker, v katerem je delal Janko in ki je bil vedno pripravljen za hiter umik. Betonski bunker je bil to. Sredi dvorišča se je šlo vanj, in vsakič, ko bi bilo nevarno, bi se umaknil vanj, domači pa bi nasuli na pokrov peska, otroci pa se tu igrali in kopali rove. Tudi izhod v sili je imel bunker na koncu rova bi le odmaknil skale in bi bil na sosednjem vrtu. Večkrat je z otroki naredil pravo pravcato vajo NNNP. Poslal jih je v vas, naj gredo pogledat, Če gredo fašisti. Štirje otroci so bili, majhni, najstarejšemu je bilo deset let. In ko so pritekli in vpili »Niko, beži, fašisti grejo«, je skočil v bunker, otroci so pa hitro na plošči naredili kupčke peska, rove v njih in postavljali kravice, konjičke in podobno, kar jim je ob večerih Niko izrezljal iz
lesa. Ko je bilo nevarnosti konec, so mu sporočili, da so fašisti že šli...
Radi so ga imeli domačini. Ob večerih je vsa vas poslušala poročila. Kar v lonec je dal slušalke, pa se je slišalo. '
Prvo svobodo je dočakal tu. 2. maja je prišel v vas z motorjem njegov Šef in povede i. da je Primorska osvobojena. Navdušenje je bilo neizmerno. Povabil je Nika, da prisede na motor in se ponudil, da ga zapelje do morja. Ni ga Niko še videl v življenju. Koliko dogodkov na en dan. Svoboda in morje bo videl! Trst je bil še poln fašistov in smrt je prežala iz vsake line, z vsake strehe, izza vsakega vogala. Skozi mesto ga je peljal. Na nekem mestu mu je zavpil, naj pogleda morje. Ga vidiš? Vidim ga! Zaaj se pa dobro primi! Cez Ljudski vrt sta se peljala. Z vseh podstreh se je usulo nanju. Srečno sta jo zvozila.
Že naslednji dan pa je prišel nalog iz Gorice, iz štaba IX korpusa, da mora v Staro Gorico, tu pa so ga poslali na štab Kokrškega odreda pod Stol. Z radiooddajno postajo se je na kamionu s šifrerjem in kurirjem prebijal čez Solkan, Grgar, Čepovan in Cerkno v Novake. Na področju so mu dali pomoč, da so spravili aparature čez zasneženo Jelovico v Bohinjsko Bistrico, od tu pa s furmanom proti Bledu. Na Bledu so mu dali motor s prikolico in z njim so se prebili potem proti Poljčam in Begunjam. Njegova naloga je bila, da bi čim prej prišel v Kokrški odred in tam vzpostavil radijsko zvezo, ker se je njihova aparatura pokvarila. Bal se je, kako bodo vlekli to težo spet kam pod Stol. Toda štab jih je pričakoval v leseni vili na koncu Begunj. Tu pa je 9. maja doživel svojo drugo osvoboditev. Ena je bila lepša od druge.
Do 18. maja 1946 je Niko ostal šef radijske postaje pri KNOJU.
Danes je že upokojen in živi na Prim-skovem. Prepričan je, da so borci prehitro spustili stvari iz rok, da je preveč zapravljanja v naši družbi. Žal mu je. Radi bi ohranili to, toda kdo jih je še pripravljen poslušati. Kar mislijo, da ne more več priti lakota. Toda hitro lahko pride. On ve kaj je vojna, preveč » je skusil. Tudi lakoto. A raje bi samo enkr na dan jedel, samo da bi bil mir.
D. Dolenc
O L, A S12 STRAN
Trtic - Letno kopališče v Tržiču v toplih sončnih dneh privablja vse več občanov. Dopoldne v bazenih čofotajo predvsem otroci, ki so se jim počitnice že začele, popoldne pa se jim radi pridružijo tudi odrasli. Cene vstopnic so zmerne - od 10 do 25 dinarjev - mesečne karte, ki stanejo od 100 do 250 dinarjev, pa se še bolj splača kupiti. Kopališče je odprto vsak dan od devetih do sedmih zvečer. Ce jevremeprimerno, seveda. Voda je v teh dneh topla, že prihodnje leto pa jo bodo ogrevali iz Zlitove kotlovnice. - H. Jelovčan /
Končno streha nad bazenom
Obljube, ki ao bile dane kranjskim občanom, športni javnosti in plavalcem, da bomo v Kranju dobili nov pokrit olimpijski plavalni basen z vsemi pritiklinami, se do danes niso uresničile. Zaradi sedanjega teikega gospodarskega polesaja tega pomembnega šport miga objekta niti ne bo aiagoTri graditi in bo moral počakati, kar je povsem razumljivo, na ugodnejši čas. Vendar pa Kranjčani kljub temu iščejo trenutno najbolj primerno, racionalno in zadovoljivo rešitev, eaj sedanji zimski basen nikakor ne smore zadovoljiti potrebam šolskega pouka plavanja za vse kraajeke tole, plavalce in vater-poMatc, kaj šele, da bi bil na razpolago tudi rekreativnemu plavanju m Mevllne občane, delovne organizacije in druge goste. D« bi pokrit olimpijski plavalni basen rešil vse omenjene zahteve ta tessve za nekaj let v naprej, omogočil pa bi tudi nepretrgano vadbo preko celega leta številnim mladim športnikom, vse to •o spoznali tudi člani častnega odbora letošnjega mednarodnega plavalnega mitinga v počastitev »dneva borca«, ki so obljubili pomoč prizadevnim Kranjčanom pri uresničitvi te njihove šel je, oz. potrebe. Letni basen naj bi namreč pokrili oz. prekrili s veliko platneno ponjavo — balonom (»lično, kot je imel do nedavnega rešeno »zimsko plavanje« stari basen v Atomskih toplicah v Podčetrtku!), kar bi po predvidevanju stalo toliko, kot sa novi basen samo nacrti! To nam je na novinarski konferenci povedal predsednik častnega odbora plavalnega mitinga v Kranju Andrej VerbiC,   ko   je   poudaril, da m-elaaski   plavalni kolektiv Triglava vsekakor zasluzi zadovoljive razmere sa delo, šole in delovni kolektivi pa večje motnosti sa rekreativno plavanje, na tudi ostali občani morajo dobiti motnost sproščenega gibanja v vodi tudi preko sne. Menil je, da ne bi smel biti prehud prebitim pokriti letni basen ter
KAVHEKAR TRETJI
PLITVICE - V zgodovinskih krajih ob Plitvičkih jezerih je od 26. do 27. junij« asanum 2I. drsavno prvenstvo AJtG (amaterske radiogotdosnstrije) za mladince, ikuM in veteran« odroma kot pravijo radioamaterji prvenstvo v »lovu aa lisice« - V iskanja skritih oddajnikov. Prvenstvo J« bilo saamtms Si. letnici ustanovitve Zvene radioamaterjev Jugoslavije. 125. letalci rojstva Nikole Tesla in 4«. letnici vstaje jugoslovanskih narodov. Udeletilo •e ga je ve« kot sto radioamaterjev is vseh Ssjamm In pokrajin, kot gostje pa so nastopili |e tekmovalci is Avstrije, Romunije, Madžarske in Alžirije.
■M veterani se Je ns odlično tretje mesto uvrstil Gusti Ravkekar, član jeseniškega radtekiuba »Železsr« YU3 DNA, ki Je v Plitvice pripotoval ns lastne stroške. Tudi ostali tekmovalci is Slovenije so na tekmovanju posegli po mestih pri vrhu: lateja Verhovec in Tanja Za^č ste pri
obljubil pomoč uri realizaciji te zamisli, ki bi veljala okrog 4 milijone dinarjev. Kot je zagotovil A. Verbič, bo častni odbor tega mitinga sprožil akcijo, da bi do taktne rešitve prišlo čimprej. Računajo tudi na Indnplati Jarše, ki imajo te izkušnje s takimi »šotori«, čeprav manjših dimenzij. Seveda bi bilo zelo koristno, če te ne tudi idealno, da bi bazen dobil streho te letos do zime.
Športni delavci in občani Kranja upamo, da akcijska vnema za pokritje bazena ne bo po končanem mednarodnem plavalnem mitingu splahnela in ugasnila v morju dnevnik problemov in bo ostalo le pri obljubah, kot te tolikokrat doslej.
Igor Slavec
ŠPORT IN REKREACIJA
TEDENPLAVANJA NA JESENICAH
JESENICE - Komisija sa mnosieno rekreacijo pri Zveri telesnokulturnih organizacij Jesenice pripravlja v sodelovanju s domačim plavalnim klubom od 4. do 11. julija teden plavanja. V soboto, 4. jetiis, bo Hanakov saemorial, na katerem bedo nastopili tekmovalci gorenjskih klasov. V ponedeljek se bo ob M. uri pričel
Svalni tečaj, ki bo potekal na kopališču ova vse do 17. julija. V torek in četrtek bo rekreacijsko plavanje za vse obrane starejše od IS. let. Akcija bo potekala od 1S.SS do 21. ure. V sredo pripravljajo organizatorji akcijo pod geslom »Na plavanja se dobimo«. Vsak udeleženec, ki bo uspešno preplaval predpisano dol ti no, bo prejel značko »trim« plavalca. Teden plavanja na Jesenicah, a katerim selijo spod-hoditi mnosieno rekreacijsko dejavnost v občini, se bo zaključil s plavalni. »ra-tonom v petek In soboto, 10. in I lija. Na maratonu bodo sodelovali i A domačega plavalnega kluba, trajal pa bo M ur.
I Rabif
STRELSKO TEKMOVANJE ZA DAN BORCA
astitev DNEVA BORCA pod pokro-Mn Občinskega odbora ZZB NOV Kranj je strelska družina »Franc MRAK« Is Predoaelj organizirala strelsko tekmovanj« za prehodni pokal. Tekmovanje Je bilo Izvedeno s serijsko zračno puško v strelski sobi v Predosljah. Za prehodni pokal sta tekmovali strelska družina »Tone NADIZAR« is čire in domačini.
Ekipno je prvo mesto osvojila domača ekipa 8D »Prane MRAK« Predosije 1444 krogov od l|Sf modnih, strelska sekcija »Tone NADIZAR« Circe pa 1SM krogov.
Posamično Je tokrat zmagal STRNIŠA Primož s 346 krogi od 4St modnih, dragi MARKIC Tone SS2, (oba Predosije), 3. BREZAH Mili SOS/M, (T. NADIZAR), 4. UMNIK Marjan SCfl/tl (Predosije), S. ZUPANČIČ Tine 387 /8» (Circe), S. STRNIŠA Prane 367/8« (Predosije).
J. S
Kolesarstvo
K RONOMETER V H RASTJU
KRANJ - Kolesarska sekcija športnega društva Jakob Stucin H rastje - Prebacevo prireja jutri, v soboto, ob t. uri prvi kolesarski kron omete r, posvečen krajevnemu prazniku In dnevu borca.
Asfaltirana proga bo dolga dva kilometra. Tekmovalci bodo startali v Hrast ju presledku ene minute. Na-
PETEK, 3.JUIUA 1M1
Poziv sveta za telesno kulturo
Vrhunskemu športu zdrave temelje
Svet za telesno kulturo pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije je na nedavni seji obsodil nepravilnosti v nogometnih kfoblh Maribor in Rudar Velenje in hkrati pozval vse telesnoknlturne dejavnike v repttferfti k spoštovanju zakona o združenem delu in načel svobodne menjave deta.
Hkrati z razčiščevanjem nastalega stanja pa je treba vse sile upreti v
.Jonlrjl, mladinci, ««^7" veterani v vseh starostnih
posamično stopili bodo kreativci in
"'Tavanje bo ,ak»»~ do dvanajstih, tako da * teSs^SfVrSi in gledalci v Kranju lahko ogledali »e cuj dirke Po Jugoslaviji. H ,
Skofja Loka - V soboto in nedeljo se je preko 400 delavcev SOZD Iskra v novi športni dvorani na Podnu v Škofji Loki pomerilo v številnih športnih disciplinah. Razen nogometa in balinanja, kjer so se pomerile le moške ekipe, so moške in ženske ekipe nastopile v košarki, kegljanju, odbojki, šahu in namiznem tenisu. Prvo mesto je zasedla Iskra - Elektromehanika Kranj. - Fofo: D. Dolenc
Iskanju oddajnikov ns 144 MHz zasedli ' in drago mesto, med mladinci pa je bil
prvo
Boris Kos prvi.
Čeprav je tekmovalce med prvenstvom motilo deževje, se vraesjo s »plitvičkih dnevov« s prijetnimi vtisi. Gostoljubni domačini so jim pripravili zanimiv kulturni program, sami ps so nsvezali nove prijateljske stike.
Tomaž Iskra
GORENJSKI
GLAS
Moška ekipa po zgledu ženske — Preddvor postaja pravo rokometno središče v kranjski občini. Potem ko so si dekleta z drugim mestom v slovenski ligi priborile pravico nastopanja v drugi zvezni ligi, je tudi moški ekipi uspelo napredovati v višje tekmovanje. V prihodnji sezoni bodo nastopali v drugi slovenski ligi, kjer so Gorenjsko že doslej dostojno zastopali rokometaši Zabnice. Preddvorčani so si uvrstitev v ligo zagotovili na kvalifikacijah v ljubljanski hali Tivoli, kjer so igrali neodločeno z Zagorjem (25:25) in Ilirsko Bistrico (26:26), v odločilni tekmi pa ugnali ekipo Itasa iz Kočevja (25:24). Na turnirju, kjer ni 6j/o izrazitega favorita, so igralci Stane in Matevž Nič, Križnar, Kožar, Mehle, Vinko Krivec, Jakšič, Sušnik, CimŽar, Tomažič in Vidmar ter vratarja Boris Krivec in Fende pokazali največ rokometnega znanja in zbranosti v odločilnih trenutkih. Ekipo je na kvalifikacijskih tekmah odlično vodil trener ženske ekipe Božo Crijevič. - C. Zaplotnik
graditev samoupravnih odnosov tudi na področju telesne kulture in predvsem vrhunskega športa. Svet za telesno kulturo pri predsedstvu SZDL Slovenije je zato ie dal predlog, da bi v Jugoslaviji čim prej sprejeli samopravni sporazum o tekmovalnih sistemih, se dogovorili o financiranju vrhunskega sporta, o statusu vrhunskih športnikov, o uveljavljanju neposredne svobodne menjave dela v telesni kulturi. Zoperstaviti pa se je treba tudi nadaljnji profesionalizaciji Sporta in Širjenju dragih tekmovalnih sistemov, na drugi strani pa krepiti ljubiteljsko, amatersko športno dejavnost in množičnost.
