8. junij 2006
številka 49 
G  L  A  S  I  L  O    M  E  S  T  N  E    O  B  Č  I  N  E    M  U  R  S  K  A    S  O  B  O  T  A
IZ VSEBINE:
MATURANTSKI PLES
ŽUPANOV KOTIČEK
MAJSKA SEJA
SVET POMURSKE REGIJE
KONFERENCA MEST V TRIKOTNIKU
PODPIS POGODBE O GRADNJI IN JUBILEJ GLASBENE ŠOLE
FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI
BLOKADA VOJAŠNICE
ČRTICA SOBOŠKE NEDELJE
BESEDA UREDNICE

FOTOKRONIKA
številka 49
Maturantski ples na Slovenski ulici
V projektu sočasnega plesanja četvork maturantov v 36 slovenskih mestih in krajih v Avstriji, Madžarski, Hrvaški ter Srbiji in Črni gori, so tudi letos aktivno sodelovali pomurski maturanti. Poleg Ljutomera je bila v nenavadni projekt tudi letos vključena Murska Sobota, kjer je na Slovenski ulici točno opoldne plesalo kar 644 maturantov in maturantk iz ekonomske, kmetijske, zdravstve in gostinske šole ter gimnazije.
Pod vodstvom Primoža Pušnika iz plesne šole Devžej, ki je tudi letos koordiniral nastop mladih v Murski Soboti, so tudi mladi prekmurski maturantje pripomogli k novi, trenutno še neuradno največji sočasni četvorki na svetu: bilo jih je natanko 5.907 ali 23.628 mladih izpetih držav. Ali je bil postavljen novi rekord, bo znano čez dober mesec, saj se je tudi v preteklosti dogajalo, da je katero mesto izpadlo, ker ni izpolnilo vseh pogojev. Lani je rekordna četvorka štela 17.060 mladih.
Tekst in foto: Geza GRABAR
2
junij 2006
Županov kotiček
rečen in ponosen sem, da sem občan Mestne občine Murska Sobota. Murska Sobota in prijetne krajevne skupnosti, ki so del naše občine: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica imajo lepe možnosti za dober napredek. Tako za mesto kakor tudi za vsa primestna naselja pripravljamo nove razvojne dokumente oz. strategijo razvoja za programsko obdobje 2007-2013. Nekaj novih investicij smo že predstavili, novo razvojno strategijo pa bomo predstavili vsem vam, drage občanke in spoštovani občani, še letos.
V svojem mandatu sem se naučil dobro prisluhniti. Že v svojem programu sem zapisal, da bom v času županovanja na prvo mesto postavil ljudi. Ravno občani ste tisti, ki dobro opazujete okolje, razmišljate in mnogo vaših misli sem si zabeležil in se iz njih veliko naučil. V mojo pisarno je stopilo več kot 300 občank in občanov, vsak dan jih sprejmem nekaj. Skupaj rešujemo mnoge izzive, ki jih prinašajo, odprtih rok sprejemam vse kritike in tudi pohvale za delo, ki ga, upam da, opravljamo dobro. Nemalokrat je kateri izmed občanov presenečen, da lahko sedaj pride tako enostavno v stik z županom. Razložim mu, da županovanje ni samo delo enega človeka. Poleg zveste ekipe sodelavcev tudi
občanke in občani soustvarjate podobo tega mesta. Tudi z vašo pomočjo uresničujem, kar sem vam obljubil pred več kot letom in pol. Še tako majhna stvar, pozornost, lahko nekoga osreči. Da s sodelavci v občinski upravi podaljšam svoj delavnik že za pet minut, lahko nekomu reši težavo, ki jo je neuspešno reševal desetletja. Taka dejanja spreminjajo tokove življenja posameznikov in v medsebojne odnose vlivajo zaupanje. Zato se moj delavnik nikoli ne konča pred večerom.
Mestna občina Murska Sobota postaja odgovorna občina. Postavili smo si jasne prioritete; nova delovna mesta, smele razvojne usmeritve - investicije, izobraževanje (prav letos jeseni bomo prvič v zgodovini Prekmurja začeli z visokošolskim učnim programom v gradu Rakičan), prometna in druga infrastruktura. Ne smemo pa pozabiti na kakovost življenja občanov, solidarnost in kulturo. Enoje prepleteno z drugim, navsezadnje smo mestna občina. Razveseljiv je porast zainteresiranosti sodelovanja družb in posameznikov z občino pri skupnih projektih, ki so namenjeni vsem nam. Lep primer takega sodelovanja bo letošnji festival Soboški dnevi.
Za vsak napredek sta potrebni vizija in strategija, ki nam morata biti jasni. Nekaj le-te sem vam že predstavil v prejšnjih številkah. S predstavitvijo bodočih dogajanj v naši občini bom nadaljeval, saj še vedno trdim, da je informiranje vseh vas zelo pomembno za dosego naših skupnih ciljev, med katerimi je na prvem mestu - večja blaginja vseh nas.
Občina zagotavlja pogoje, infrastrukturo, da lahko organizacije in posamezniki ustvarjajo skupno dobro za vse občane. V prihodnjih mesecih se bo pričela gradnja nove glasbene šole, ki prav v juniju praznuje svojo 60-let-nico ustanovitve. Prepričan sem, da se bo v prihodnosti mestna občina ponašala z mnogimi glasbenimi ustvarjalci, ki bodo prepoznavni doma in širom sveta. Vesel sem, da so tudi mladi dobili svoje nove prostore. Kot župan sem se rad odzval njihovi prošnji.
Prijetno je bilo stopiti v prostor, kjer vlada povsem nova energija. Tudi vezi med generacijami so se s tem obnovile, čeprav je na mladih sedaj velika odgovornost. Mladi so neobremenjeni s preteklostjo, zanimajo jih le dejanja. Jaz jim zaupam in trdno sem prepričan, da se vsaka naložba v mladino obrestuje. Ne gre pozabiti, da so odprti tudi prostori za brezplačno pravno svetovanje, ki ga sleherni izmed vas lahko uporabi v prostorih knjižnice v središču mesta.
Mnogo se lahko naučimo od starejših občanov, katerih potrebe, navade in bogate izkušnje sem, odkar sem župan, dobro spoznal. V mestu in krajevnih skupnostih me starejši občani vedno dobro sprejmejo. Sam jim rad prisluhnem, saj se iz njihovih izkušenj da marsikaj naučiti. Situacije, ki so jih oni nekoč že prebrodili, mogoče jutri čakajo nas in zakaj bi potem ne poslušali, kaj je bilo dobro in kaj ne.
Posebno mesto pa si bo v teh dneh, ki postajajo zmeraj toplejši, zaslužil šport. Zdravje, je osnovni pogoj za vse ostale aktivnosti, ki jih opravljamo v življenju. Sami smo odgovorni, da živimo zdravo in se zavedamo pozitivnih vplivov rekreacije, pa naj bo to tek, košarka, kolesarjenje, nogomet ali pa le lahkoten sprehod po mestu. Sam se zavzemam za vzpostavitev primernih pogojev, ki bi pripomogli k temu, da bi občanke in občani Mestne občine Murska Sobota lahko živeli zdravo. Pa naj so to športno-rekreacijski objekti ali športne prireditve in pa osnovna rekreacija za naše najmlajše ali starejše občane.
Družbeno življenje v mestu dobiva nov zagon, mnogi občani to že opažajo, vsekakor pa spremembe zahtevajo svoj čas. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Sam bi si želel, da iščemo skupna stališča in hotenja ter jih s skupnimi močmi še naprej poskušamo uresničiti. Vse kaže, da nam bo uspelo.