Odkritje Številnih nepravilnosti in slabosti v nogometnem klubu Maribor in pred tem v velenjskem Rudarju je spodbudilo široko zasnovano družbeno akcijo o vlogi in mestu vrhunskega sporta pri nas, o njegovih motnostih v času ustalit-venih prizadevanj gospodarstva in vsesplošnega varčevanja. Vse prepogosto namreč pozabljamo — so poudarili na nedavni seji sveta za telesno kulturo pri predsedstvu RK SZDL Slovenije — da je tudi »športni dinar« družbeni denar, zato je treba najostreje obsoditi pojave raz-sipniitva in zlorabe družbenega premoženja. Obenem velja sprožiti družbene akcije v vseh klubih, ki nastopajo v zveznih ligah, in preprečiti, da bi vrhunskemu Športu Se naprej spodkopavali zdrave temelje. V tem smislu je treba poostriti tudi vse vidike družbene kontrole in odgovornost vodstev v klubih in Športnih organizacijah.
Nikakor ne preseneča, da so se ti pojavi najmočneje razbohotili prav. pn nogometu, v Športu, ki ima tudi v Sloveniji veliko privržencev. Lažiranje tekem, podkupovanje sodnikov, plačevanje igralcev iz »črnega fonda« in druge nepravilnosti nimajo ničesar opraviti s Športno moralo, Se manj pa z določili zakona o združenem delu, z načeli svobodne menjave dela, z nagrajevanjem po delu, ter z načeli in stališči Zveze Komunistov in Socialistične zveze o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji in Jugoslaviji. V vseh primerih pa prihaja do neodgovornega trošenja družbenih sredstev, do zlorab in kaznivih dejanj. Toda doslej smo le redko ukrepali.
Na letališču v Lescah je bilo ob koncu preteklega tedna izbirno tekmovanje mladih padalcev za sestavo slovenske reprezentance, ki bo od 3. do 7. julija nastopila na državnem prvenstvu v Beogradu'Med vsemi nastopajočimi je bil najuspešnejši Iztok Jug iz Lesc. V nedeljo so padalci nastopili še na klubskem prvenstvu. — Božo Malovrh
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
čestitamo vam za
DAN BORCA
TTH. 3 JUIUA 1M1
RADIO. KRIŽANKA
13.STRAN GLA
adidaš^
I0BOTA, 4. JULIJA
UK Jatnuiji protkam - 9.05 Skori borbo do zmage - 9.56 rVasas sfcove ssioeti ob dnevu bata . 11.00 Nafti pinami or Motn mi koocei Liiem odru -llJDPeenri svobodnih oblik HM Novoati s področja ■stoarjaaaoati slovenskih SJaSatsb>l lahke glasbe -lta> Obvestila an zabavna (kan - 13-30 Stari desetletja asajs boja - 14.06 Na svoji »ajp - 14.30 Iz klavirske b-
Sr^llliftmia*«? zabavni saaabk - 15.40 Radio Ljub-aa siiasisnik ■ JLA ob ♦Istaaci vstaje - 17.06 Iz Nfi brljanje vxplapoLava -VB Dartjan Bo***: Štiri ajsta • koucei tantna drama
■ riafcarfalo solo, recitator ft, zbor in orkester - 19.30 0Wi1ia in zabavna glaaba ft» Mladi mostovi - 2000 Hotni zabavni večer - 21.00 banjsoao razvedrilo - 21.30 Osino ss nase izseljence -2UI Laični utrinki - 23.10 Isncart Pls—sga ork radio drnrije Ljubljana v dvora
■ Kafeurnega doma v Novi (snu - 00.06 Nočni program
Iport, glasba m le kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.46 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
tfj Sobota na  valu 202 m Dober dan na drugem nanaao - 13.06 Radi ste jih HsUai -  13.36  Glaaba iz Uasae Amerike    14 OO Sre
i* Hitri prsti - 15 45 "J
■*mSm - l«-15 **** m- 14X40 Glasbeni«;
>- 17J6 "«rt»»nJ,lca1f/» y.h»J» ■» 19.30
M Glaaba ne P«*"* gjjjj Sil Zrcalo dr»erwra__ sata za konec V*0***
ma
ICT-anasno - 9.06 Se pom
pt, tovariši
10.05 Ne-j«u m« «ueja - obisk v... Naši poahaftaloi česti i «0 in poadravljajo - 13.10 f /sviafis in zabavna glasba -I Za kmetijske proizva j Ja* - 13J» Paname godbe
tiOC Homoreska tega tedna I - Kan san Kishon:  Kako si nfcba prijatelje -  14.25 S I aamnaai po Jugoslaviji -J tflO Pri nas doma - 15.30 JlUMska reportaža  - 15.56 I M u notesa - 16.20 Gremo ' bao -   17.06 Popularne J atrae melodije -  17.60 Za MVBs radijska  igra  - 18.30 fcjPnui Pobci - 19.30 Ob <t*taa in zabavna glasba -W6 Lahko noč,   otroci! -945 Glasbene razglednice -MV nedeljo zvečer - 22.20 »banj program JRT - stu-»Bkasje - GlmBhmm tribu m mlad*   -   23.06 Lbični *s*j - 23.10 Mozaik melo ga plesnih ritmov - 00.05 *«tm program - glaaba
Mi
I« Nedelja na \W V nedeljo
vahi 202 se dobimo.
adidaš^
PONEDELJEK, t. JULIJA Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Po či t niš k o popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - Pojeta zbor cicibanov in otroški zbor RTV Ljubljana - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za -11.36 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naiih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.06 V gos teh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj
- 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo
- 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute s Celjskim instrumenta biim kvintetom -20.00 Iz naše diskoteke -21.06 Poletni divertimento ■ 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.06 Lnicni utrinki
- 23.10 Za ljubitelje jazza
Dragi ]
8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revij skimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkra! - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur zabavnih orkestrov »Ken Moule« in »101 Strings« -18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mah koncert lahke gbisbe - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Mc Coy Tyner - Ryo Ka-wasaki - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec pro grama
1»
adidaš^?
TOREK, 7. JULIJA Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak ž mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00
PADIO TRIGLAV JESENICE
Posedeljek:
K.0O Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Ponedeljkov (oortni pregled - Morda vas do zanimalo - I7.20 Nafti odam - Čestitke ali Izbor do-mcedasbe
Torek:
Ki)0 Domače aktualnosti -Avestila - 16.30 Oddaja za sede - Morda vas bo zani silo 17.20 Delegati spra.su-I rjo Oddaja o NNNP - Te-
boso:
KjOO Domače aktualnosti -sesula - 16.30 Stop zelena a* ■ Morda vas ho zanimalo čestitke
Četrtek:
IMD Domače aktualnosti -ibeađa - 16.30 Nase zrcalo
f
- Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas Čestitke
Petek:
16.00 Domače aktualnosti obvestila  -   16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 NaSi odmevi -Čestitke
Nedelja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi
- Morda vas bo zanimalo
Sotočje - 18.45 Glasbena med igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.46 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta
- 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naiih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program
- glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu -   13.06 Iz obdobja dhuelanda - Fattv George -Bobbv Hackett - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Jerrv Wilton - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke  italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan -17.40 Iz partitur zabavnih orkestrov »Lavoute« in »Rag nar Danielsen« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Reprize javnih glasbenih oddaj - 21.00 Misel m pesem - 21.45 Sodobna improvizirana glasba prelomnice - III. del - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
tU
adidaš M*
SREDA, 8. JULIJA
Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Zaplešimo bi za pojmo - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano m... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski
nasveti -
12.40 Ob izvirih ljudske glas bene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Uroš Krek: Štiri pesmi za mešani zbor - 18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča -20.00 Pesmi Rajka Maksimo viča, Ksenije Zečevič m Petra Ozgijana poje AZ Col leghim musicum - 20.25 Fre-derik Chopin: Sonata št. 3, op. 58 v h-molu - Igra Dubravka Tomšič-Srebotnjako-va - klavir - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Don Carlos« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo -Rena Rama - Evnco Rava -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
-8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU -POP-scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.40 Iz partitur zabavnih orkestrov radia Munchen in Hannover - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
lil
adidaš
Četrtek, 9. julija
Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.00 Rezervirano si... - 11.36 Znano in pri-
adidaš ^
ljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti
- 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba
- 15.50 Radio danes, rado jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Jo-seph Havdn Klavirski trio v Es-duru - Igra Trio Lorenz 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča -20.00 Četrtkov večer doma čih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Humor z vsega sveta - II. Amerika 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki
- 13.35 Znano in priljubljeno
- 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske
B»pevke - 16.45 Jazz - klub -ave Kamien Division -17.40 Iz partitur orkestra »Montematti« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Stereorama -20.00 V živo z. . . - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Velika Parada jazza - Nica/80 - Swine-stvrke septet - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
PLANIKA
adidaš
PETEK, 16. julija
Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - C.Col-lodi - Ivo Petrič: Ostržek -8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem J. J. Jež, M. Vo-dopivec - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - Minute z Igorjem Stravinskim - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje -14.06 V plesnem ritmu 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Na-
Eotki za turiste - 15.35 Za-avna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtijak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Martial Šolal Jasper Vant hof - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena med igra - 15.45 Vroče -hladno - 17.40 Odmevi z gora
- Janez Bizjak: Ko spregovo-re številke - 17.56 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele
- 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
K
adidaš =
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne kriiaake z dne M. junija: igor slavec, zidani most, knef. kolt, loran, sket, os. lok, oro, pek, grivar, va. aon. sejm. maska, arnika. pan, li. lat, abt, anion, aure, milčinski, ježek. on. frane, la, jazbec, dante.
Prejeli amo 1U rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Lojze Bavdek. Kranj, Planina 25, 2 nagrado (120 din) prejme Metod Mayr, Kranj, Titov trg 5/1. 3. nagrado (100 din) prejme Mirko Ribar, Kamnik. Kranjska C. 4 c. Nagrade bomo pošali po posti.
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n.sol.o. DS Skupnih služb
razpisuje prosta dela in nsloge a posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1 VODJE GOSPODARSKO FINANČNEGA SEKTORJA (imenuje se zs štiri leta)
Za uspešno opravljanje del in nalog naj kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri,
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v gospodarskih organizacijah,
— da imajo organizacijske sposobnosti, družbeno politične kvalitete ter pravilen odnos do samoupravljanja
TOZD HOTEL JELOVICA Bled b.o.
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in nsloge za nedoločen čas
2. RECEPTORJA
Za uspešno opravljanje del in nalog naj kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da   imajo   srednješolsko   izobrazbo   gostinsko   turistične ali smeri,
— dve leti delovnih izkušenj v sprejemni ali vratarski službi v večjem ali srednje velikem hotelu,
— da pogovorno obvladuje dva tuja jezika (nemško, angleško, francosko ali italijansko)
Pismene prijave z dokazili naj kandidati pod točko 1. pošljejo na naslov Hotelsko turistično podjetje Bled, Cesta svobode 29, zs razpisno komisijo, in pod točko 2. pa na naslov TOZD hotel Jelovica Bled, Cesta svobode S, komisiji zs delovns razmerja. Nepopolnih prijav komisiji ne bosta upoštevali. '
Delavski svet delovna organizacije KOMUNALNO, OBRTNEGA IN GRADBENEGA PODJETJA KRANJ, z n. sol. o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1
na podlagi 52. člena statuta delovne organizacije KOGP Kranj
razpisuje
prosta dels in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
za mandatno dobo štirih let. Za  opravljanje teh del' in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima visokošolsko izobrazbo pravne smeri — diplomirani pravnik,
— da ima pet let ustreznih delovnih izkušenj,
— da je moralno politično neoporečen.
Kandidati za vodjo splošnega sektorja naj vložijo pismeno ponudbo z dokazili o strokovni izobrazbi in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni od objave na' naslov:
KOGP K ranj, UI. Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje vodja splošnega sektorja«.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju ponudb.
Delavski avet TOZD Opekarne b. o. Komunalno, obrtnega in gradbenega Dodjetja Kranj z n. sol. o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1
na podlagi 147. člena Statuta TOZD Opekarne v sestavi KOGP Kranj
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
TEHNIČNEGA VODJA
za mandatno dobo štirih let. Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene, strojne ali vamostno-teh-nične smeri ali
srednje šolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri,
— da ima tri leta oz. pet let delovnih izkušenj v stroki,
— da ima organizacijske sposobnosti in moralno politične vrline.
Kandidati za tehničnega vodja v TOZD Opekarne naj vložijo pismeno ponudbo z dokazili o strokovni izobrazbi in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni od objave na naslov: KOGP Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje tehničnega vodja v TOZD Opekarne«.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju ponudb.
TOZD OBRT b. o.
objavlja prosta dels in naloge
MIZARJA
— dva delavca
Pogoj: — poklicna šola lesne stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja dva meseca. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
G LAS 14.STRAN
TELEVIZIJA, KINO
PETEK, 3 JULIJA 1981
TELEVIZIJSKI SPORED
^iPLrVNIKA
adidaš
SOBOTA, 4. 7.
9.25 Poročila - 9.30 Anja Dolenc: Resnična pravljica, lutkovna igra - 10.10 P o jo naj ljudje, glasbena oddaja (za JRT I) - 10.40 Glasbena oddaja — 11.10 Za tebe, borec, glasbena oddaja - 11.40 Veli ui pešam domovini in Titu • 12.00 Sončna kolona, glasbena oddaja - 12.30 Pesem, ki traja: Kadinjača - 13.00 Poročila (do 13.06) - 13.20 Helsinki: Atletika, pofinale evropskega pokala - 16.36 Cez tri gore: Ljubljanski oktet poje stare vojaške pesmi -16.00 Mladinski pevski festival Celje 81 - M notami koncert - 17.00 Nevidni bataljon, slovenski film - 18.16 Što-oseminpatdeseta, dokumentarna oddaja TV Zagreb -19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Od mraka do dne, glasbena oddaja - 20.45 Albert Papler: Srčkani znanci -
21.36 Črna usnjena torba, goslovanski film - 22.fi kažipot - 23.15 Poročila
Jane Kavčič je že s filmom Nevidni bataljon, ki ga je posnel 1967. leta, dokazal, da zna delati z otroki in za otroke. Zgodba predstavlja skupino otrok, ki v okupiranem mestecu želi pomagati partizanom.
Albert Papler na humoristični strani Nedeljskega dnevnika že dolgo zabava bralce s svojimi Srekanimi "»■ci Tokrat se bomo z njegovimi junaki srečali v televizijski oddaji. Urednik Bogdan (jjud obljublja, da bodo zares »srčkani«.
Televizijski film Črna usnjena torbe> ena od
trinajstih epizod iz serije Nepokorjeno , mesto, ki jo snemajo Zagrebčani in zajema obdobje od 1941. do 1946. leta. V nocojšnjem
filmu gre za dva ustaška kurirja, ki pripotujeta iz Karlovca v Zagreb. Eden od njiju je ilegalec. V črni usnjeni torbi nosi zaupne dokumente. Enako torbo ima tudi njegov »tovariš« ...
Oddajniki II.TV
13.46 Test - 14.00 Wimble don: Tenis, finale - moški posamezno - 18.30 Vaterpolo Partizan : Primorje, prenos -19.30 TV dnevnik - 20.00 V imenu svobode, glasbena oddaja - 20.45 Poročila - 20.55 Romantika proti klasicizmu 21.55 Športna sobota - 22.15 Glasbeni atelje (do 23.15)
TV Zagreb I. program:
9.50 Poročila - 10.00 TV koledar - 10.10 Po jo naj ljudje -10.40 Glasbena oddaia - 11.10 Za tebe, borec, glasbena oddaja - 11.40 Velika pesem domovini in Titu - 12.00 Sončna kolona, glasbena oddaja -12.00 Pesem, ki traja: Kadinjača - 13.00 Spominska knjiga, dramski spored 13.36 Pesem - naša prijateljica, otroška oddaja -14.35 Od mraka do dne, glasbena oddaja - 15.15 Hercegovina poje - 16.15 Kantata o svobodi - 16.45 Billie dva klobuka, ameriški film - 18.20 Stooseminpetdeseta, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Spomini: Zgodovinska odločitev - 20.45 Trenutek, jugoslovanski film - 22.20 V soboto zvečer: Festival »Split 81« - 23.50 Poročila
lil
adidaš
NEDELJA, 6.7.
8.30 Poročila - 8.35 Sezamova ulica, ameriška otroška serija - 9.36 D. Sušič: Tale, nadaljevanje in konec - 10.35 TV kažipot - 10.65 Plitvice: Otvoritev doma in srečanje rezervnih vojnih starešin Jugoslavije ter slovesnost v počastitev Šeste liške divizije - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.30 Poročila (do 13.35) - 13.55 Helsinki: Atletika - polfinale evropskega pokala EVR -16.20 Vstaja m morje, glasbena oddaja TV Zagreb - 17.10 Poročila - 17.16 Jadranje na deski, izobraževalna oddaja
17.45 Gospodar Ballantrae-ja, angleški film - 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 D. Lebovič-M.Smoje: Partizanska eska-drilja, nadaljevanka V Sarajevo - 20.40 Propagandna oddaja - 20.45 Radgona -Ratkersburg, skupna oddaja avstrijske in slovenske TV 21.15 V znamenju - 21.40 Športni pregled - 22.10 Plavalni miting Crvene zvezde, reportaža
Gospod Ballantrae je
posnet v tipičnem slogu Flynnovih filmov, v katerih glavni junak premaguje nevarnost za nevarnostjo. Tu je seveda tudi dovolj prostora za romance in druge dodatke, ki sodijo v to zvrst. Zgodba filma govori o težavah družine mlinarjev v Yorkshiru. Čeprav je produkcija povprečna, pa se delo odlikuje predvsem z odlično igro Errola Flynna in Yvone Furneaux
Oddajniki II.TV mreše:
8.15 Test - 8.30 Oddaje za JLA (do 11*0) - 11.50 Dijon: Avtomobilske dirke za VN Francije - 13.55 Helsinki: Atletika - polfinale evropskega pokala - 16.20 Rezerviran čas - 16.50 Konjske dirke -17.20 Bitola: Rokomet Jugoslavija : ZRN, prenos - 18.45 Šesta liika brigada, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.00 Claudio Arrau igra Beethovna - 21.00 Poročila - 21.05 Filmski večer TV Beograd: Prizori iz zakonskega življenja, serijski film - Zvesta žena, francoski film (do 00.00)
TV Zagreb L program:
9.20 Poročila - 9.25 Otroška matineja - 10.55 Plitvice: Otvoritev doma in srečanje rezervnih vojnih starešin Jugoslavije in slovesnost v počastitev Šeste liške divizije, prenos - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.30 Kritična točka -14.00 Skrivnostne pošasti/ ameriški mladinski fibn 15.30 Nedeljsko popoldne -17.00 Junaki neba, ameriški vojni film - 19.00 Retrospektiva animiranega filma Zagreb 80 - 19.30 TV dnevnik -20.00 Partizanska eskadrilja, TV nadaljevanka - 20.45 S
kamero po svetu - 21.20 TV dnevnik - 21.40 Športni pregled - 22.10 Reportaža s plavalnega mitinga Crvene zvezde
kilogramov sreče, TV drama 21.20 Glasbeni trenutek -21.25 Kultura danes - 22.10 TV dnevnik 22.25 Dokumentarni film
adidaš ^
PONEDELJEK, «.7.
17.40 Poročila - 17.45 Vrtec na obisku: Ringa ringa-raj a -18.06 Mozaik kratkega filma: Ljubezen neke uniforme, jugoslovanski film - 18.35 Obzornik - 18.45 Pop godba -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Isak Sa-mokovlija: Simha, drama TV Sarajevo - 21.05 Kulturne diagonale - 21.45 V znamenju
Sarajevska televizija je pripravila dramo Šimha po istoimenski noveli bosanskega pisatelja Isaka Samokovlija. Dogajanje poteka v slikovitem okolju »čar šije«, kjer se med številnimi malimi trgovinami in obrtnimi delavnicami tišči tudi čevljarska delavnica vdovca Rafaela. Nekega dne se mu pogled ustavi na lepi Simfu, ki gre pogosto mimo njegovega lokala. Ker mu dekle poglede vrača, začne mož kovati načrte za skupno prihodnost. Ves načrt pa propade, kajti pogledi niso bili namenjeni njemu.
Oddajniki II.TV roreže:
17.25 Test-17.40 TVo^evrnk v madžarščini -  18.00 TV dnevnik  -   18.15 A.Senoa Zlarajevo zlato, lutkovna na daljevanka - 18.30 Pnpoved. o vstaji -  18.45 Glasbena medigra - lftOOJt*!*"*Jg* kon - 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledeh n»P^ka'„°*; daja TV Ljubljana - 20.50 Včeraj, danes, jutn - 2l.lo Martin Eden, seniski film 22.15 Portret pesnika m revolucionarja Jovana Popoviča TV Zagreb L program: 18.00 Poročila - 18.06 TV koledar - 18.16 Zlaratjevo zlato - 18.30 Pripovedi o' vstaii -18 45 Glaaba za mlade -IV.M TV dnevnik - 20.00 Osem
adidaš w
TOREK, 7. 7.
17.50 Poročila - 17.55 Kapitan Kuk, slovaška pravljica 18.06 Jugoslovanski narodi v pesmi in besedi: Tanec -18.35 Obzornik - 18.45 Mostovi Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost -19.00 Knjiga - 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Stendhal: Rdeče in črno, sovjetska nadaljevanka 21.56 V znamenju - 22.10 Za lahko noč s sopranistko Marjano Križman
Oddajniki II.TV mreše:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini -  17.30 TV dnevnik - 17.45 Špancu v spomin, dokumentarna oddaja -18.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »AH starš show festival«, za bavno   glasbena oddaia 20.45 Legende danes, doku mentama serija - 21.15 Včeraj,   danes,   jutri   - 21.40 40 milj od raja, šrilanški dokumentarni film
TV Zagreb L program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pustolovščina 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop -21.00 Hajduk, jugoslovanski film - 22.30 TV dnevnik
tii
adidaš ^
SREDA, 8. 7.
17.40 Poročila - 17.45 Rdeča Zora, otroška nadaljevanka TV Beograd - 18.15 Okrogli svet - 18.30 Obzornik - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio no coj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Reportaža o me stu ... - 20.06 Charleroi: Igre brez meja, prenos - 21.30 Minute za popevko: Alenka Pinterič - 21.46 V znamenju
Vojne in revolucije so želo hvaležna osnova za filme. Seveda pa v tej zvrsti ločimo različne pristope. Na eni strani so to vojni spektakli, kot jih poznajo predvsem zahodne
kinematografije, epopeje, ki se jih lotevajo tudi naši ustvarjalci, razen teh dveh podzvrstipa obstajajo še zgodovinsko obarvane vojne kronike. Taka je Pontecervinova Alžirska bitka ki prikazuje dolgo obdobje alžirske revolucije in vojne s Francozi. Film objektivno posreduje zgodovinske dogodke.
Oddajniki n. TV mreše:
17.25 Test - 17.40 TV dnevnik madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Sezamova ulica, otroška serija - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Matej Bor: Raztrganci, predstava zaje-čarskega gledališča - 21.35 Poročila - 21.40 šoferji, ponovitev nadaljevanke - 22.35 Odprta knjiga (do 23.06)
TV Zagreb I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica, otroška oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža o mestu ... - 20.05 Charleroi Igre brez meja, prenos - 21.35 Prosta sreda - 22.50 TV dnevnik
stvo strasti, japonski film -
23.00 24 ur (do 23.05)
TV Zagreb I. program:
18.00 Poročila - 18.06 TV koledar - 18.15 Begunec - 18.45 Ugrabitev - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanje politična oddaia - 20.50 Močnejši spol, zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik 22.06 Henrvk Szervng in zagrebški solisti
lil
adidaš >š£
ČETRTEK, 9. 7.
16.20 Poročila - 16.25 Suboti-ca: Finale mladinskega nogometnega" turnirja »Bratstvo in enotnost« - 18.05 Cas za
Mravljico, otroška oddaja TV agreb - 18.30 Obzornik 18.40 Na sedmi stezi - 19 15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Film tedna: Alžirska bitkaalžireko-italijanski film - 21.55 Miniature- Janez Vidic - 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 Poročila 18.05 TV koledar - 18.15 Begunec, otroška nadaljevanka - 18.45 Ugrabitev, angleška nadaljevanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja, serijski fibn - Car-
adidaš
petek, it. 7.
17.25 Poročila - 17.30 Cez tri gore: Pojo Frankolovčani 18.05 Obzornik - 18.15 Man in Engels - Postaje njunega življenja - 19.00 Ne prezrite 19.15 Risanka - 19.24 TV m radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme - 20.00 Ustvarja nje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija - 21.05 Cirkus - 21.30 V znamenju ■ 21.45 Nočni kino: Prekleta mularija, angleški film
Angleški film Prekleta malarija prikazuje dvanajstletna fantiča, ki nekega sobotnega popoldneva iz gole objestnosti izzivata mestno policijo. Izzivanje se žalostno konča. Scenarij za televizijski film je napisal večkrat nagrajeni Stephen Poliakoff. Zanimivo je še to, da sta oba igralca otroških vlog prava »naturščika«.
Oddajniki II. TV
16.45 Test - 17.00 Vaterpolo Mladost : Jug, prenos - 18.00 Poročila - 18.06 TV koledar lćV.15 Plavica, otroška oddaja
- 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zeleni ka baret - 20.30 Poročila - 20.40 Porota, dokumentarna serija
- 21.25 Kultura srca, (do 23.25)
TV Zagreb L program:
17.00 Vaterpolo Mladost : Jug, prenos - 18.00 Poročila -18.06 TV koledar - 18.15 Plavica - 18.46 Pesem, ki traja • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dok. serija • 21.00 Dober večer, ročk, zabavno glasbena oddaia - 21.46 TV dnevnik
- 22.00 Začetki mafije, serijski fim
NOVO V KINU
Vojaka, najboljša prijatelja, se^vračata z bojišč prve svetovne vojne. Po vseh strahotah se skušata kar najbolje prilagoditi nor-tnalnemuživtienju To pa jima ne uspeva povsem. Medtem ko se prvi navartdmžbeng knvic, se drugi ne more pomiriti in odide med naj aune. Uomači film Rajdkak je socialna drama, ki doseže vrhunec v spopadu nekdanjih prijateljev.
yjfšmm LOPOV igra Jean-Paul Belmondo nepomembnega nemriaTuruva, ki so loti velikega ropa umetniških predmetov. Z **f—7* — povzpne na helikopter, s hitrim motornim čolnom •5H m™v*°st v izložbo in počenja druge podobne neumnosti. Zal ima mehko srce, kar se mu tudi maščuje.
Bruce L— v filmu OSAMLJENI TIGER nastopa proti zločincem, ki nočejo pogubiti njegovega šefa. V junaških obračunih dokaže šefovo nedolžnost in ga reši smrtne obsodbe.
Ustvarjalci
zahodnonemškega filma Erotika na delovnem mestu
na dokumentaren način prikazujejo, kaj vse se dogaja za strogimi zidovi podjetij in ustanov. Film je poln erotičnih prizorov, zato ga mladim gledalcem odsvetujemo.