3
MESTNI SVET
številka 49
Majska seja mestnega sveta
eprav so bile od zadnjega poročanja v občinskem glasilu tri seje Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, se zaradi časovnega zamika osredotočamo na zadnjo - majsko, na kateri je bil sprejet zazidalni načrt za območje med ulico Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti. Zunaj tako imenovanega blokovskega kompleksa je ob Stari ulici in Vrtni ulici predvidena gradnja dveh stanovanjskih objektov z 42 stanovanji, pritličja pa bodo deloma namenjena tihi obrti in ali servisom. V kleti enega od objektov bo možno urediti lokale z gostinsko ali obrtno ponudbo, v drugem pa zaklonišče. Ob Kocljevi ulici so predvideni poslovni in stanovanjski objekti z mansardnimi stanovanji ter nadstrešnico za pokrita parkirišča na dvoriščni strani. Predvidena pa je tudi gradnja garažne hiše s poslovnimi prostori, o kateri smo že pisali.
Južno od obstoječega zaklonišča je predvidena gradnja osrednjega energetskega objekta, kotlovnice, ob zahodni strani pa je možna postavitev objektov za gostinsko, trgovsko ali servisno dejavnost. Predvidena je tudi prizidava lekarniških prostorov na zahodni strani objekta Dom tehnike ( katerega ravna streha bo zamenjana z dvokapnico) in prizidava kotlovnice na severni strani objekta Vrtna 2 in 4. V osrednjem delu kompleksa med Staro in Vrtno ulico ter na zahodni strani objektov ob Kocljevi ulici je možna gradnja podzemnih parkirišč, predvidena pa je tudi gradnja dveh tripleks garaž ob obstoječi garaži v Stari ulici in bloku Stara ulica št. 1.
Ob poslovno stanovanjskih objektih, kjer so v pritličju gostinski lokali, se v okviru pripadajoče gradbene parcele lahko uredijo sezonski gostinski vrtovi, ob pogoju, da bo zagotovljen prehod za pešce, s širino pločnika najmanj 1,5 metra.
Na območju zasebne zazidave med Cankarjevo, Kocljevo in Slomškovo ulico, ob Prežihovi ulici in v kompleksu vrtca je možna postavitev enostavnih objektov, kot so drvarnice, garaže, lope, ute in bazeni. Obenem pa tudi klopi, cvetličnih korit in senčnic nad parkirišči ter zaščitnih ograj in ramp. Razmerje med zelenicami in dodatnimi parkirišči mora biti uravnovešeno. K objektom, za katere v okviru gradbene parcele ni možno zagotoviti ustreznega števila parkirnih mest, bo prostor na skupnih površinah, kar bo določeno v pogodbi med stanovalci in mestno občino. Bistveno za njene občane, ki živijo ob ulici Štefana Kovača, pa je, da so vzporedno z njo predvidena vzdolžna parkirišča in dvostranska kolesarska steza ter osrednja pešpot preko blokovskega kompleksa v smeri vzhod -
zahod ter tako neoviran pretok ljudi, koles in avtomobilov.
Vse nove prometne ureditve (preboj Kocljeve do Cankarjeve ulice in Stare do ulice Štefana Kovača ter novi priključek na Prežihovi ulici) bodo izvedene na strokovnih osnovah. Predvidena pa je tudi ureditev parkirišč ob Kopitarjevi ulici za dovoz in odvoz otrok iz vrtca ter parkirišče za osebje.
Največ časa so mestni svetniki na 29. seji mestnega sveta namenili izvedbi projekta Turistično - rekreacijski športni zdraviliški center Fazanerija. Gre za ureditev mestnega kopališča, s katerim upravlja javno podjetje Komunala Murska Sobota in s svojo zastarelo kopališko infrastrukturo kljub nižjim cenam vstopnic, že dolgo ni več konkurenčno termalnim kopališčem v turističnih krajih pokrajine ob Muri. V Ledavo, v neposredni bližini soboškega letnega kopališča, pa se že leta izteka geotermalna voda, ki bi lahko služila za dogrevanje in podaljšala kopalno sezono, ker je poletna prekratka, da bi lahko pokrila stroške vlaganj za posodobitev kopališča, ki je bilo nekoč ponos mesta.
Po besedah direktorja Komunale Mirka Šabjana število kopalcev upada, vstopnina ne pokriva stroškov obratovanja in prihaja do izgube. Da bi kopališče v Murski Soboti spet oživelo in kot nekoč pritegnilo kopalce iz severovzhodne Slovenije ter postalo konkurenčno kopališče, se je župan mestne občine Anton Štihec odločil poiskati strateškega partnerja. Za njegovo izbiro je predviden javni razpis, v razpravi pa je mestni svetnik Janez Štotl opozoril, da mora biti iz njega razvidno, kaj pravzaprav občina želi. Podžupan Drago Šiftar je izrazil bojazen, da strateški partner ne bi želel le z lahkoto priti do zelo atraktivnega zemljišča v mestu in da mora biti pogodba natančno pripravljena. Prav zato je Vladimir Goldinskij predlagal predhodni razpis urbanistično-arhitekturnega natečaja za idejne rešitve. Anton Štihec je pojasnil, da želi najti prav takega strateškega partnerja, ki bo združeval zahtevano: upošteval bo finančne in strokovnjake s področja urbanizma in arhitekture. Potrebuje pa sklep, da lahko začne s postopkom izbire. Predlagani dokument so svetniki dopolnili z določilom, da bosta župan in mestna uprava sklenila pravne posle s strateškim partnerjem za izvedbo projekta šele po predhodnem soglasju mestnega sveta.
Na majski seji pa je bil med drugim sprejet tudi sklep o začetku postopka za preselitev tekstilne tržnice na staro-novo lokacijo na zelenici pri osrednji mestni tržnici.
Brigita BAVČAR
4
mestni svet
Svetniški predlogi in pobude
PREDLOGI IN POBUDE SVETNIKOV NA 29. SEJI MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA, DNE 18. MAJA 2006
Drago ŠIFTAR:
• V imenu odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem je predlagal, da se naj na eno od naslednjih sej vključi celovito poročilo o delovanju Pomurske turistične zveze.
• Informacija o primerljivosti glob, določenih z občinskimi odloki z višino glob, določeno v odlokih drugih občin v Sloveniji, je korektno pripravljena. Ugotoviti je možno le, da so globe, določene v odlokih mestne občine, povprečne, nekatere globe pa so v mestni občini celo najnižje. Torej je sklep mestnega sveta glede tega realiziran, kazni pa niso pretirane.
Alojzij ROUS:
• Iz odgovora na vprašanje, postavljeno ob obravnavi zaključnega računa proračuna mestne občine za leto 2005, je razvidno, da je Ministrstvo za finance povečalo sredstva primerne porabe občin za 10 % za leto 2005 in še 4,8 % za leto 2006. Povečale so se tudi obveznosti občin. Obveznosti občin so se povečale pred letom 2005, torej je te obveznosti sprejela že prejšnja vlada, ki je povečala primerno porabo občin za 3,6 %. Edina obveznost, ki jo je v letu 2005 sprejela nova vladaje pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih v dejavnosti predšolske vzgoje.
• V proračunu mestne občine za leto 2006 je za šport predvidenih 134 milijonov tolarjev. Poleg športa je pomembna tudi rekreacija, saj se dosti Sobočancev sprehaja (proti Markišavcem, Bakovcem). Sprehajalne poti niso urejene, gre v glavnem za poljske poti. Na to opozarjajo tudi občani iz Rakičana. Predlagal je, da se naj, ob predvidenih investicijah, uredijo še sprehajalne poti.