KINO
KRANJCENTER
.?. in 4. julija amer. barv. srhbivka PO LETJE GROZE ob 16.. 18. inW.un,4jMa ob 22. uri   premiera   kongk. ban: m nuna
5 julija hongk. ban: film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 10. uri, nem. barv. west. film OLD FIREHAND ob 15. uri, amer. ban: g\ozhivka POLETJE GROZE ob 17 m 19. uri, premiera nem. barv. ^rotfitma *nu-TIKANA DELOVNEM MESTU ob 2Lun
6., 7. in 8. julija hongk. barv. film OSA M U EN I TIGER ob 16., 18. in 20 un
9 julija amer. barv. glasb, film rtULLt.lt BOOGIE ob 16., 18. in 20. uri
KRANJ 8TORŽIC
3 julija jop. ban: fant. film VOJNA V VE SOLJU ob 16., 18 in 20. uri
4. julija nem. ban. pust. film UL&ANA — VODJA APAČEV ob 16. uri, premiera do matega ban: fihna HAJDUK ob IS in
™5Jutija hongk. ban: film ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 14. in 18. uri, danski barv. erot. film ZORAR V POSTELJI ob 16. uri, premi era franc. barv. ptut. fihna LOPOV ob XKun
6. in 7. julija franc. ban: pust. fibn LUPU v ob 16., 18. in 20. uri > _
8 julija amer. ban: vojna drama FANTJE IZ TRETJE ČETE ob 16., 18. in 20. uri
9. julija nem. ban: pust. film OLD FIREHAND ob 16.. 18. in 20. uri
TRŽIČ
4. julija nem. ban: pust. film OLD FIREHAND ob 16. uri, amer. barv. pust. film INVAZIJA TRETJIH BITU ob 18. in 20. uri. premiera franc. ban: pust. filma LOPOV ob 22. uri
5. juhja hongk. ban. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 15. uri, amer. barv. glasb, film MESTNI KA V BOJ ob 17. in 19. uri, pre mitra amer. barv. krim. filma NEKDO JE UBIL NJENEGA MOŽA ob 21. uri
6. julija amer. barv. vojni film FANTJE IZ TRETJE ČETE ob 18. uri, domači ban: film HAJDUK ob 20. uri
7. julija špan. ban: pust. film UPORNIK DICK TURPINob 18. in 20. uri
8. julija amer. barv. krim. film NEKDO JE UBIL NJENEGA MOŽA ob 18. in 20. uri
9. julija nem. ban: pust. film ULZANA — VODJA APAČEV ob 18. uri, amer. ban. krim. film NEKDO JE UBIL NJENEGA MOŽA ob 20. uri
DOM KAMNIK
4. julija hongk. ban: film ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 16. uri. amer. ban: glasb, film
MESTNI KAVBOJ ob 18. in 20. uri, premiera nem. barv. erot. filma EROTIKA NA DELOVNEM MESTU ob 22. uri
5. julija nem. barv. pust. film ULZANA — VODJA APAČEV ob 15. uri, amer. ban: fant. fibn INVAZIJA TRETJIH BITIJ ob 17. in 19. uri, premiera hongk. ban: filma OSAMLJENI TIGER ob 21. uri
6julija amer. ban: film INVAZIJA TRETJIH BITIJ ob 18. in 20. uri
7. julija danski barv. erot. film ZOBA R V POSTELJI ob 18. in 20. uri
8. julija nem. ban: west. film OLD FIREHAND ob IS in 20. uri
9. julija amer. ban: vojni film FANTJE IZ TRETJE ČETE ob 18. in 20. uri
DUPLICA
4 julija nem. ban: erot. film EROTIKA NA DELOVNEM MESTU ob 20. uri
5 julija hongk. ban: film OSAMLJENI TIGER ob 15. in 17. uri. itaL ban: erot. film G RESNICA ob 19. uri
6. julija danski ban: erot. film ZOBAR V POSTELJI ob 20. uri
9. julija franc. ban: pust. film LOPOV ob 20. uri
CE8NJICA
3. julija amer. ban: west. film BUTCH CAŠSIDY IN K ID ob 20.30
5Julua špan ban: pust. film UPORNIK DICK TURPINob 17. m 20. uri
Skofja loka sora
3. julija franc. ban: erot. film EMANUEL LA ob 18. in 20. uri
4. in 5. julija amer. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 18 in 20. uri
7. in 8. julija ital. komedija TEREZINO TELO ob 18. in 20. uri
9. julija franc. ban: film GIMNAZIJKA ob 20. uri
ŽELEZNIKI OBZORJE
3Julija amer. ban: film VESOLJSKI ŠE RIF ob 18. in 20. uri
4juLja franc. ban: film EMANUELLA ob 20. uri
5. julija amer. ban: akcij, film JEKLENI ŽIVCI ob 18. uri, franc. ban: erot. film EMANUELLA ob 20. uri
8.julija amer. grozljivka DRAKULA ob 20. uri
JESENICE RADIO
3. julija ital. erot. komedija PIAČAN1 UUBIMEC ob 17. in 19. uri
4. in 5. julija amer. ban: rajni film NEDOSEGLJIVI MOST ob 17. in 19. uri
6. in 7. julija amer. grozljivka H ISA GROZE ob 17. in 19. uri
8. julija angl. barv. film DOŽIVETJA PRI VATNEGA DETEKTIVA ob 17. in 19. uri
1
JESENICE PLAVŽ
3. julija amer. ban: film PSIHO ob 18. m
20. uri
4. in 5. julija amer. grozljivka HIŠA GROZE ob 18. in 20. uri
6. in 71juhja amer. barv. vojni film NEDOSEGLJIVI MOST ob 18. in 20. url __
9julija angl barv. film DOŽIVETJA PRI VATNEGA DETEKTIVA ob 18 in20. uri
DOVJE
4. julija amer. ban: film LJUBEZENSKE ZGODBE NA LEDU ob 19.30
5. julija amer. ban: film MAŠČEVANJE SONI LIJA ob 19.30
KRANJSKA GORA
siJ&fTio^' fibn
tIjuhja amer. grozljivka HIŠA GROZE 06
ću. un
RADOVLJICA
4., 6. in 8. mitja franc. ban: fibn VOJNA POLICIJA ob 18. uri in 20. uri
S.julua amer. barv. film MOŽ NA POSKuSNJO ob IS uri, amer. ban: fant film STRAŠNO DOŽIVETJE ob 20. uri
7.>aft/o amer. ban: fibn MOŽ NA POSKUŠNJO ob 20. uri
BLED
3. julija
3.julija amer. ban POSTAJA ob 20. uri 4juuja amer. ban
film VESOLJSKA
film VESOLJSKA POSTAJA ob 18. uri, franc. ban: zob. (Um SRAMEŽLJIV SEM A SE ZDRAVIM ob
20. uri
5. julija angl barv. film SUPER MOŠKI ob 18. uri, franc. barv. zab. fibn SRAMEZ UTV SEM A SE ZDRA VIM ob 20. uri
6. in 7. julija amer. ban: fant. STRAS NO DOŽIVETJE ob r
> 20. uri
H. julija amer. ban: film POSKUŠNJO ob 20. uri
MOŽ NA
BOHINJ - BOH. BISTRICA
4. julija angl. ban. film SUPER MOŠKI
ob 18. uri
8
adidaš =^
, 3. JULIJA 1981
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
15. STRAN G L A
-71**%
®YUGDTOURS
Ljubljana.Titova 36/lX    tel 322-458.321-794
YUGOTOURS POTOVANeJA
LONDON 4 dni z letalom iz Zagreba, odhodi ob četrtkih. Cena 9-960 din.
PARIZ 4 dni z letalom iz Zagreba, odhodi ob petkih. Cena UpO din.
MADRID-ANDALUZIJA 8 dni z letalom iz Zagreba, odhod U.Cena 13.180 din.
POČITNICE
DUBROVNIK z letalom iz Ljubljane, odhodi vsak torek
KRETA z letalom iz Ljubljane, odhodi vsak ponedeljek
PALMA DE MALLORCA z letalom iz Ljubljane, odhodi vsak
DOnsdf»lv»lr
MZA z letalom iz Ljubljane, odhodi vsak ponedeljek CIPER z letalom iz Ljubljane (preko Beograda), odhodi ob sredah. V juliju in avgustu možnost bivanja samo dva tedna, v septembru in oktobru tudi en teden.
VELIKA IZBIRA POTOVANJ V SOVJETSKO ZVEZO
Moskva, Leningrad, Kijev, Kavkaz, Sibirija, Mongolija! Srednja Azija in Kavkaz 14 dni. Izredna prilika! Odhod 19. 8.
Prijave in informacije pri vaSi potovalni agenciji ali na gornji naslov.
NA DOatACE DOBROTE
Ko smo prejšnji teden napisali, kje lahko dobite pečeno kračo, kokrške polpete, jernejevo malico, bikova jajca, in druge specialitete, smo pomotoma namesto gostilne »Pri Jerneju« na Kokrici, kskor se imenuje, omenili samo priimek, ki ga imajo pri hiši.
PRIREDITVE NA BLEDU
Danes bodo ob 19. uri odprli v Festivalni dvorani likovno razstavo akademskega slikarja Jaka Torkarja. Na ogled bo do 24. julija. Jutri bo ob 17. uri igral pihalni orkester jeseniških železarjev v Zdraviliškem parku. V ponedeljek, 6. julija, bo orgelski koncert v cerkvi na Otoku: Solist na orglah bo Circino Micheletto iz Verone.
NOV GOSTINSKI LOKAL V LJUBLJANI. POfMSNOVAN PETROViROV HRAM
Gostinsko podjetje Ljubljana je 18. junija 1981 odprlo nov bistro PET-KOVSKOV HRAM na Petkovikovem nabrežju 25 v Ljubljani.
Bistro, v katerem je prostora za okoli 50 gostov in 40 na vrtu, je odprt vsak dan razen ob nedeljah od 7. do 21. ure. V PETKOVSKOVEM HRAMU so gostom na voljo poleg najrazličnejših solat (francoska, ruska, ribja, gorenjska, fižolova z jajci, mesna, sezonska itd.), golaža, vampov, obloženih kruhkov, gnjati z jajci in podobnih jedi kot posebna specialiteta hiše predvsem zavitki, palačinke in štruklji.
RAZSTAVA CVETJA IN LOVSTVA V CERKLJAH Odprli jo bodo danes zvečer ob 19. uri. V kulturnem programu h™*„ „„j , ,
šole Davorin Jenko in godba na pihala iz Vodic. Raistavabo onSS^Z!iS^nP*?*1 zbor Osnovne ure in ob sobotah ter nedeljah od 7. do 20. ure VteKl   \£,ua ,n to med ^nom ibavne orireditve: tem času ™ bodo uvrstile Se naslednje
ZAbERNI PENZION PRI MIHCU, LIVEK NAD KOBARIDOM tbak nad Kobaridom, do katerega vodi asfaltirana, dobro vzdrževana cesta, je
Eaa vasica nad dolino reke Soče. Leži na vami 8B5 m, med vrhovoma jur m Kuk, 2 km od državne meje z Italijo. Je idealno letovišče z odlično in s čudovito okolico pa tudi izhodišče za številne planinske ture, na Ma-Ujur, na Kuk in na druge vrhove. Gostom je na voljo nešteto možnosti za iprtbode, za nabiranje gob in gozdnih sadežev, obenem pa lahko spoznavajo l«pot« vse bolj priljubljenega turizma na kmetih, saj se večina vaščanov ukvarja ■ kmetijstvom.
V penzionu PRI MIHCU oddajajo dvo- in troposteljne sobe, po potrebi z do-atnani leiaVH. Vse sobe so centralno ogrevane in imajo tekočo mrzlo in toplo »odo. 11 ležilč je v sobah ki imajo tudi lastne sanitarije, ostala letača pa imajo »nkarije v nadstropju. Da bi gostom omogočili čim bolj prijetno m vsakdanje batnje, nudijo domače narodne jedi, ki ao na običajnih jedilnikih že skoraj (»ubijene: kmečko pojedino, pečene in prekajene krače, joto, mineštro, žgance, krokije itd. Za popestritev ponudbe prirejajo družabne večere in piknike v nami. «
Cen polnega penziona je 350,00 din. Otroci do 7. leta starosti letujejo brez-pbfco.Tel. 085/86-11O
No, zdaj se pa končno zmenimo ali ostanemo s čredo ali gremo na svoje ... Foto: A. Mali
SPOMINSKI PARK V KAMNIŠKI BISTRICI
V Kamniški Bistrici bodo 4. julija 1981 svečano odprli SPOMINSKI PARK kot poseben komemorativni objekt posvečen gornikom, ki so svojo življenjsko pot sklenili v Kamniških planinah.
Od Doma v Kamniftki Bistrici je park oddaljen 3500 m, lociran je v smeri proti Kokrškemu sedlu, čas obhoda pa je približno eno uro. Spominski park leži na nadmorski visini 1060 m in ima površino 25.000 kv. m.
Tik nad izvirom reke Bistrice je postavljen trikotni kozolček s kratko razlago o pomenu in ureditvi parka; po samem parku pa so razporejene posebne lesene table z napisom SPOMINSKI PARK, ki usmerjajo obiskovalca na krožnem obhodu po parku. Pot se vije med naravnimi drevesnimi vrstami in grmičevjem,
{'e vzorno urejena, opremljena z dvema ličnima mostičkoma preko manjšega ludoumika, nekaj klopmi iz naravnih drevesnih debel, še enim manjSim kozolč-kom, in nezahtevna, saj se povzpne samo za viiinsko razliko 86 m. Po parku so razpredene apnene skale, na katerih bodo spominske plošče gornikom.
Postavitev spominskih obeležij ureja poseben pravilnik. Trenutno je v parku samo ena spominska plošča, posvečena spominu dr. Milana Ciglarja, poznanega gozdnega strokovnjaka in očeta slovenskega popotnistva, ki se je pred leti ponesrečil v Kamniških Alpah.
Park so osnovali in uredili s prostovoljnim delom:
— Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Kamnik,
— Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije,
— Planinsko društvo Kamnik in
— Planinska zveza Slovenije.
Ustanovitelji so sklenili poseben družbeni dogovor o izgradnji in vzdrževanju Spominskega parka, upravljalo pa ga bo Planinsko drufttvo Kamnik. Idejno zasnovo je pripravil gozdarski strokovnjak ing. Ivan Zonta.
Osnovni namen ureditve SPOMINSKEGA PARKA je:
— enotna ureditev spominskih obeležij na določenem prostoru v naravnem gorskem svetu,
— lahka dostopnost in
— negovanje spomina na žrtve gora.
Podoben park naj bi v prihodnje osnovali tudi nekje ob vznožju Julijskih AJp in Karavank in s tem preprečili pogosto neestetsko, predvsem pa neenotno obeleževanje tragičnih mest ponesrečenih planincev.
KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ PRISTAVA 80
komisija delavskega sveta
v skladu • statutom, drugimi samoupravnimi splošnimi •kti in afrlepnm D8 prosta dala in naloge:
1. VODJA TEHNIČNO KOMERCIALNO RAZVOJNE
hadMat mora polog splošnih pogojev določenih z zakonom in 1T*aenisa sofovoroni izpolnjevati *e ns slednje posebne pogoje: d« izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom in družbenim do
C^orom o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, ana višjo Solo tehnične smeri ali srednjo šolo tehnične smeri,
- <U ima najmanj 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
- d» |e sposoben voditi in organizirati delo,
- da ima ustrezne moralne politične vrline.