Anton ŠKRABAN:
• Opozoril je, da avtobusno postajališče ob Tišinski cesti nima nadstreška, zaradi česar šolarji čakajo na avtobus čez cesto, ob trgovini. Ker ob prihodu avtobusa tečejo čez cesto, se lahko zgodi nesreča.
• Ob zadnji poplavi je Mura na kolesarsko stezo nanosila pesek, ki bi ga bilo treba odstraniti.
Darko RUDAŠ:
• V razgovoru z državnim sekretarjem, ki je pristojen za razpis pri urejevanju romskih naselij, je dobil zagotovilo, da je mestna občina že dobila odločbo o dodelitvi sredstev. Na podlagi prijave na razpis so pridobljena sredstva v višini 26 milijonov za leto 2006 in za leto 2007 v višini 26 milijonov. Predlagal je, da občinska uprava pripravi vso potrebno dokumentacijo, da bodo lahko čim prej pričeli z izvedbo programa, ki je bil prijavljen na razpis.
• V imenu vseh prodajalcev na soboški tekstilni tržnici se je zahvalil za predvideno preselitev. Ob tem je opozoril, da je tržnico potrebno primerno urediti, kajti v kolikor bo okolica nezadovoljna, se zna zgoditi, da bo tržnico spet treba seliti. Torej se naj omogoči, da bodo prodajalci imeli tudi parkirne prostore, kjer bodo lahko nemoteno parkirali avtomobile.
Jože ŠADL:
• Kot predsednik odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo je prejel vrsto vprašanj občanov, in sicer:
• Vprašanje meščank in meščanov mesta M. Sobota, ki stanujejo v centru mesta, se nanaša na preboj ulice Juša Kramarja in Cankarjeve oz. Kuharjeve, urejanje tistega dela.
•	Drugo vprašanje se nanaša na aktivnosti v zvezi z dinamiko izgradnje podhoda na Lendavski ulici. Po informacijah je nekaj težav v zvezi z gradbenim dovoljenjem. Vprašanje je, kakšna je dinamika izgradnje podhoda?
•	Dvomi se v skladnost del, ki se izvajajo na lokaciji Lendavske ulice s projektno dokumentacijo.
•	Kdaj se bodo pričela dela na kompleksu v Černelavcih in v kakšni višini je bil plačan komunalni prispevek?
Nadja IVANC MILOŠEVIČ:
• Rekreacijske poti, trim stezo v Fazaneriji in poti, ki jih uporabljajo tekači in rekreativci, je treba po planu vzdrževati, pokositi travo in urediti gozdno pot, ki je bila v Fazaneriji narejena. Ta je danes polna blata zaradi večjih količin dežja, del te steze je bil uničen s prevozi zaradi čiščenja dela Fazanerije, del pa zaradi gradnje igrišča z umetno travo pri stadionu. Predlagala je, da se še to pomlad to popravi; gre za javni interes, ki ga mora občina financirati.
•	Murska Sobota je edino regijsko središče in edina mestna občina, za katero se v Delu in na teletekstu nacionalne televizije ne objavljajo kulturni dogodki. Tu je treba nekaj ukreniti.
•	Postavila je še vprašanji, zakaj so ustavljena dela na podvozu na Lendavski ulici in zakaj ni bilo proslave ob 27. aprilu - dnevu upora?
Vladimir GOLDINSKIJ
• Menil je, da so za strategijo oz. vizijo razvoja	vsakega
mesta	potrebni
določeni pogoji: ekonomski, finančni, geološki, socialni, največji pogoji pa so naravni. Murska Sobota se v novejšem obdobju - (60 - 70 let), razvija v trikotniku, obdanem na severni strani z reko Ledavo, na zahodni s kanalom in na
5
junij 2006
MESTNI SVET
številka 49
vzhodni z železniško progo. Če sta železniška proga in kanal moteč element za razvoj mesta, je rečica Ledava zelo zanimiva za razvoj, saj bi se mesto ob njej ali pa tudi preko nje lahko širilo. Predel med Ledavo in lendavsko cesto je desetletja pust in zapuščen. Dal je pobudo, da bi v naslednjem občinskem proračunu ali pozneje, tudi ta kare vključili v vizijo razvoja našega mesta, še posebej zato, ker se zdaj (trenutno morda ne) izvaja podvoz, za njim je predvidena ureditev reke Ledave in ureja se obvoz ob puconskem potoku. Na predavanju o reki Ledavi, je Stojan Habjanič društvu prijateljev Murske Sobote analitično prikazal stanje Ledave in možnosti, ki jih ima. Ledava v takšnem stanju kot je, ne ponuja zanimivega elementa pri razvoju, ampak bi jo bilo potrebno urediti s kaskadami, z dvigom vodnega nivoja, s kakšnimi mostički, s kolesarsko stezo, z alejo itd. To je pobuda, za katero želi, da bi jo lahko upoštevali pri nadaljnjem razvoju. Drugi segment pri razvoju mesta vidi v ureditvi prometne infrastrukture. V M. Soboti so javna parkirišča na treh mestih: ob predelu Gregorčičeve in Staneta Rozmana, kjer parkira okrog 50 avtomobilov, na predelu avtobusnega postajališča je gramozirano parkirišče, kjer parkira še veliko več avtomobilov, in nasproti, na bodočem preboju Slomškove ulice, parkira ravno toliko avtomobilov. Parkirišče pri avtobusni postaji bo v kratkem gradbišče, prav tako na Gregorčičevi ulici (zaradi gradnje varovanih stanovanj), preboj Slomškove ulice je tudi vprašljiv, lahko da bo danes jutri izveden. To pomeni, da za cca 150 avtomobilov, ki zdaj parkirajo v mestnem jedru ali po mestnem jedru, v naši viziji nimamo drugih parkirišč. Da bi jih uredili, je potrebno zemljišče, ki ga občina nima. Za to je dal pobudo, da bi pristopili k odkupu strateških, pomembnih zemljišč, ki bi omogočala ureditev teh pogojev.
• Na pobudo Društva prijateljev M. Sobote je dal pobudo v tem smislu, da se privabi čim več gostov iz Moravskih Toplic, kjer se nakazuje izgradnja hotelov in apartmajev, v M. Soboto. Goste bi lahko privabili z infrastrukturo, cestna infrastruktura obstoji,
ampak je zelo slaba, kolesarske steze pa nimamo. Kolesarska steza je načrtovana, vendar je obstala pri podvozu. Občina Moravske Toplice je kolesarsko stezo speljala do Martjanec in tam je zdaj obstala. Dal je pobudo, da se ne čaka na izgradnjo podvoza; so tudi druge poti: mimo Noršinec, Mlajtinec, Rakičana. Začeti bi morali aktivnosti.
•	Ko drugod po Sloveniji izvrtajo termalno vodo s temperaturo 40 - 50 C, že delajo načrte za turizem. V naši občini pa termalna voda že leta curlja v Ledavo. Pri strategiji razvoja rekreacijskega centra je to sicer omenjeno; dal je pobudo, da se to aktivira in se te akcije uresničijo. Izrazil je upanje, da podane pobude niso neuresničljive, ampak da bi jih vključili v vizijo razvoja.
•	Na 17. seji mestnega sveta je župana in prisotne seznanil, da je bil na mestni svet in župana naslovljen in posredovan dopis stanovalcev Slomškove ulice 7 v Murski Soboti, ki se nanaša na problematiko podaljšanja obratovanja gostinskih lokalov, ki so v tem objektu. Stanovalci se ne strinjajo, da se obratovanje gostinskega lokala podaljšuje. Mestne četrti so letos dobile to prijavo; organiziran je bil sestanek s predstavnikom lastnikov stanovanj in z upravnikom (FISA). Po razpravi o tej problematiki, so prišli do zaključka, da mestne četrti, razen da uporabnika lokala obvestijo o pritožbi, drugih kompetentnih možnosti nimajo. Dopis so za to posredovali na občinsko upravo, vendar odgovora ni. Zaprosil je, da se ta problematika poskušala uspešno in v čim krajšem času rešiti.