• potrebnimi doka sili naslovite na komunalno o.. Pristava M s oznako »za razpisno komisijo«
Trii«, p. , i IS dni po objavi ' »te bomo obvestili
o izbiri v SO dneh po končanem ibi-
jfffdaija mselovna razmerja J*"*™0 objavlja prosta dela in naloge
jyW*TBATOsWA - OBRAČUNOVALCA '•UMm komercialno razvojni službi P«foji:
" n^IHia *™*>razh* upravno administrativne smeri ali srednja eko-
romska iola m znanje strojepisja, J - 2 Isti delovnih izkušenj.
fsnui
lov Viti dnih^^°.vr>,nieVanJU V0*0** * bomo o izbiri obvestili v tO dneh po končanem zbi-
UGODEN NAKUP
MOŠKE, ŽENSKE in OTROŠKE KONFEKCIJE
OMOGOČA
OD 1. JULIJA DO 31. JULIJA 1981
VELEBLAGOVNICA
[Ninama
^ SKOFJA LOKA
z BLAGOVNICO CERKNO
O L, A S16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK. 3 JU1UA 1911
STRUŽENO POHIŠTVO
•■enj«k
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi.
PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM.
|jp        lesna industrija
bled
64260 blad ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex
RAZPIS NAGRAD SKLADA STANETA SEVERJA 1981
V skladu s pravilnikom Sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor .tega sklada za leto 1981 naslednje nagrade:
- dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču;
- dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču;
- dve nagradi za igralsko stvaritev študentov AGRFT, ki se praviloma podeljujeta kot štipendiji.
V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1980 d° 15. novembra 1981 in, kd ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Pn amaterskin siv* ritvah se upošteva tudi uspešno večletno delo. * Kandidate z ustrezno pisno obrazložitvijo predlagajo: _
goklicna gledališča, republiško združenje dramskih umetnikov, AGRFT in ZKU lovenije. Občinske zveze kulturnih organizacij in amaterska gledališča naj svoje kandidate za podelitev nagrad predlagajo Zvezi kulturnih organizacij Slovenije neposredno do 31. oktobra 1981.
Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata.
Predhodne prijave lahko predlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa najkasneje do 16. novembra 1981. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1981.
Prijave pošljite na naslov ZKO Skofja Loka - za Sklad S. Severja, Puštal 21/I-p. p. 23.
Msrcator
MBECATOR ROŽNIK n.sub.o. Ljubljana TOZD Preskrba n.sub.o. Trti«
Razpisna komisija za razpis opravljanja del in nalog individualnega poslovodnega organa
razpisuje v skladu z določili Statuta in sklepa Delavskega sveta TOZD prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ter pet let prakse na vodilnih delih in nalogah v blagovnem prometu,
— kot enakovredna se smatra z odločbo priznana višja ali srednja strokovna izobrazba po splošnih aktih podjetja,
— da je državljan SFRJ in moralnopolitično neoporečen
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do vključno sobote, 25. 7. 1981 v »prti ovojnici z oznako »za razpisno komisije)« na naslov Mercator -Rožnik, n.sub.o. TOZD Preskrba, n.sub.o. Tržič, Trg svobode 27.
Priloga naj vsebuje:
— opis dosedanjih zaposlitev,
— dokazilo o izpolnjevanju pogojev,
— življenjepis.
ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA Gorenjska cesta 13
proda na dražbi naslednja osnovna sredstva: -
1. STRUŽNICO TE8 3 Prvomaiska
izklicna cena 89.8O0.- din 2 EKSCENTRIČNO STISKALNICO - 251
izklicna cena 31.999. - din 3. ŠTEDILNIK IGO
izklicna cena 3.999. — din
Javna dražba bo v petek 10. 7. 1981 ob 10. uri v prostorih Šolskega centra Radovljica. Ogled bo možen 8. 7. od 8. do 9. ure in na dan dražbe
ob 9. un.
Ponudbe v zapečateni kuverti z označbo »osnovna sredstva« sprejemamo po pošti do 9. 7.1981 ali na dan dražbe od 9. do 10. ure.
Interesenti morijo polotiti varščino v višini 10% izklicne cene kot jamstvo za udeležbo na dražbi.
Osnovno sredstvo bo prodano najboljšemu ponudniku.
1
ZAPORA OBVOZNE CESTE NA DAN ISKRE
V času praznovanja dneva borca in dneva Iskre bo v soboto, 4. julija 1981 v Kranju spremenjen prometni režim. Obveščamo uporabnika cestnega prometa, da bo kranjska obvoznica ta dan zaprta od 7. do 18. ura. Ve* promet iz gorenjske in ljubljanske smeri bo preusmerjen na Koroško In Ljubljansko cesto skozi stari del mesta Kranja.
Slovesnosti ob dnevu iskre, ki bo 4. julija 1981 na prostoru PPC Gorenjski sejem v Savskem logu se bo udeležilo preko 15.000 Iskrašev. Zato predvidevamo, da bo promet oviran. Voznike in pešce prosimo naj upoštevajo prometne predpise, znake in navodila delavcev, ki bodo usmerjali promet v času prireditve.
PLANIKA
JELOVICA
Lesna industrija SKOFJA LOKA
razpisuje v sredo, ».julija ob 18. uri javno licitacijo za prodajo
VZORČNE STANOVANJSKE MONTAŽNE HliE
neto tlorisne površine 87,99 kv. m
izklicna cena 290.880 din
Licitacija bo na obratu Stan dvor, Kidričeva 58. Ogled hiše bo možen od ponedeljka ti 6. 7. dalje od 10.-12. ure. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 f polog od izklicne cene.
mm
tli
adidaš
3 JUIUA 1981
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
17.STRAN.C L, A
VZ<X>JNOVARSTVENI ZAVOD SKOPJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpiauje naslednja dela in naloge
1 VODJE KUHINJE v Dosnu učencev
2. KUHARJA
▼ Doaan učencev
4. ŠEST VARUHINJ
▼ enotah Naj« hoje a, Kroj, Trata in Novi svet
4. VARUHINJE 8 POLOVIČNIM DELOVNIM C ASOM
▼ popoldanskem oddelku enote Najdihojcs
5. VARUHINJE - SERVIRKE HRANE
▼ enoti Podlnhnik
6. HIŠNIKA - KURJAČA za enoti Kroj in Trata
7 NOČNEGA VRATARJA v Dona u učencev
8. TREH CISTILK v Donu učencev
9. ŠTIRIH CISTILK 8 POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM v enotah Ciciban, Podlnhnik, Trata, Kroj - jasli
10. DVEH VARUHINJ v enota h Novi svet in Najdihojcs — za določen čas
'» dela od zaporedne številke od 1. do 9. so razpisana za nejasen eas.
^•prejetih kandidatov telimo, da izpolnjujejo naslednje polk
lite
J- visokokvalificiran ali kvalificiran kuhar in 5 let delovnih izkušenj v obratih družbene prehrane
bil.:
[ visokokvalificiran  ali kvalificiran kuhar in dve leti delovnih izkušenj v obratih družbene prehrane
Hl,4.t6., 10.:
iola za varufiin je, dopolnjenih 18 let starosti bil:
kvalificiran delavec, izpit za kurjača, _
2 leti delovnih izkušenj pn opravljanju enakega ali podobnega dela
okvalificiran delavec I pomavanje varnostnih ukrepov
lijenost za opravljanje tega dela
L^kuU«,« vauke pritave, ki jih z dokazili 0 izpolnjevanju rokujemo H-g^ dela pošljite tajništvu Vzaoino-
fclga°^od^^Loka' trg 4 v 15 dneh^
" rl.
SOZD
ALPETOUR
Skofja Loka
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta ter določil statuU DO ERC Skofja Loka dela in naloge individualnega poslovodnega organa
DIREKTORJA DO ERC
Poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višia izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na področju obdelave podatkov ali
— srednja izobrazba in 6 let delovnih izkušenj na področju obdelave podatkov,
— aktivno znanje angleščine in pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika,
— smisel za organizacijo teamskega dela,
— sposobnost Komuniciranja in dela z ljudmi,
— osnovni tečaji za poznavanje dela elektronskih računalnikov,
— moralno politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost.
Za opravljanje navedenih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour, Skofja Loka, Titov trg 4 b, z oznako za razpis.
Delavski svet bo o izbiri kandidatov odločil v 60 dneh po izteku prijavnega roks.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo delavski svet imenoval izbranega kandidata.
fcfch
Skofja Loka obfmrljmjo naslednja prosta dela in naloge
1 ORGANIZATORJA I. (visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj)
2 KLEPARJA - OBLAČILCA PULTOV (več delavcev - poklicna šola)
3. STRUG AR-JA (vec delavcev - poklicna šola)
4. KLJUČAVNIČARJA (vec delavcev - poklicna šola)
I. VRTALCA
(poklicna ftola) 6 LIČARJA
(poklicna šola) 7. HLADILCA (vec delavcev — poklicna šola)
5. GALVANTZERJA (poklicna gola)
9. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV (§)tntgmrt ključavničar, monter, izolator, stiskalničar)
N«ve sprejema kadrovsko-socialna služba DO 15 dni po ob-
1
V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad . .. Velikost 20 x 10 cm, kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 264,50 din
metalka
3Qlet
prodajalna kamnih
Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure
ZA IMS DOM
TOZD TRIGLAV - GORENJKA Lesce n. suh. o. Rožna dolina 8, Lesce
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nsloge
1 AVTOMEHAN1KA Pogoj: — KV avtomehanik, leto delovnih izkušenj,
2 POMOČNIKA VODJE EKSPEDITA KRUHA Pogoj: —  Šola za poklicne voznike motornih vozil in izpit C
kategorije
3. TREH SKLADIŠČNIH DELAVCEV Pogoj: — dokončana osnovna šola
|i objavljena dela in naloge se pod: zahteva trimesečno poskusno delo dvomesečno poskusno delo enomesečno poskusno delo
Plovno razmerje sklenejo delavci pod točko 1., 2. in 3. za nedoločen «t polnim delovnim časom.
pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 m ao objavi TOZD Triglav - Gorenjka, kadrovske služba, >aee, Rožna dolina 8.
laViri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem farnaju prijav.
/K
AVTOKOVINAR Skofja Loka Kidričeva 51
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. STROJNIH INŽENIRJEV,
za dela in naloge v konstrukciji Pogoj:
— strokovni izpit, 3 leta delovnih izkušenj
2. STROJNIH TEHNIKOV,
za dela in naloge v konstrukciji Pogoj:
— strokovni izpit
— 5 let delovnih izkušenj
3. NAMESTNIKA VODJE KLJUČAVNIČARSKEGA ODDELKA Pogoj:
— strojni tehnik,
— 2 leti delovnih izkušenj ali strojni delovodja,
— 3 leta delovnih izkušenj
4. 8TRUGARJEV Pogoj:
— KV strugar,
— 1 leto delovnih izkušenj
5. VOZNIKA VILIČARJA Pogoj:
— končana osnovna šola,
— izpit za voznika viličarja,
— tečaj za skladiščno poslovanje
6. SKLADIŠČNIKA Pogoj:
— poklicna šola,
— tečaj skladiščnega poslovanja,
— 3 leta delovnih izkušenj
Za vsa dela in naloge je poseben pogoj poskusno delo, ki traja dva meseca ter odslužen vojaški rok.
Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa, na naslov Delovna organizacija Avtokovinar, Skorja Loka, Kidričeva 51.
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD - KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 3. 7. do 10. 7.1981
Za občini Kranj in Trtic dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kaiuhova 23, tel. 22-994 in LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon 23-916
za občino Skofja Loka
PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 00-380
za občini Radovljica in Jesenice
GABROVSEK Jože, dipl. vet., tel. 36-779
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 26-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
DEŽURNE TRGOVINE
KRANJ
V petek, 3. julija
bodo prodajalne Centrala Kranj odprto do 19.90, prodajalne Živila Kranj pa do 17. ure.
V soboto, 4. julija bodo vse prodajalne zaprto!
V nedeljo
f>a so dežurne naslednje p roda-alne Centrala Kranj od 7. do
11. ure: Delikatesa, Maistrov trs 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur.
V soboto, 4. julija bodo na Jesenicah, v Škofji Loki in Tržiču zaprto vse prodajalne!
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 20 din, Špinača 30 din, cve-tača 45 din, korenček 40 din, česen 60 din, čebula 25 din, fižol 40 din, kumare 20 din, paradižnik 30 din, paprika 90 din, slive 64 din, jabolka od 20 do 26 din, breskve 35 din, limone 48 din, koruzna moka 23,15 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82,30din, skuta 66,40 din, sladko zelje 18 din, orehi 317 din, jajčka od 4,70 do 5,60 din, krompir 25 din.
LOTERIJA
m m M ! rti	din	i j I	din
00	100	98264	4.000
20	80	090554	20.000
70	60		
050	200	5	40
3690	600	2455	840
21620	8.080	2525	1.040
116720	20.080	48995	2.040
252250	20.000	60485	2.040
259020	20.080	019835	20.040
		094855	20.040
61	100	386695	20.040
81	60	460045	20.040
53471	8.000		
57921	2.000	16	80
80931	4.000	48846	8.000
84071	2.000	080976	20.000
000921 1,000.000		302486	50.000
2	40		
19472	4.040.	67	80
92272	2.040	87	60
265292	20.040	9677	400
473312	20.040	88417	2.000
		319817	500.000
63	60		
1333	600	38	120
4443	400	778	20
31693	4.000	828	160
49023	8.000	119108	20.000
61433	6.000	231888	20.000
120873	20.000		
277173	100.000	19	60
437413	20.000	39	80
		69	60
584	160	8199	400
9384	400	23119	6.060
55724	6.000	012909	20.000
82764	6.000	216349	20.000
r			
K MESU ODLIČNA
KAMNIŠKA GORČICA
G L, A S18. STR AN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK, 3 JULIJA 1911
ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame „
ALOJZIJE ZUPAN
roj. Lakner
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Stanku Novaku za zdravljenje, g. župniku za pogrebni obred, kokrškim pevcem in Gasilskemu društvu Kokrica za častno spremstvo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. Milki Plutovi za vztrajno in nesebično pomoč v času hude bolezni.
Žalujoča hčerka Mara v imenu vaeh sorodnikov!
Kokrica, 22. junija 1981
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Prodam PRASlCE, težke od 35 do 80 kit. Posavec 16, P od na rt 6088
Poceni prodam POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, 120-litrsko kopalnoBA NJO, PEĆ na drva in kombiniran ŠTEDILNIK gorenje. Benedik Vinko, Strmi-ca 2, Selca nad Skofjo Loko 6255
Prodam POROČNO OBLEKO velikost 38, primemo za poletni čas. Sivic, Dobro polje 3, Brezje 6256
Prodam 780 kosov cementne STRESNE OPEKE (cementno sive s posipom) dravograd in POLOSOVINO za R-16. Ko-be Jože, Podbrezje 4, Duplje, poleg Mlinarja 6257
Prodam OSTREŠJE (grušt) v Rib-nem pri Bledu. Informacije vsak dan po 19. un zvečerpo tel. 061-41-570 6258
Prodam KRAVO simentalko s teletom. Miklav, Vodice 66 nad Ljubljano 6259
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in starega očeta
VINKOTA ROZMANA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, g. župniku za lep obred, govorniku Franci ju za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem tudi iskrena hvala za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Francka, otroci Vinko, Cirila, Stane, Vida in Valerija z družinami!
Zg. Otok, 29. junija 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica
MIHA GRILCA
Havteževega ata iz Stiske vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo MatevSkovim, sodelavcem Alpetoura - Remont ter g. župniku iz Cerkelj za lep pogrebni
obred in tolažilne besede.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI!
Stiska vas, Mlaka, Potoče, 28. junija 1981
OBLETNICA
Dne 2. julija je minilo leto dni odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naSa nikoli pozabljena draga žena, mami, stara mama, hčerka, sestra in tašča
__METKA KARIČ
Ne moremo verjeti, da te ni med nami.'Tvoji koraki se še slišijo, tvoj lik je še živ pred nami. a tvoj » grob je priča, da si se za vedno poslovila od nas.
Naš dom je prazen brez tebe. Imeh smo te radi, zato te še vedno obiskujemo, a ti ne čutiš bolečine v naših potrtih srcih, ker je
usoda tako kruta. Nikoli te ne bomo pozabili! Hvala vsem, ki se jo spominjate. Kranj, 2. julij 1981
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prerano, v 43. letu starosti, za vedno zapustil naš dragi ' sin, brat in stric
CIRIL ROZMAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo zvonarjem in gospodu župniku iz Predoselj za pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mama, bratje z družinam^sestri Rezka z družino in Marija ter drugi sorodniki!
H rs še, Praprotna polica, Šenčur, Berlin, Bitnje, Srakovlje, 26. junija 1981
Prodam 8 mesecev brejo TELICO fri zijko. Siškovo naselje 26, Kranj, pod Smarjetno goro (Podovik) 6269
Prodam približno 2.000 kosov rabljene STRESNE OPEKE. Hrast je 117. Kranj
Prodam TV »Mojca« in dolgo POROČNO OBLEKO »t. 40. Hafner. Gode««! 25 6262
Prodam PUJSKE bekone, težke od 30 do 40 kg. Zg. Brnik 28, Cerklje 6263
Prodam PRASlCE, težke od 20 do 25 kg in TELIČKO, staro 9 tednov. Brezje pri Tržiču 42 6264
Prodam 3 rabljena OKNA po nizki ceni. Grosova 15, Kokrica - Kranj 6265
Prodam brejo TELICO simentalko. Informacije po tel. 77-854 6266
Poceni prodam raztegljiv KAVC. Kličite popoldan po tel. 27-224 6267
Prodam ali oddam v najem APARAT za sladoled (sistem esknno). Telefon 064-60-801 6268
Prodam nova strešna OKNA pural 85 x 115 in belo POROČNO OBLEKO St. 40. Sofronievski. Mavčiče 10 6269
Prodam 2 KAVČA, otroiko STAJICO tribuna, PEC na olje in KOŽARO za dojenčka. Smid Zlatka, Struževo 20/a, Kranj 6270
Prodam svetlo modro POROČNO OBLEKO. Informacije od 16. do 18. ure po telefonu 22-471 6271
Prodam OBRAČALNIK maraton 140 za kosilnico BCS. Rupa 6, Kranj 6272
Poceni prodam dva malo rabljena FOTELJA in MIZO. Ogled v soboto in nedeljo od 14. do 18. ure. Ul. Tončka Dežmana 8, III. nadstropje, stanovanje 23 6273
Prodam AVTORADIOKASETOFON (nov). Rodič Zdravko, Stara c. 27, Kranj
6274
Prodam večjo količino DRV in suhe smrekove DESKE. Petrič, Trata 1 pri Ve-lesovem 6275
Prodam enoosni TRAKTOR 10 KM s prikolico in raznimi priključki. Zupane Franc, Alpska 3, Bled " 76
Prodam stereo AVTORADIO s l «rto-fonom, stereo kombinacijo radio, gramofon in kasetofon z zvočniki (15 VV) ter nov kombinirani MIZARSKI STROJ hoby 76. Kos Ivan, Betonova 20, Kokrica — Kranj 6277
UMETNO KOVANO opremo za pred sobo ali vikend (stena z obešalniki, ogledalo, polička za telefon, stenski okraski) prodam. Dremelj Janez, Gorenjskega odreda 14/IV., Kranj, tel. 28-735 6278
Prodam 2 TELICI pred tehtvijo. Sušnik, Suha 15, Kranj 6279
Prodam brejo TELICO, eno leto staro TELICO in 10 dni starega TELIČKA bikca. Ažman, Suha 5 pri Predosljah, Kranj 6280
Ugodno prodam nov stereo RADIO-KASETOFON japonske izdelave. Ferjan, Žirovnica 32/a 6281
Ugodno prodam GRAMOFON, KASE TOFON in RADIO (skupaj), znamke uni-versum. Hrustelj Darja, Mola Pijade 44, Kranj ___ , 6282
Prodam tri OVCE jezerske pasme. Leopold Rant, Zali log 44, Železniki 6283
Prodam POHIŠTVO. Štembergar, Sempeterska 2, Kranj 6284
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Kokrški breg 7, Kranj 6285
Prodam Športni otroški VOZIČEK za dvojčka. Kozjek Jože, Zg. Resnica 112 _ 6286
Poceni prodam ČOLN maestral 9 z MOTORJEM tomos 4. Naslov v oglasnem oddelku. 6287
Ugodno prodam KOMPRESOR ter R-4 po delih. Noč Aleksander, Tomšičeva 38, J esenice, tel. 81 -608 6288
Prodam novejši KAVC in dva FOTELJA. Jekovec, Ul. XXXI. divizije 7, Kranj, tel. 28-720 popoldan 6305
Prodam napihljiv OTROŠKI ČOLN in zložljivo KAMP POSTELJO. Telefon 26-731 6306
Zaradi selitve prodam rabljeno POHIŠTVO Zupan Emilija, Pot na JoSta 40, Kranj (torkla) 6307
Prodam popolnoma nov BALDAHIN adria 450 Induplati, zelene barve. Drak-sler Izidor, Zasavska c. 36/b, Kranj — Orehek 6308
Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 ka Pivka 14, Naklo 6309
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, tretje tele. Nasovče 15, Komenda 6310
Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Tomšič Franc, Sorlijeva 18, Kranj 6311
Prodam 13 mesecev staro TELICO. Sp. Duplje 64 6312
Prodam suhe smrekove DESKE 25 in 50 mm. Sp. Duplje 67 6313
Prodam KRAVO po teletu, po izbiri. . Pevno 5, Skofja Loka 6314
Prodam stara OKNA. Narandža, Sorska 1, Skofja Loka 6315
Ugodno prodam malo rabljeno SPALNICO ljubica. Ogled vsak dan. Zakrajšek, Gobovce 9, Podna rt 6316
Prodam dvoje novih BALKONSKIH VRAT Kli Logatec, 80 X 220 cm in dve OKNI, 140 X 140 in 120 x 140 cm. Sku ber, Zg. Jezersko 28 6317
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, temno moder iz skaja, malo rabljen za 1500 din. Eržen Fani, Partizanska 41 Skofja Loka, tel. 60-596 6318
Prodam žameten temno moder športni VOZIČEK, znamke PEG. Kem, Vrečko va 6, Kranj, tel. 26-946 6319
Prodam rdečo STRESNO OPEKO TRAJANKA Dravograd, 400 kosov, in 400 kosov isospan zidakov, 17,5 cm. Kerec Zlata, Pševska 3, Kranj 6320
Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 60 kg. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 6321
Prodam dobro ohranjena JOGIJA. To-mažič Vida, Struževo 80, Kranj 6322
Poceni prodam BOBNE holywod brez Stop činele, ELEKTRIČNO KITARO eko s kovčkom ter ULTRAVIOLlCNO ŽARNICO za v disko klube Telefon 25-867 6323
Prodam SLAMOREZNICO epple 800. Urbane Franc, Gorice 24, Golnik 6324
Prodam 100 kg težkega BIKCA križanca za pleme ali zakol. Otoče 21, Pod-nart 6325
Prodam PAJKA za seno (fahr) bi KOMBAJN za pobiranje krompirja (vi-send). Zg. Brnik 73, Cerklje 6326
Prodam eno leto rabljeno PEČ za centralno stadler, 35 ooo kalorij. Cerkje 224
Veletrgovina
BPECEriDa
TOZD MALOPRODAJA
TURISTI — IZLETNIKI.
ko pridete na B^ez e ; te naše GOSTIŠČE C C E na Brezjah te   75- -
Priporočamo /am pe biro jedi! in pijač c: lu. Sprejemamo tud vacije za za^ učere in porode Za /ečje \ dajemo oosebe" c:c
Prodam PSIČKE pasme n— x rodovnikom. Informacije po tel. 21-322 popoldan ah Jože Pogačar, Bistrica 50 Tržič CJ37
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE m OBRAČALNIK sonce na štiri vretena Zalog 34, Cerkje 4»
Prodam 1 hektar KOŠNJE v goada ■ steljo Sršen, Dvorje 56, Cerkje 6329
Prodam visoko brejo TELICO križan ko. Zasavska 41, Kranj 4330
Prodam KUHALNIK na phn. Partizanska c. 44, Kranj 4331
Popolnoma nov BALDAHIN zs prikolico 450, prodam. Telefon 23-391 laste (Vrgorhrič) ^,OT
Prodam eno leto starega ZREBETA ■ lahkega KONJA. Pivka 15, Naklo 4333
Prodam dve KRAVI s teletoaia, Sp. Resnica 179 fc *»4
Prodam 5 dvojno zastekHea* ORBN: 3 - 166 X 76 in 2 - 166 X 1» cena 2.000 dinarjev Telefon 21-108 Kranj 6335
Ugodno prodam novo vrtno uvoženo motorno KOSILNICO sa kosanje aaafc-Ske travice. Lavrič, Trboje 57, teL 494B0
433S
Prodam PRALNI STROJ, HLADIL NIK in »CENTRIFUGO« za sakaje perila. Tel. 57-064 zvečer 63*
Prodam nov PRALNI STROJ El -Nil in rabljen ŠOTOR. TeL 064404110
43»
Prodam 6 tednov stare MLADICE nemškega ovčarja z rodovnikom. Koca, Suha 1, Skofja Loka 6349
Prodam PUNTE in BANKI NE. Stan Loka 147, Skofja L*ka _ &
Prodam 150 kv. m STTROPORA, de* line 5 cm. Telefon 70-211
Ugodno prodam opečni PREG1 BLOK, 25 x 25 x 12 cm, za zid 12 Informacije po teL 50-501 popoldan (
Prodam nerabljene GRADBENI ELEMENTE. Hovnik Katarina. teJafca 23-138 4344
Prodam tristranski STROJ ta uliibjai lesa. H rva t in Bojan, Rncevnka 53, n*'
4**
Prodam nov barvni TELEVIZOR**«; nje TRD. Telefon 79-614 * Prodam 100 VOGALNIKOV is «■<■*-
\
ga zdroba, 39 X 29 X 14 _ 70-069 °S Prodam KRAVO po izbiri M*****
Prodam BETONSKO ŽELEZO, ate-mera6in 12 mm. Bohinjska Beta 82 «349
Prodam komplet POTAPLJAŠKO OBLEKO, št. 48/50, za 3300 din Tetaka 69-229 **2
Prodam KRAVO s teletom, dobro a*-karico. FreKh Marija, Brezje pri TrWa»
6353
Poceni prodam dobro ohranjeno kom-plet SPALNICO in malo rabljen raste« liiv KAVĆ. Informacije vsak dan od » do 20. ure po teL 21-857 99)1
Prodam POMIVALNO MIZO z levan koritom (belo). Stirnova 7. Kranj, telefon 26-768.
KUPIM
Kupim dve KOLESI od mopeda, ah K lahek »kimpež«. Zelnik, Gorice 10, Gosak
43»
Kupim PUHALNIK tajfun (bako brez motorja). Koroška c. 19. Trtic, telefon 50-586 62»
Kupim STRUŽNICO ah jo vzam najem. Ponudbe pod šifro: Stružnica
snu
Kupim približno 10 ŠOPKOV ZIMZK LENA, takega ki cvete modro. Šopki saj bodo približno 1C do 15 cm široki Rabša za na grob na pokopališču Ponudbe po* ljite na naslov: VVilfan, Trtic, Vaje 40
898
Kupim OBRAČALNIK sa saee heobbtz in MLIN sa mletje eatja. Olševek 53, Preddvor 4384
Kupim termoakumulacijako PEC X al 3 kW Telefon 064-60-216 6»
Kupim rabljene DESKE. TeL 2S4B3
asns
VOZILA
Prodam MOTOR z MENJALNIKOM i ZASTAVO 101. Pavlin, Podbrezje 115
Izdaja C P Glas, Kranj, Stavek T* Gorenjski tisk Kranj, tiak: ZP lil teli pravica. Ljubljana. N šalov ■rifatro in uprave I i »ta: Kranj. Mote Pjliljl 1. - Tekoči racu pri SDK v Kranju: Številk« 51SSt-«a*-sie*e - Telaenal: a.e. 23-341, glavni urednik, odgovorni urea-nik in uprava 21-81«, redakcija Sl-SM, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 13-441
Individualna polletna 250,- din, aa inozemstvo v valuto vključno a poštnino.