Dane KATALINIC:
Opozoril je na aktualno potrebo po dograditvi manjkajočih prostorov za področje predšolske vzgoje oz. manjkajočih oddelkov za vrtec M. Sobota. Vsak dan se srečujejo z dodatnimi vpisi otrok, število oddelkov se bo z novim šolskim letom povečalo. Gradnja manjkajočih prostorov je predvidena v razvojnih programih; glede na pereči problem je opozoril, da se tega ne sme pozabiti.
•	Kazalo bi pristopiti k revitalizaciji potoka Mokoš skozi Krog in Bakovce, do izliva v reko Muro. Menil je, da ne gre za zahteven poseg, okolju in ljudem bi pa veliko pomenil.
•	Pri planiranju srednjeročnega razvoja ne gre pozabiti na vizijo, da se atletska steza realizira v Bakovcih. V Bakovcih je že močna osnova in bi atletska steza imela vse pogoje, tekmovalne, rekreativne in druge vsebine.
Franc MEOLIC:
• Že pred časom je dal pobudo, da se analize pitne vode objavljajo v lokalnih medijih. Ljubljanski mediji poročajo, da je v Prekmurju slaba kvaliteta vode, najslabša v mestni občini in okolici. V občini pa govorimo, da pijemo dobro vodo. Odgovorne je vprašal, ali si občani in občanke ne zaslužijo, da se jim preko medijev sporoči, kakšno vodo pijejo?
•	Zanimalo ga je, kdaj bodo sanirani posedki asfalta na stranskih cestah v krajevnih skupnostih.
•	Postavil je vprašanje, ali so se že pojavili investitorji za obrtno industrijsko cono, ki bi zaposlili nekaj ljudi?
Ivan KAROLI:
• Predlagal je, da bi naj mestni svet dal pobudo, da bi se poenostavili kriteriji za pridobitev oz. nabavo opreme za bolnišnico. S postopki se zavlačuje; če bi vse občine, v katerih so bolnišnice, dale podporo Državnemu zboru oz. vladi, bi lahko prej prišlo do sprememb. Glede na to, kako dolgo se že nabavljajo operacijske mize, je vprašanje, kako dolgo bodo še opremljali porodniški oddelek bolnišnice v naši občini.
Ivanka CIFER
6
junij 2006
MESTNI SVET
Županovi odgovori
Anton ŠTIHEC:
•	Predlog, da naj bi na eno od naslednjih sej vključili celovito poročilo o delovanju Pomurske turistične zveze, je sprejemljiv.
•	Sklep mestnega sveta o pripravi informacije o primerljivosti glob, določenih z občinskimi odloki z višino glob, določeno v odlokih drugih občin v Sloveniji, je realiziran. Gradivo so člani mestnega sveta prejeli skupaj z ostalim gradivom za sejo. Primerjava glob je za mestno občino ugodna.
•	Odgovor glede primerne porabe občin je pripravil oddelek za proračun in finance. Znesek primerne porabe občin na prebivalca sedaj znaša 99.175 SIT. Povečane zakonske obveznosti, ki jih občine morajo izvajati, so povzročile, da se občine srečujejo s problemi: od države sredstev ne dobijo in morajo same zagotoviti denar. Res je večino teh zakonov sprejela prejšnja vlada.
•	Urejanje poljskih poti: urejanje je predvideno v sklopu postavk proračuna, kjer je nekaj denarja namenjenegano za KS. Pobuda se je verjetno nanašala ureditve rekreacijskih poti v mestu. V proračunu je v razvojnih programih KS predvidena investicija razsvetljavo kolesarske steze M. Sobota - Rakičan, v naslednjih letih pridejo na vrsto še druge kolesarske steze. Poljske poti bodo urejene v okviru možnosti (navožen bo gramoz in ustrezno bodo utrjene).
•	Za postavitev nadstreškov nad avtobusnimi postajališči je enkrat že bil izveden razpis. Predvidena je bila enotna ureditev postajališč z nadstreški po celi občini. Na razpis so ponudniki dali manjše število izgradnje postajališč z nadstreški, kot jih je v mestni občini, zato je bil razpis ponovljen oz. dejansko prilagojen, saj ponudniki predlagajo, da bi v sklopu teh nadstreškov napravili tudi reklamno razsvetljavo, preko katere
bi oni dejansko financirali tudi nadstreške. Torej to ne bi bil strošek mestne občine, ampak strošek investitorja, v zameno pa bi dobil možnost zakupa reklamnega oglaševanja v sklopu tega nadstreška. V primestnih naseljih to reklamiranje za investitorje ni zanimivo, zato se občina dogovarja, da bi bilo to reklamiranje nameščeno na določenih mestih v mestu M. Sobota.
•	Za sanacijo kolesarske steze ob Muri bo opravljen ogled in pripravljen predlog rešitve.
•	Mestna občina je že včeraj prejela odločbo o dodelitvi sredstev na razpisu za urejanje romskih naselij, in sicer za leto 2006 28 milijonov in isti znesek za leto 2007. Projekti so v tej fazi pripravljeni in bodo letos izvedeni.
•	Kar se tiče tekstilne tržnice in primerne ureditve: ne bi radi, da bi prišlo do nezadovoljstva okolice, zadeva mora biti obojestranska. Če bodo prodajalci spoštovali vse predpise, župan ne vidi razloga, da bi prišlo do nezadovoljstva s strani okolice. Zavedati se je treba, da so v bližini privatna zemljišča, kjer imajo lastniki pravico parkirati. Na parkirišču, ki je v občinski lasti, bodo prodajalci na tekstilni tržnici imeli možnost parkirati in si stojnico napolniti. Upoštevati pa je treba predpise (za nepravilno parkiranje se plača kazen).
•	Glede preboja Juša Kramarjeve in Kuharjeve ulice bo zadeva preverjena; odgovor glede dinamike gradnje podvoza bo župan podal pri naslednji točki dnevnega reda.
•	Dela na kompleksu v Černelavcih so se začela, stebri že stojijo; odgovor na vprašanje glede komunalnega prispevka bo podal pozneje g. Ružič.
•	Za košnjo trave ob kanalu ima koncesijo vodno gospodarsko podjetje; v kolikor bodo premalokrat kosili travo, bo občina našla sredstva v proračunu in to uredila. Na enak način je bilo to
urejeno tudi lani, sicer malo prepozno.
•	Ureditev Fazanerije je predvidena v sklopu projekta celostne ureditve kopališča, v povezavi s stadionom in teniškimi igrišči. Tako bi Fazanerija dobila celostno podobo, ki bi se začela urejati po etapah. Za primerno ureditev poškodovanih posameznih delov gozdne poti se bodo v proračunu našla določena sredstva, ampak verjetno je mišljena celotna trim steza.
•	Pred kratkim so bili odprti prostori za mlade v gradu, v sklopu katerega je tudi multimedijski kulturni center, ki bo pokrival vse kulturne dogodke v mestu, občini in celotnem Pomurju. Dogovorjeno je tudi bilo, da se bodo podatki pošiljali na državno raven oz. inštitucijam, ki te zadeve objavljajo. Ni pa možno prisiliti Dela, da objavi informacije, čeprav bi te morale biti brezplačne.
•	G. Goldinskij je dal vrsto konstruktivnih predlogov. Za območje med Lendavsko cesto in Ledavo je izdelan zazidalni načrt, ki še ni do konca sprejet. To je območje, kjer lastnik zemljišča Gomboc - gradbeni inženiring tudi ni zadovoljen z osnovno ureditvijo, ki jo je v I. obravnavi sprejel mestni svet. Lahko se naredi javni urbanistični in arhitektonski natečaj za ureditev območja od vojašnice do Ledave in Lendavske ulice; tudi za revitalizacijo Ledave na obrobju grajenih struktur mesta se po končni ureditvi podvoza lahko najde celovita ureditev.
•	Glede javnega parkiranja in ugotovitve, da bo za 150 avtomobilov parkirnih mest premalo, je župan že večkrat govoril in javno povedal, da v Kocljevi ulici nameravajo zgraditi garažno hišo, s preko 220 parkirnimi mesti. Nekaj občinskih parkirišč je pod Pokrajinsko in študijsko knjižnico, kjer bi občani lahko parkirali. Predpogoj pa je drugačen režim parkiranja v Kocljevi ulici, kajti če
7
MESTNI SVET
številka 49
bodo na Kocljevi ulici urejene modre cone, je težko pričakovati, da bo nekdo parkiral v garažni hiši. Potreben bo dogovor, kako doseči, da bodo občani parkirali v garažni hiši. Župan je prisotne seznanil, da se pri bolnišnici v Rakičanu nadaljuje gramoziranje območja ob asfaltiranem parkirišču. Zemljišče je v občinski lasti. Z generalštabom slovenske vojske je ob izvajanju projekta poljske bolnišnice, ki je lociran neposredno ob sami bolnišnici, in zaradi katerega je bilo ukinjenih nekaj parkirišč znotraj kompleksa, bilo dogovorjeno, da občina da na voljo to zemljišče, ob pogoju, da država zagotovi in uredi parkirišče vsaj v gramozirani izvedbi. Tako bi se parkirišče nekoliko razširilo, z željo, da se reši prometni kaos, ki vlada na tem območju. Ker je nekaj gramoza zmanjkalo, bo občina sofinancirala 50 m3 gramoza za ureditev gramoziranega parkirišča za potrebe vseh, ne le občanov naše občine. Pri ministru za zdravje so že potekali razgovori na to temo. Gramozirano parkirišče, ki je na zemljišču v občinski lasti, bi v prihodnosti želeli urediti še z asfaltno prevleko. Od države pa bi želeli dobiti že urejeno parkirišče neposredno ob bolnišnici v upravljanje in potem z ustreznim režimom dobiti tudi povrnjeno investicijo, ki jo bomo tam morali še izvesti. Problem je pereč in se v tem smislu tudi rešuje. Gre pa za problem, ki se tiče celotne regije, sedaj ga rešuje le mestna občina s svojimi sredstvi.
•	Tudi v interesu mestne občine je, da čim več ljudi privabi v mesto. Prav projekt rekonstrukcije kopališča, ki bo vključeval tudi nastanitvene kapacitete, ki bi jih naj izvedli ob pomoči bodočih investitorjev na tem območju, nakazuje to smer. Seveda so tu še kapacitete hotela Diane. Letos se bo uredila oz. izvedla tudi kolesarska povezava z Moravskimi Toplicami iz Martjanec do Nemčavec neposredno ob športno rekreacijskem kompleksu.
•	0 termalni vodi je bilo že veliko govora. Predvideva se, da bo strateški partner v sklopu projekta rekonstrukcije kopališča tudi to področje vključil v celostno urejevanje. Mestna občina pripravlja izdelavo strategije ener-
getske oskrbe, kjer bodo v sklopu lete obdelani vsi energenti, ki jih želimo v prihodnosti razvijati. Poudarek je vsekakor na zelenih energentih (plin, elektrika, voda, geotermija itn.).
•	Kar se tiče predlogov Društva prijateljev M. Sobote pa je priporočljivo, da se člani društva pridejo kdaj pa kdaj tudi pozanimat na mestno upravo, kjer bodo lahko ugotovili, da je večina njihovih predlogov že vključenih v razvojne dokumente oz. se celo izvajajo, zato ni potrebe po tem, da se ponovno odkriva topla voda. Vsekakor pa so dobrodošli vsi predlogi, ki so konstruktivni in predvidevajo večjo blaginjo za naše občanke in občane.
•	Kar se tiče podaljšanja obratovalnega časa gostinskega lokala na Slomškovi 7, je bilo že kar nekaj pripomb, tudi pritožba na obratovalni čas. Pritožbo rešuje župan kot drugostopenjski organ. Zadeva je rešena z odločbo, kjer so navedeni določenimi pogoji. Do konca tega meseca je rok, do katerega mora uporabnik tega gostinskega lokala te pogoje izpolniti, v kolikor jih ne bo, bo rešitev drugačna, kot je v odločbi predvideno. Gre pa za nerazumevanje lastnika lokala in stanovalcev znotraj skupnega objekta.
•	Župana veseli, da se povečuje število vpisov v vrtec. Za stavbo, ki jo uporablja soboški vrtec, se prav v teh dneh sklicuje denacionalizacijska obravnava na ministrstvu za kulturo. Zaradi tega bo najverjetneje morala biti dograditev manjkajočih prostorov za vrtec vključena v proračunskem letu 2007.
•	Revitalizacija potoka Mokoš: v letošnjem letu bo izdelan celovit projekt razvoja posameznih vasi (vseh primestnih vasi), po več segmentih (gospodarski, socialni, prostorski), obdelane bodo tudi vodno gospodarske ureditve. Mokoš, ki teče skozi naselje Bakovci, je velika priložnost in se lahko celostno uredi; pridobiti je možno tudi denar iz strukturnih skladov Evropske unije. Vendar je za to potreben projekt.
•	Gradnjo atletske steze oz. športno rekreacijskega območja Bakovci bo občina letos prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo, sama gradnja
pa bo odvisna od uspešnosti na razpisu.
•	G. Meolic je opozoril, da se po lokalnih medijih ne objavljajo poročila o kvaliteti pitne vode. To je najmanjši problem. S podjetjem Komunala bo dogovorjeno, da se to mora objavljati. Mislim pa, da se občasno že objavlja. Najslabša kvaliteta pitne vode je v nižinskih delih Prekmurja (Dokležovje, Lipovci) in ne v mestni občini; dejstvo je in to poudarjam, da je pitna voda v mestni občini M. Sobota neoporečna; kvaliteta vode se redno kontrolira.
•	Sanacija posedkov asfalta v krajevnih skupnostih: občinska uprava se je z Mestnimi plinovodi dogovorila za dodatno kvadraturo, ki predstavlja površine nad plinskimi korisorji, ki jih je potrebno sanirati. Mestni plinovodi bodo dali sredstva, s katerimi bodo sanirani odseki cest v posameznih delih mesta in krajevnih skupnostih.
•	V severni obrtni industrijski coni so na podlagi predpogodb, in sklenjenih pogodb, prodani trije kareji. V skladu s sklenjenimi pogodbami morajo investitorji pristopiti h gradnji že letos jeseni. Razpis za ostale dele zemljišč bo izveden v prihodnjih mesecih. V občinskem proračunu so iz tega naslova predvideni prihodki, zato je letos treba zadevo zaključiti.