Oproščeno proantnega davka pa pristojnem mnenju 421-1/73.
3. JULIJA 1981
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
19.STRAN G LAS
salon
itelj-Purgar lila
lova 4.
io  vse   cenjene stalne i, da imamo kolektivni do-od 19. julija do 3. avgusta
nadaljnji obisk se priporo-
Bliru Fazane v Pero j u prodam 500 kv metrov ZEMLJE, 160 m od morja, ugodno za kampiranje. Šifra: 7 M 6372
Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6373
Kupim NJIVO na relaciji Podvin-Zi-rovnica. Dudič, Boka lova 13, Jesenice
1 6374
Prodam GARAŽO v Bistrici pri Trticu. Miščevič, Bistrica 189, Tržič 6375
1100 S ugodno prodam. Tele-°« 14.—17. ure, razen sobote in
_ZASTAVO 101, letnik 1977. Je-10, Kranj — Stražiftče 6185 mm>m R-1ŽTL, letnik 1976, lahko ček Uf*wuu materini. Ottevek 27. Pred
6187
Bmjmii motorno kolo Cz 175.
■rano, v voznem stanju. Ogled po ■R Kranjec Andrej. Staneta Rozma IjKKniij 6194 (/•••■Bi NSU   1200   dobro ohranjen. »*Dnh28,8kofia Loka 6199 nalan ZASTAVO ioi, letnik 1976, ter J»*TAV0 780. letnik 1976. Trstenik 33, '/•ki 6198 bari prodam ZASTAVO PZ-125, let JW2, registrirano do maja 1982. Ogled #*<kn. Ul. XXXI.  divizije 5, Kranj
6210
frodam ŠKODO   io6  L, zelo dobro mano. Klemen«*?,   Ul. Gorenjskega Mt 4, Kranj - Planina 6216 < |nsdi odhoda v jna ugodno prodam ftkVO 750, letnik 1978. Informacije 2*900 6217 f)Wam RENAULT   R-4, prevoženih iJO km* v zelo dobrem stanju. Ogled □aSogris. Luže 70 6218 %£* prodam ZASTAVO 750, letnik A b APN-4. Koroška 29, Kranj 6219 jM, letnik 1978,  40.000 km, prodam M vsak dan od 16. do 19. ure. Hnber IGrataikova 5, K ran i 6220 %itm LADO 1300, letnik 1976, prevo Ji 49.000 km. Aljančič, Šenčur, Rož f/Narn PRIKOLICO za osebni avta *fnk 32, Preddvor poceni ^prodam pz Vmm ISSp, atar dve leti in pol pre Jas 22.000 km Oal«d 1»i aa naslov:   Golnatka «. *~g224
>. tudi po dem, P1*
vsak dan po
**• * KoS3
Naslov v ^•»nem62^ II 00 delih. Nova R-lO.celeg* »J« P0 «226
1970,
R-16.
9 Nam
B r"" fakm n,
i ^Dragan, Krop« 4/B •   *aon ZASTAVO.^ letmk 6227
Hte?0       Certaj« li£Avf) 750, letnik
■aw
1 taco, karam bobra i>w*«* 2.3SO km. letnik 1980, pro IV        Kidričeva 26, Kranj 6231 JMaa) J A WO 360, letnik 1979. Ogled : Jasa. Sam boleč Branko, Gregorčičeva Ijaaaea 6232 fMo prodam ZASTAVO 760, ob-L9"W. ragasUnrano do 15. 6. 1982. Sta jp Pavle, Plevska c. 3, Kranj - Stra-I* 0233 |Waa ZASTAVO IOI, letnik 1976 mnaaana 17, Kranj 6234 Ijead prodam  VW  yrwjimjit, ntanjsi :      * vosaasa stanju, po možnosti tudi CT*JŽ2 50 6236 1 81"OJ *» »kodo 110 L. Trata
jVCa*J>* 6236 IHTAVO 1300. letnik: 1973, neregistri i lA■l?0^c*,0 *■ dele, prodmm. Brtenc, pCi_' Šenčur 6237 1 I !t*?°ro ohranjen FIAT 860 spe U rapatnran do novembra. Bogut, •S*2« 6238
bj
/tr Anton, Breg ob Savi £0, ^
RaV
fioa
= year Anton, »reg w —' 3239
i, un] 1 t ali APN 4* zelo dobro ohra-S ^nujnl Spmf (od* 78 letnika da^ 8 fioa 444561 od 19. nik SI
o 'Mam osebni avto VW letnik lsr/a. - Slavki Britof 368, Kranj 6241
0 ^dV^ASTAVI 750,podehh;m • ^MOTOR xa VW, starejšo. Rjnt,
1 ffi2ZASTA^O  1300 regirŠd !3Tl962. RRmikar Peter, G.sd*|
i Ce^caebni avto MERCEDES, k* »ET^^oSDir.L^
Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1977. Slavko Bevc, Kamna gorica 61, tel. 79-436
6246
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, po detik. Srednja vas 82, Šenčur 6247
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Godeeič 36, Skofja Loka 6248
Prodam ELEKTRONIC 90, odlično ohranjen. Jamnik Franci, Pustal 8, Skofja Loka 6249
RENAULT 4, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Vidmar, Begunjska 14, Kranj 6250
TAUNUS KARAVAN 1,6, letnik 1975, prodam ah zamenjam za gradbeni material. Vižintin, Mola Pijade 15, Kranj, telefon 22-263 6251
Prodam FIAT 126-P. Telefon 24-384
6251
Prodam ZASTAVO 860, dobro ohranjeno, brezhibno. Rihtarlič, Kranj, Stražišče, Sempetrska 43 6252
Prodam novo ZASTAVO 101. Ogled po 14. uri. Dorfarie 27, Zabnica 6253
Prodam zelo dobro ohranjen AMI 8 break, letnik 1973. Smrt Stanko, Kontno 16, Bled 6254
Prodam aKODO 100 S letnik 1970, neregistrirano. Hafnar, Škofjeloška 24 Kranj, tel. 22-468 6293
Prodam R-6, celega ah po delih. Telefon 44-594 6294
Kupim osebni avto ESCORT ah KA-DETT, starejši letnik, lahko poškodovan, cena do 80.000 din. Telefon 77-319 od 14. do 22. ure 6295
Prodam dobro ohranjen PRINZ 1200, obnovljen. Cena po dogovoru. Mravlje Miran, Zirovski vrh 63,2iri 6296
Prodam avto R 12 karavan, letnik 1973, 5.000 km po generalni. Zupan, Pajarjeva 2, Šenčur, tel. 064-41-087 6297
Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1974. Informacije po tel. 23-888 P°poklan _ 6298
Prodam skoraj nov PONY EXPRESS Sorska c. 33, Skofja Loka, tel. 62-628 6299
FORD CAPRI 1300, letnik 1971 v odličnem stanju, prodam Ogled v petek popoldan in nedeljo dopoldan. Radovljica Gradnikova 68, tel. 064-74-619 6300
PRIKOLICO za osebni avto in rablien PRALNI STROJ gorenje, ugodno prodam. Križnarjeva pot 5, Stražišče -Kranj 6301
Ugodno prodam osebni avto KADETT, starejši letnik. C. Železarjev 11, Jesenice
6302
Predam ŠKODO 110 L, letnik 1972, v voznem stanju, neregistrirano. Jereb Franc, Stara vas 254, Z in 6303
Ugodno prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano za celo leto. Možnost ogleda vsak dan. K ene Boris, Radovljica, Jurčičeva ul. 5 6304
Prodam ZAPOROZCA, letnik 1976. Zasavska c. 53, Kreni - Orehek 6350
Prodam LADO 1200, letnik 1972. Urbane Franc, Gorice 24, Golnik 6351
Prodam DACIO 1300 ah zamenjam za manjše vozilo. Ljubno 97, Podnart 8396 Prodam FORD CAPRI, 1600 ccm. Telefon 45-094 8397 Prodam SIMCO 1100, po delih. Duka-novic Miro, Delavska 19, Kranj 8399 Prodam LADO special 1500, staro eno leto in pol. Telefon 22-310 8400 VVARTBURG hmuzino, staro dve leti, usodno prodam ah zamenjam za gradbeni materiaL Telefon 22-135 6357 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 letnik 1976 Ogled vsak dan popoldan Virlog 14, Skofja Loka 6358 Poceni prodam DKW, letnik 1962. Zmi-nec 4 Skofja Loka 6358 Prodam SPAČKA. Informacije po telefonu 28-003 ali od 6. 7. dalje popoldan v Hrsstiah 52, Kranj 6360 prodam KOMBI VW kason, letnik 1966 Tratar Polde, Bevkova 49, Radovljica, tel. 75-797 i V MZ 125, odlično ohranjen, prodam. Telefon (»4-60-035 ptat^ Ugodno prodam italijanski FIAT 125, letnik 1970. Telefon 75-236 6363
ffroaan opel ! MjTTBURG a po •J^Ofiadino*
vsak dan
V KRANJU
od 9. do 20. ure
ENTRAL
!k
ZAPOSLITVE
Sprejmem mlajšo DELAVKO. Izmensko delo
Šifra: 6388
OBVESTILA;
di sporočite na naslov: Leben Jože, Zg. Beenica 81, pri ribogojnici 8390 Nekje v Lescah sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Dijak Nada, Zoisova 30, Bohinjska Bistrica
8391
ZAHVALE!
Neznanima planincema, ki sta v nedeljo, 21. junija prinesla izgubljeno, ranjeno JAGNJE, tako daleč z Grintavca v Mače pri Preddvoru, se jima zahvaljujem za požrtvovalnost in ju vabim, da se osebno zglasita Roblek Matija, po domače pri Vaškarju, Bašelj 32, Preddvor 8392
ČESTITKA
ROLETE naročite SPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 4944
SERVIS CANDY - pralnih strojev -Knifk Rajko — Kranj. Obveščam cenjene stranke, da zaradi opustitve poštnega predala: sprejemam naročila po telefonu 21-467. SE PRIPOROČAM! 4945
MONTIRAM TV antene. Tel. 28-069
5254
Hitro vas naučim SESTAVITI RUBI KOVO KOCKO. Telefon 23-885 6376
Ročno PLETENE ženske in moške jope, puloverje z norveškimi vzorci ali enobarvne, ženske brezrokavnike ter okrasne predmete (makrameje) različnih vzorcev in velikosti lahko dobite po ugodnih cenah pri Smolej Mariji, Bistrica 99, Tržič.
SE PRIPOROČAM ZA OBISKI 6377
Izvajamo vse vrste toplotne in hidro izolacije ravnih streh, sten, balkonov, teras, temeljev, obodov, bazenov, podzemnih prostorov, kot so skladišča, podzemne garaže, zaklonišča itd... Osušujemo objekte od temeljev naprej pred talno vlago in vodo. HIDROIZOLACIJA KEPIC Milan, Vopovlie 5, Cerklje 6378
POPRAVLJAM pisalne in računske stroje (preko vikenda). Računam solidno. Godec Tone FINOMEHANIK, Vodnikova 8, Bohinjska Bistrica 6379
Cenjene stranke obveščamo, da bo gostilna pri SLAVCU v Zalem logu zaradi rednega letnega dopusta in čiščenja zaprta od 1. 7. do 31. 7.1981. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 6380
PRIREDITVE
Izgubil sem uro STOPARICO s kazalci na relaciji Begunje-Rodine-Hraše. Vrnite proti nagradi. Justin, Hlebce 1, Lesce M 6389 26.6. 1981 se je v okolici Besnice pri Kranju zgubil PES - LOVSKI TERI-ER. Je čmorjave barve, star 10 let in ima ovratnico. Sliši na ime Blisk. Proti nagra-
GORENEC MARTINU, ki je diplomiral na Višji šoli za telesno kulturo, iskreno čestitamo in želimo »e nadaljnjih „*T~hov VST NJEGOVI! 8393
OSTALO
Ženski, ki bi mi bila pripravljena prati in pospravljati stanovanjsko hišo, nudim za protrushigo stanovanje. Avbelj Peter, Kajuhova 29, Bled 8394
Iščem VARSTVO za dva otroka (eno in dveletnega) na relaciji Poliane-Skofja Loka. Cadež, Delnice 7, Poljane nad Skofjo Loko 8396
Poln optimizma in delovnih moči nas je nepričakovano zapustil naš tovariš* in prizadevni sodelavec
IGOR LORENČIČ
avtomehanik
Požrtvovalnega in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem in lepem spominu
KOLEKTIV DO »ELIM« JESENICE-HRUSlCA
GASILSKO DRUŠTVO PREBACE-VO-HRASTJE priredi 5. julija VELIKO VRTNO VESELICO pred GASILSKIM DOMOM na Prebačevem s pričetkom ob 16. uri. Na sporedu bo bogat srečolov in kegljanje za dobitke. Za razvedrilo vas bodo zabavali TRGOVCI! 4
6384
Ansambel JEVSEK igra vsako soboto v RESTAVRACIJI POSTA v Domžalah v nedeljo pa na VESELICI v Selcah nad Skofjo Loko 6381 Ansambel SIRILA vas vabi na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo v soboto m nedeljo, 4. in 5. julija v NAKLEM
6382
GD ZAPOGE pri Vodicah, prireja v nedeljo, 5. julija 1981 ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za športno kolo. Igral bo ansambel TINETA STARETA.
VABLJENI! 6383
ŠPORTNO DRUŠTVO »GRINTA VEC« Olševek prireja v nedeljo, 5. julija ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO na igrišču v Olševku. Igra ansambel MODRINA. Bogat srečolov. VABLJENI!
6386
V petek, 3.7.1981 ob 20. uri bo ZABA <VA s plesom na otvoritvi RAZSTAVE CVETJA v  Cerkljah.  Igra ansambel KRVAV8KI KVINTET 6386
OO ZSMS NAKLO prireja VELIKO VRTNO VESELICO za gasilskim domom. Za prijetno počutje vas bo zabaval ansambel 8IBILA 6387
IZGUBLJENO
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
JANEZA PEČARJA
upokojenca Železarne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali. Zahvalo izrekamo sosedom za nesebično pomoč,
sorodnikom, prijateljem, znancem in darovalcem cvetja. Zahvalo smo dolžni zdravnikom zdravstvenega doma Bled, posebno pa sestri Mojci za nego na domu. Prav tako se zahvaljujemo pevcem iz Zasipa za zapete žalostinke in župniku za obred.