•	V zvezi s pobudo, da bi vse mestne občine podprle hitrejšo nabavo operacijskih miz oz. kirurških postelj, je župan prisotne seznanil, da je o tem razpravljal tudi izvršilni odbor Slovenske demokratske stranke. Dogovorjeno je bilo, da je treba narediti vse, da ne pride do pritožb, kajti naša zakonodaja trenutno dovoljuje pritožbe, s čimer se zavlačujejo postopki. Dogovorjeno je bilo, da bosta v primeru pritožb Ministrstvo za zdravje in vlada storila vse potrebno, da se po najkrajšem možnem postopku sprejme nova zakonodaja, ki bo takšne anomalije onemogočala. Ni pa nič narobe, da mestne občine skupaj dajo pobudo, ampak zadevo rešuje Ministrstvo za zdravje v pogovorih, pa tudi predsednik vlade je že apeliral na pritožnike, da upoštevajo nastalo situcijo.
8
junij 2006
AKTUALNO
Svet pomurske regije
vet pomurske regije, ki mu predseduje Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota in šteje 23 članov, ki smo jih predstavili v prejšnji številki Soboških novin, je na majski seji potrdil poročilo o konstituiranju Regionalnega razvojnega sveta. Vanj mora biti imenovan le še predstavnik Pomurske madžarske narodnostne skupnosti, pri vodstvu katere je prišlo do zapletov glede predsednika. Prav tako pa bo morala obrtna zbornica prelagati nadomestnega člana za preminulega Tomaža Dreslera.
Posebej pozorno so poslanca državnega zbora Joško Horvat in Geza Džuban ter državni svetnik Marjan Maučec in prisotni člani obeh organov ter novinarji prisluhnili dr. Ivanu Žagarju, ministru Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Predvsem številkam, ki jih je le-ta nizal, ko se je z zamudo zaradi prometnega zastoja na pomurskih cestah, pridružil zasedanju v Pomurskem akademskem centru. Vroča debata za okroglo mizo pa je po pričakovanjih potekala na aktualno temo razdeljevanja neposrednih regionalnih spodbud v letu 2006. Pri tem gre za dva sklopa sredstev: v prvem za 416 milijonov tolarjev, namenjenih za prioritetne regionalne projekte. V drugem pa za naložbe v javno infrastrukturo, v višini 587 milijonov tolarjev, kar je več od prvotno namenjenih 330 milijonov. Dodatnih 205 naj bi občine letos namenile za ureditev infrastrukture v romskih
naseljih. Člani Sveta pomurske regije so sprejeli sklep, da se sredstva, dodeljena pomurskim občinam, ki bi ostala neizkoriščena tam, kjer še nimajo pripravljenih projektov, preusmerijo, da ne bi ostala neizkoriščena. Preostanek pa se za te projekte zagotovi iz neposrednih regionalnih spodbud v letu 2007. Po izraženi bojazni predsedujočega, da občine ne bi prejele pričakovanih sredstev, namenjenih pomurski regiji, je bil sprejet tudi sklep o pridobitvi vladnega dokumenta, koliko sredstev je namenjenih Pomurju za neposredne regionalne spodbude in bo opredeljen tudi namen njihove porabe. Tako, da ne bo očitane centralizacije znotraj regije, v okviru katere naj bi, po besedah ministra Žagarja, na Pomurca prejeli 512 evrov.
Za razvojna sredstva se bodo v pripravi Regionalnega razvojnega programa za Pomurje 2007-2013 s projekti, ki jih pripravljajo, potegovali v odboru za gospodarstvo, s pododborom za turizem, odboru za človeške vire s pododbori za kakovost življenja, kulturo in izobraževanje,(ne pa tudi za šport, ker predlog o naknadni ustanovitvi, ki ni v skladu z izhodišči, ni bil sprejet) odboru za infrastrukturo, odboru za razvoj podeželja ter odboru za okolje in prostor.
Osnutki dokumentov razvojnega programa za naslednjih sedem let so v pripravi , razvojni posvet bo v juniju, potreben pa bo pameten dogovor o prioritetah za uresničitev zapisanega na papirju in uresničeno v življenju ljudi v pokrajini ob Muri.
Brigita BAVČAR
Potek vodooskrbe v Pomurju je predstavil župan občine Rogaševci Janko Halb, ki je v svetu regije kot predstavnik upravljalcev zavarovanih območij narave in poudaril, da se zaključuje rok 80 milijonov vrednega razpisa za pripravo okoljskega poročila. Javno naročilo za izvedbo državnega lokacijskega načrta mora biti izvedeno do septembra 2007.
Župani so na Svetu pomurske regije po razpravi o
umestnosti selitve študija menedžmenta v agroživilstvu s prvotno predvidne Srednje kmetijske šole v Raziskovalno-izobraževalno središče Rakičan in prostore Srednje zdravstvene šole, soglašali z novo lokacijo. Podprli so sklep predsedujočega župana Mestne občine Murska Sobota Antona Stihca, ko jim je pojasnil, je vodstvo Srednje kmetijske šole Rakičan ni želelo prevzeti odgovornosti za izvajanje visokošolskega študijskega programa.
9
Minister dr. Ivan Žagar na seji Sveta pom urske regije v PAC-u.
AKTUALNO
številka 49
Konferenca mest v regionalnem trikotniku Avstrije, Slovenije in Madžarske
rireditev pod nazivom "Konferenca mest", je potekala 15. maja 2006 v Bad Radkersburgu. Srečanje je organiziralo osem mest avstrijske vzhodno štajerske kooperacije mest in deželna vlada avstrijske Štajerske ter avstrijska vzhodnoštajerska podjetja. K pogovoru o skupnem soočenju z gospodarskimi in družbenimi izzivi prihodnosti so povabili sedem sosednjih mest iz Madžarske ter devet slovenskih mest.
Po zadnji širitvi Evropske unije so postale meje med našimi sosednjimi deželami prehodnejše in hkrati so se odprle številne nove možnosti na področju gospodarskega sodelovanja. Mesta kot središča obmejnih regij imajo pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju in odpiranju novih delovnih mest. Namen konference je bil dogovor o možnostih tesnejšega skupnega sodelovanja v prihodnje. Cilj konference pa je vzpostaviti nove stike med mesti in okrepiti gospodarsko sodelovanje s skupnimi projekti in dejavnostmi. Pomembno pri sodelovanju je ustvariti povezavo na področju kupne moči, ki bo prinesla koristi jedrom mest in celotne regije. Skupno bo oblikovanje ponudb na področju turizma, z medsebojno promocijo mest in oglaševanjem v medijih. Za trženje čezmejne turistične ponudbe mest je predvidena izdelava skupnega zemljevida, organiziranje skupnih prireditev in sejmov v večjih mestih in izmenjava zamisli in izkušenj o kulturnem in gospodarskem razvoju mest. Informacijske točke v mestih bi v ta namen izkoristili za trženje proizvodov in drugih mest. Prvi korak je ohranjanje mestnih jeder oz. oživitev mest v gospodarskem in socialnem smislu. Mesta bodo motorji, ki bodo naprej razvijali regijo. Naslednji korak pa bo razvijanje čezmejnih pilotnih projektov na področju gospodarstva in kulture. Vizija čezmejnega sodelovanja je iz obmejne regije narediti inovacijsko regijo, ki bo omogočila razvoj čezmejnih inovacijskih projektov in
sodelovanje inovacijskih središč iz vseh treh dežel. Na gospodarskem področju se bo v prihodnosti oblikovalo skupno tržišče, ki bo vključevalo sodelovanje na področju ključnih gospodarskih panog (kovinska industrija, strojegradnja, gradbeništvo, energija...). Prav področje energije je tisto, kjer so vse tri države pokazale največ interesa za sodelovanje. Svoje potenciale vidijo v koriščenju geotermalnih vrtin in obnovljivih virov energije. Potrebno bo skupno aktivno podpiranje podjetij, da bodo prodrla na sosednje trge. Avstrijska podjetja vidijo možnost prodiranja na trg južne Evrope preko slovenskih mest, ki imajo še vedno tesne stike s partnerji iz bivše Jugoslavije, medtem ko preko Madžarske vidijo možnost prodiranja na trg vzhodne Evrope. Enako velja tudi v obratni smeri. Ker je Avstrija postala članica EU že leta 1995, je imela veliko prej možnost prodirati na enotni evropski trg znotraj unije. To povezanost bi sedaj rada izkoristila slovenska podjetja in se preko promocije avstrijskih firm tudi sama uspela umestiti na zahodnoevropski trg. Le na ta način, torej z širitvijo regije čez meje, je mogoče ustvariti blaginjo za podjetja in za zaposlene. Nadaljnja področja sodelovanja bi bila skupno usposabljanje in ustanavljanje skupnih šol ter univerz. Cilj je ponuditi čezmejen večjezični študij na področju treh držav in s tem prispevati k internacionalizaciji študija. S pomočjo dodatnih sredstev na področju izobraževanja, ki se bodo zagotovila tudi iz proračuna EU, bodo imeli dijaki in študentje možnost preživeti vsaj en semester svojega šolanja v tujini.
Kooperacija mest bo sodelovala pri pripravi skupnih EU projektov, ki se bodo realizirali v naslednji finančni perspektivi, predvideni za obdobje 2007 do 2013. Prednosti takšnega sodelovanja se bodo kazale v novih možnostih financiranja, bolj učinkovitih projektih, ki jih je lažje pripravljati in razvijati skupaj kot vsak zase.
Srečanja so se udeležili tudi predstavniki služb za Interreg projekte iz vseh treh držav, ki so poročali o dosedanjih aktivnostih na čezmejnem transnacionalnem in medregionalnem nivoju. Skupno partnerstvo se kaže v okviru trilateralnih oziroma bilateralnih programov med tistimi čezmejnimi mesti, ki so se že uspela povezati pri vključevanju v določen projekt.
Skupni projekti se bodo pripravljali po načelu vodilnega partnerja in bodo morali zadovoljevati pogoje, kot so
10
junij 2006
AKTUALNO
skupni razvoj (projekt morajo oblikovati predstavniki z obeh strani meje), skupna izvedba (koordiniranje vseh sodelujočih držav), skupno osebje, skupno financiranje (ena pogodba, en projektni proračun, en bančni račun) ter skupna raba (opreme, rezultatov).
Na koncu konference je sledila izmenjava mnenj med mesti. Župani so predstavili svoje mesto in navedli področja, na katerih želijo razviti tesnejše čezmejno sodelovanje v prihodnosti. Svojo priložnost je izkoristil tudi župan mesta Murska Sobota Anton Štihec, ki je bil skupaj z županom Körmenda in županom Fehringa, kot koordinatorjev madžarskih in vzhodnoštajerskih mest, imenovan za koordinatorja slovenskih mest. Zavzel se je za sodelovanje na področju človeških virov. Povedal je, da smo pred kratkim dobili prvi visokošolski program v Pomurju, ki ga želi vključiti tudi v čezmejno sodelovanje. Nakazal je možnost ustanovitve inštituta za nove tehnologije, preko katerega bi se povezovali raziskovalci vseh treh držav. Na področju gospodarstva je izpostavil konkurenčnost in inovativnost. Županom je predstavil Severno obrtno industrijsko cono, ki je delno že komunalno opremljena in pričakuje nove investitorje. Posebej se je dotaknil prestrukturiranja tovarne MURA, kjer je zaposlenih čez 4.500 ljudi in želje po skupnem iskanju programov in dejavnosti, ki morajo bazirati na paradigmi okoljevarstvene sprejemljivosti, kjer bi se lahko zaposlili tudi delavci iz tovarne Mura. Tako področ-
je je vsekakor turizem. Na področju transporta vidi Mursko Soboto kot pomembno križišče, ki leži na 5. železniškem in 10. avtocestnem koridorju in lahko v prihodnosti nadgradi te povezave v smeri Avstrije in Madžarske (ideja o železniški povezavi Bad Radkersburg, Murska Sobota, Lendava). Na koncu je izrazil interes po sodelovanju tudi na področju trajnostnega razvoja. Med naravnimi resursi je izpostavil geotermalne vrtine, omenil pa je tudi, da smo v fazi pripravljanja strategije energetske zasnove. Ker imajo nekatera avstrijska mesta energetske osnove že izdelane, si želi njihovo pomoč pri pripravi. Pomurje vidi v prihodnosti kot energetsko vzdržno regijo.
Naslednji kongres mest bo konec leta 2006, ko bodo že predstavljeni konkretni projekti in sprejete odločitve o tem, katera mesta želijo sodelovati pri določenih projektih. Delovne skupine pa se bodo sestale že meseca junija. Predvidenih je 24 projektov, med katerimi bo potrebno izluščiti tiste ideje, ki so uresničljive ter se nanje najprej osredotočiti.
Ob predpostavki, da so zahteve strank in gostov do ponudnikov blaga in storitev vedno večje, in da je rast konkurenčnosti na trgu dejstvo, ki se mu ne da izogniti, vidim v povezovanju obmejnih mest protiutež, ki bo regijo internacionaliziralo in jo naredilo močno ter prepoznavno na evropskem trgu!	
Sabina GUTALJ
Obletnici mestnih četrti in krajevnih skupnosti
estne četrti Murska Sobota so bile ustanovljene v letu 1996, tako da letos praznujejo 10. letnico delovanja, istočasno pa so se spomnili 40. letnice delovanja krajevnih skupnosti v mestu, ki so jih mestne četrti nasledile. V uvodu je prisotne pozdravil predsednik koordinacije MČ MS Vladimir Goldinskij. Ker se je župan Anton Štihec udeležil Sveta regije, ki mu predseduje, je bil namesto njega častni govornik podžupan Mestne občine Murska Sobota Dane Katalinič. Ob tej priložnosti so bile podeljene tudi zahvalne listine tistim posameznikom, ki so dali pečat razvoju mestnih četrti in krajevnih skupnosti s svojim dolgoletnim delovanjem. Zahvalne listine so prejeli Vladimir Goldinskij, Stanko Farkaš, Niko Hochstetter, Helena Toth in Štefan Merklin. Na slovesnosti so nastopili mešani pevski zbor Štefana Kovača pod vodstvom Alenke Brulc Šiplič in violinistka Ekatarina Lepoša. Po proslavi je sledil tudi družabni del za vse udeležence.
Mestne četrti Murska Sobota so v zadnjih desetih letih izvedle za 350 milijonov SIT investicij, pri tem pa je veliko investicij in predlogov zajetih tudi v neposrednih investicijah Mestne občine Murska Sobota. Investicije so bile izvedene na področju ureditve pločnikov, parkirišč pri stanovanjskih blokih, otroških igrišč, sodelovali so pri
investicijah osnovnih in srednjih šol, urejevale so se javne razsvetljave in ozelenitve javnih površin. Vsako leto izvedejo čistilne akcije v mestu in organizirajo srečanja za starejše občane.
ČISTILNE AKCIJE V MESTU MURSKA SOBOTA
ot vsako leto so Mestne četrti Murska Sobota tudi letos organizirale spomladansko čistilno akcijo v mestu Murska Sobota. V akciji so sodelovali učenci I. II. In lll. Osnovne šole iz Murske Sobote, kakor tudi učenci ekonomske šole, ter gimnazije in srednje poklicne šole. Udeleženci so počistili zelene površine v okolici mesta, predvsem okolico razbremenilnega kanala, Fazanerije, okolico potoka Ledava. Po sami akciji je sledila pogostitev vseh udeležencev akcije.