VSI NJEGOVI!
J
STANOVANJA!
Prodam novo dvosobno STANOVANJE (64 kv. m) moderno opremljeno (ugodna cena) v centru Domžal. Informacije od 19. do 21. ure. Telefon 061-721-894
6364
Samsko dekle išče SOBO. Dobro plača. Delno bi pomagala v gospodinjstvu. Telefon 24-319 6366
Lepo nagrado nudim tistemu, ki mi priskrbi nakup trosobnega STANOVANJA, starejšega, v Škofji Loki ali okolici Šifra: Takoj 6366
Dekle išče SOBO v Škofji Loki od septembra 1981 dalje. Naslov v oglasnem oddelku 6367
Fant in dekle iščeta GARSONJERO ah enosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Ponudbe pošljite na naslov: Peterle (Živkovič), Planina 10, Kranj 6368
Dvosobno STANOVANJE (64 kv. m) ugodno prodam. Gubčeva 1, Kranj, telefon 064-21-540 6369
Trosobno STANOVANJE v Škofji Loki prodam. Šifra: jesen 1982 6370
1 POSESTI ^^^^^
Prodam PARCELO, veliko 1700 kv. m. na sončni legi pri potoku. Zg. Brnik 6, Cerklie 6371
TOZD potniški promet Kranj
OBVEŠČA
cenjene potnike, da v času letnih dopustov ukinjamo dodatno linijo: od 6. 7.1M1 do vključno 28. 8.1»81
PREBACEVO - KRANJ z odhodi: KOMUNALNA CONA - STRAŽISCE - KOMUNALNA CONA
Prebačevo — Kranj Kranj — Hrastje Hrastje — Kranj Kranj — Prebačevo Prebačevo — Kranj Kranj —Hrastje Hrastje—Kranj Kranj —Hrastje Hrastje — Kranj Kranj —Hrastje Hrastje — Kranj Kranj —Hrastje Hrastje-Kranj Kranj-Hrastje Hrastje—Kranj Kranj — Prebačevo Prebačevo—Kranj Kranj-Hrastje Hrastje —Kranj Kranj — Prebačevo
5.20- 5.40 5.40 -5.50 5.55 -6.10
6.10-6.20-6.40-6.55-7.10-7.25-7.40-7.55-12.10-12.25-12.40-12.55-13.10-13.25-13.40-13.55-14.10-
6.20 640 6.55 7.10 7.25 7.40 7.55 8.10 12.25 12.40 12.55 13.10 13.25 13.40 13.55 14.10 14.25
z odhodi:
Planina otok — Inteks — Iskra II. — Stražišče —Kom. cona Kom. cona — AP Kranj — Stražišče -Kom. cona
Kom. cona — AP Kranj — Stražišče — Kom. cona
Kom. cona — AP Kranj — Stražišče — Kom. cona
Kom. cona — AP Kranj — Stražišče -Kom. cona
Kom. cona — AP Kranj - Stražišče -Kom. cona
Kom. cona - AP Kranj - Stražišče -Kom. cona
Kom. cona-AP K ran j-Stražišče-Kom. cona
5.15- 5.52 5.55- 6.50 6.55- 7.50 8.20- 9.15 9.20-10.15 12.55-13.50 13.55-14.50 14.55-15.50
in od 20. 7.1981 do vključno 7.8.1981
Se priporoča!
ALPETOUR TOZD PP Kranj
Zaradi popolne KRANJ — NOVA 6. 7.1981 do 11.9
zapore ceste na relaciji: TODBRDO - TOLMCJ, bo linija: GORICA in obratno, obratovala samo do SORICE v času od 1981.
GLASOVA ANKETA
Dobro založene stojnice
Naše tržnice so v teh dneh dokaj dobro in bogato založene tako z zelenjavo kot tudi s sadjem. Zelenjavi in sadju se cena visoko dvigne tedaj, ko nam na domačih vrtovih 9emena še kl i jej o v zemlji in precej pade, ko je sadja na domačem in na sosedovem vrtu dovolj.
Radovljiška, jeseniška in blejska tržnica so očitno premajhne in večkrat slabo oskrbovane. Ponudba je skromna, povpraševanje
Ea seveda veliko. Takšno zaledje i potrebovalo občutno večje in sodobnejše tržnice, s stalno dobro izbiro tako sadja kot zelenjave. Bilo bi tudi prav, da bi enkrat in za vedno opravili tudi s kičem, ki se zakoreninjeno bohoti že nekaj let na blejski tržnici, povečali radovljiško, ki ie pravzaprav le ena stojnica, ter bolje izkoristili jeseniško.
Sprehodili smo se po teh treh tržnicah in povprašali, kako je kaj s prodajo in kako s povpraševanjem.
Marija Marki se ti z Jesenic je
kupovala na jeseniški tržnici: »Doma imam vrt in na tržnico ne zahajam tako pogosto. Vendar pa pridem tedaj, kadar moram, zdaj po fižol, ki ga doma še ni ali po paradižnik. Prav tako je s sadjem, ki ga je pač treba kupiti, če ga na domačem drevesu še ni. Tržnica na Jesenicah se mi zdi kar dobra, z dokaj pestro in raznoliko ponudbo, drago pa je seveda tako
da so dobre kvalitete. S cenami pa je tako kot povsod drugje po trgovinah. Danes je sploh vse drago in se zato tudi zelenjava
Crodaia po visokih cenah. Se do-ro, da je v Radovljici vsaj ta prodajalec, sicer ne vem, kje bi kupovali. V trgovinah nimajo vedno vsega na voljo.«
NESREČE
OTROK PRITEKEL PRED AVTO
Skorja Loka — V ponedeljek, 29. junija ob 18.40 je v Gorenji vasi nenadona z dvorišča hiše št. 192 pritekel na cesto 5-letni Matjaž Selak iz Dolenje Dobrave. Pritekel je prav pred avtomobil, ki ga je mimo pripeljal voznik Franko Božič (roj. 1946) iz Zirov. Matjaž si je v nesreči zlomil nogo.
UMRL V BOLNIŠNICI
Radovljica — Na lokalni cesti med Sevško planino in Goško ravnijo se je v ponedeljek, 29. junija
Voznik\>ren^^ TI 1 Ol cltT $1   IrTTlCCK.ft OHCCl
nikom Jože Cvenkelj (roj. 1958) iz *-'*^Js'11't* Ljubnega je peljal proti Goški ravni na priklopniku tehco. Na vlečnem drogu pa je stal Nikolaj Pipunič (roj. 1948) z Goške ravni in čuval živaL V blagem levem ovinku pri odcepu ceste za Vodiško planino pa se je telica nagnila na desno stranico, zaradi tega pa se je priklopnik prevrnil. Padel je tudi Pipunič, ki so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl.
IZSILIL PREDNOST
Kranjska gora - V torek, 30. junija ob 14. uri se je v križišču Borovške ceste in magistralne ceste pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Čamilo Fischer (roj. 1902) je v križišču z magistralno cesto zavijal proti Podkorenu, pri tem pa se ni prepričal dovolj, če je prosto. Iz Podkorena je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila s priklopnikom in čolnom Schvverder Kurt (roj. 1938), ki je sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v Fischer-jev avtomobil. Oba je nato odbilo še v varnostno ograjo.        L. M.
Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer:
1. nagrada 250 din
2. nagrada 150 din
3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din
Rešitve pošljite do srede, 8. julija 1981, do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 4. julij.
kot povsod drugod. Mislim pa, da je odvisno od tega, s čim si zadovoljen in kako zahteven.«
Vera Karmelj iz Radovljice
je kupovala paprike pri radovljiškem prodajalcu na tržnici: »Večkrat se ustavim in pogledam, če je kaj dobrega na stojnici. Šele potem se odločim, zdaj kupujem paradižnik in paprike, ker mislim,
Marija Vlamec iz Zasipa ie
zelo dolgo  prodaja na blejski tržnici: »Na blejski tržnici poleti prodajam sadje, medtem ko se večkrat odpravim tudi na jeseniško tržnico. Na Jesenicah gre najbolj v promet solata ali druga zelenjava, na Bledu pa turisti pokupijo zelo veliko sadja. Zdaj je tu dovolj dobrih sočnih breskev, ki jih pripeljejo prodajalke s Primorske ter seveda naših in primorskih češenj po 40 dinarjev Prodajalke na tržnici se vedno domenimo za ceno, tako, da ne prihaja do nezdrave konkurence ali prepirov med nami. Mislim, da so cene primerne in da nihče ne pretirava. Vse se draži in tako je tudi s sadjem in zelenjavo.«
D. S.
Danes otvoritev razstave v Cerkljah
Padel z balkona
Skofja Loka - V petek, 26. junija okoli 19. ure je Janez Tavčar (roj. 1922) iz Poljan zalival rože na domačem balkonu, ki nima varnostne ograje. Pri tem pa je omahnil in padel 3,5 metra v globino. Prepeljali so ga v Klinični center, kjer pa je naslednji dan umrl.
Hoja po tirih
Skofja Loka - V sredo, 24. junija ob 16.30 je Janez Hašaj (roj. 1947) iz Škofje Loke hodil po industrijskem tiru Ljubljanske mlekarne proti industrijskemu tiru Termi-ke.
Prav tedaj je mimo vozil vlak iz Kranja proti Ljubljani, tako da ni slišal kompozicije, ki se je premikala po industrijskem tiru. Vagon, ki je Sil pred lokomotivo, je zadel Hašaj a v ramo, da je padel in se ranil.
BLED - Turistično in Kulturno umetniško društvo Bled bosta v okiru letošnjega programa letnih turističnih prireditev od 7. do 9. avgusta organizirala veliko že tradicionalno etnografsko-turi stično prireditev Kmečka ohcet Bled 81.
Z blejsko kmečko ohcetjo ponazarjajo ženitvene običaje v blejskem kotu izpred sto let po izvirnih zapiskih Tončke Marol-tove ter po spominih nekaterih starih Blejcev in okoličanov. Ohcet poteka v avtentičnem »kmečkem« okolju ter v narodnih notah in opravi, na kmečkih vosovih a konjsko vprego in v originalnem narečju. S kmečko ohcetjo žele mladim in tudi blejskim gostom prikazati stare šege in del kulture naiih prednikov.
Prvič so na Bledu organizirali kmečko ohcet leta 1953, nato pa se je leta 1957, ob snemsnju ohceti za japonski film, porodila ideja, da bi postala stalna in turi-stičaoetnogrsfsko zanimiva. Organizatorji so se potrudili in pripravili zares širok in pester program Kmečke ohceti, ki si jo je ogledalo vsako leto več obiskovalcev. Popestrili so jo — in letos jo bodo tudi — a sejmom domače obrti, s stojnicami, na katerih bodo ohcetne speci al i tete in domače gorenjske jedi.
Organizacijski odbor pa se je tudi letos odločil, da pripravi pravi poročni obred, če bo seveda našel primeren par — nevesto ali ženina kmečkega stanu. Zato organizacijski odbor Kmečke ohceti Bled 81 vabi pare — ženine in neveste, ki bi se želeli poročiti ns Kmečki ohceti Bled 81, da-se prijavijo organizacijskemu odboru do 10. julija na naslov: Turistično društvo Bled, Ljubljanska cesta 4. V prijavi naj kandidati navedejo, katere izmed naslednjih pogojev izpolnjujejo:
Pri izbiri psra bodo imeli prednost:
— če sta ženin in nevesta kmečkega stanu in da je njih edini poklic kmetijska dejavnost;
— če je vsaj eden kmečkega stanu in da se ukvarja s kmetijstvom;
— če oba ali vsaj eden izhaja iz kmečke družine;
— če sta ženin in nevesta ali vsaj eden iz blejskega kota, možnost tudi iz območja občine Radovljica.
Ostsli pogoji so še:
— da gre za prvo sklenitev zakonske zveze (da nobeden ni ločen)
— da sta mlajša kot 30 let;
— da si sama preskrbita gorenjsko narodno nošo.
D. S.
Cerklje - Danes ob 19. uri bodo odprli 15. jubilejno razstavo cvetja in 12. razstavo lovstva, ki jo vsako leto ob 4. juliju organizirata Turistično društvo in Lovska družina Cerklje. Razstava bo odprta od 4. do 12. julija in sicer ob delavnikih od 10. do 20. ure, sobotah in nedeljah pa od 7. do 20. ure. Na' današnji otvoritveni slovesnosti bosta s kulturnim programom sodelovala pevski zbor osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj in godba na pihala iz Vodic. Na letošnji razstavi bo sodelovalo 250 razstavljalcev iz vse Slovenije in domače gospodinje, z mnogimi novostmi. Ob jubileju so izdali tudi serijo spominskih značk. Letošnja razstava bo Še zanimivejša, pestrejša in bogatejša in med največjimi doslej. Razstavni prostor bo zajemal zgornje prostore osnovne šole Davorin Jenko, kjer bo razstavljenega največ cvetja, ročnih del in gobelinov, spodnje prostore šole, kjer bodo člani Lovske družine Cerklje posebej lepo uredili lovski del razstave s prikazom številnih lovskih trofej ter prostor med šolo in vzgojno varstvenim
zavodom kurirček Robi. Za najmlajše bo na ogled mini živalski vrt \n pa urejen šolski vrt.
Med razstavo cvetja in lovstva tudi več kulturnih in zabavnih p~ ditev. Tako bo danes ob 20. uri pl igral bo Krvavški kvintet, jutri ob 15. uri bo akademija v počastite dneva borca, ki jo pripravljajo učen ci osnovne šole Davorin Jenko, z 17. ure dalje pa ples, kjer bo igral a sambel Trgovci. V nedeljo, 5. juli bo od 16. ure dalje ples. Igral bo a sambel Oglarji. V sredo ob 20. u bo nastop harmonikarjev, v četrtek 9. julija ob 20.15 pa bo dramska up zoritev Hadžičeve komedije v d dejanjih    »Žensko vprašanje« izvedbi KUD Davorin Jenko iz Ce kelj. V petek, 10. julija bo ob 20. u pričetek tradicionalnega 24-u košarkarskega maratona med K Cerklje in KK Šenčur na igrišču šolo.  V  soboto,   11. julija bo 19. ure dalje ples. Igral bo ansam Jevšek. V nedeljo, 12. julija pa ples od 16. ure dalje. Igral bo Krvav ški kvintet.
J. Kuhar