Kot ugotavljamo z veseljem, je vsako leto manj odpadkov, tako, da se zavest za čisto okolje pri občanih krepi, z udeležbo šol pa poskušamo to zavest krepiti že pri otrocih.
Zoran HOBLAJ
11
AKTUALNO
številka 49
Streho je treba popraviti pred dežjem
erjetno ste že slišali izjavo: "Sloveniji gre odlično in ni treba nič spreminjati"? Slišali pa ste tudi že drugo mnenje: "V Sloveniji je veliko narobe in je treba temeljito preoblikovati marsikaj". Dve skrajnosti, ki jih zasledimo v našem prostoru in ki vedno prideta na površje, ko pogovor nanese na reforme.
Reforme vzbujajo veliko pozornosti, saj od njih ljudje upravičeno marsikaj pričakujejo. Seveda pa je ljudi pri tem malce strah. Vendar tudi ta odziv kaže, da so reforme nujno potrebne. V vladi smo trdno prepričani v njihovo nujnost, saj želimo prek njih doseči večjo gospodarsko rast, povečati število zaposlenih in s tem zagotoviti večjo blaginjo za vse državljane Slovenije.
Trdim, da imamo dobro izhodišče za reforme: dobra in stabilna gospodarska rast, zmanjšuje se brezposelnost, prav tako upada revščina. Vendar je prav ta relativno dober položaj, v katerem je Slovenija, dodatna obveza za izvedbo reform. Poleg tega nekateri kazalci, kot je med drugim majhen delež tujih investicij, kažejo na to, da bi se Slovenija lahko znašla v težavah. To pa bi lahko ogrozilo zagotavljanje socialne varnosti predvsem za starejše, ki jih je vsak dan več.
Zakaj je torej sedaj pravi čas za reforme? Vsak pameten gospodar namreč ve, da se streho, ki pušča (pa čeprav še čisto malo), popravlja poleti, ko je vreme dobro. Čakanje na jesen ali zimo položaj samo poslabša in kmalu nam začne teči voda v grlo. Nekaj podobnega bi lahko dejali tudi za uvajanje reform. Razmišljanje, da bi raje počakali na tiste dni, ko nam bo šlo slabše in bi šele takrat ukrepali, bi bilo zelo neodgovorno tako do nas samih kot do naših potomcev.
Seveda pa so reforme nujno potrebne tudi za tiste, ki jim trenutno ne gre tako dobro. Takojšnje in učinkovito ukrepanje želijo od nas brezposelni, mladi, mlade družine, prejemniki socialnih pomoči. Tudi delodajalci nas opozarjajo, da z veliko težavo dobijo ustrezne delavce, ki bi bili pripravljeni takoj prijeti za delo. Vsekakor ne želimo biti dežurni gasilci žgočih socialnih požarov, temveč želimo preprečiti, da bi do njih sploh prišlo. Zato moramo ustvariti pogoje, ko si bo lahko vsak sam krojil svojo usodo in ne bo v tolikšni meri odvisen od države. In prav zaposlitev je osnova za večjo socialno varnost. Seveda takšna zaposlitev oziroma delo, ki se bo splačalo za oba: tako delodajalca kot zaposlenega.
Zato so bili prvi reformni ukrepi, ki smo jih pripravili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, namenjeni prav spodbujanju zaposlovanja in zmanjševanju brezposelnosti. Prvi rezultati teh ukrepov so zelo spodbudni, saj se je
letos glede na enako obdobje lani zaposlilo 3,4 odstotka več ljudi, prav tako se je za dobrih pet odstotkov zmanjšala brezposelnost. Tudi število zaposlenih invalidov se je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo kar za 40 odstotkov. Pričakujem, da bodo rezultati še ugodnejši, ko bomo začeli uveljavljati še preostale ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, kot je spodbujanje večje aktivnosti brezposelnih oseb in bolj aktivna politika zaposlovanja s prenovo delovanja Zavoda za zaposlovanje, kar naj bi prineslo 10.000 novih zaposlitev. Prav tako nameravamo urediti sistem štipendiranja za mlade in ponuditi več štipendij ter spodbujati vseživljenjsko učenje. Želimo povečati prožnost trga dela, ki omogoča usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, preprečiti delo na črno ter delodajalcem olajšati zaposlovanje.
Ob nedavni potrditvi izpolnjevanja pogojev za prevzem evra s strani Evropske unije je ena od pripomb letela tudi na to, da se v Sloveniji hitro "staramo". Vse več bo namreč ljudi, ki bodo uživali sadove minulega dela, in čedalje manj tistih, ki bodo te sadove ustvarjali. Zato je vlada kar na drugo mesto v predlogu reform postavila tudi ukrepe za večji dvig rodnosti. Že v mesecu maju bodo začele veljati novosti zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Novosti prinašajo višji dodatek za veliko družino, širi se pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, eden od staršev s štirimi ali več otroki pa bo po novem upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost do desetega leta starosti najmlajšega otroka. Prav tako je vlada že sprejela ukrepe, ki bodo vzpodbudili in olajšali zaposlovanje mladih, in zagotovila sredstva za nadomeščanje staršev, ki bodo izkoristili porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka. Pripravili smo nacionalni program za izboljšanje položaja otrok in mladine, pripravljamo strategijo za višjo rodnost, strategijo za preprečevanja nasilja in družinski zakonik. Skratka, seznam ukrepov, ki spodbujajo rodnost in družine, se opazno daljša.
Ob reformah in ukrepih, ki jih sprejema vlada, moram omeniti pomen socialnega dialoga. Zagotovo je izvajanje reform veliko lažje ali celo nujno, če med socialnimi partnerji vlada prepričanje, da je sedaj pravi čas za spremembe. Morda se mnenja glede načina doseganja teh ciljev malce razlikujejo, a je po mojih prvih vtisih zavedanje o nujnosti reformnih ukrepov prisotno pri vseh socialnih partnerjih. In tam, kjer je volja, je tudi pot. To načelo bo vodilo vlado tako pri dogovarjanjih kot pri načrtovanju reform - da bo nam vsem že jutri boljše!
mag. Janez DROBNIČ
12
junij 2006
AKTUALNO
Predsednik Drnovšek se je udeležil proslave ob svetovnem dnevu Romov v Murski Soboti
srednja proslava ob svetovnem dnevu Romov je potekala v murskosoboški kinodvorani, udeležili pa so se je tudi predsednik Slovenije Janez Drnovšek, direktor vladnega Urada za narodnosti Janez Obreza, župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in mnogi drugi visoki gostje.
Predsednik Drnovšek je Romom čestital za njihov praznik in povedal, da jih ceni kot državljane, in da so sestavni del republike ter da je romska situacija v Prekmurju precej boljša kot na Dolenjskem. Direktor vladnega Urada za narodnosti Janez Obreza je od Zveze Romov Slovenije, ki prav letos praznuje 10. obletnico, dobil plaketo za neprecenljiv prispevek pri razvoju romske skupnosti v Sloveniji.
Na prireditvi so zaigrali makedonski romski orkester in vokalna skupina Darhia, Popo in Robertina ter ansambel Kontrabant, prikazan pa je bil tudi romski ples.
Svetovni dan Romov se od leta 1971 obeležuje 8. aprila, ko je bil v Londonu prvi svetovni kongres, na katerem so si izbrali naziv Romi. Za himno so si izbrali pesem Djelem, djelem, njihova zastava pa je zeleno, modro, rdeča s kole-
som, ki je romski simbol. V Evropi živi okoli 15 milijonov Romov, v Sloveniji pa jih je med sedem in deset tisoč. Na zadnjem popisu prebivalstva se je za Rome opredelilo 3246 ljudi, kar je za slabo tretjino več kot leta 1991.
Minister Zver obiskal Prekmurje
an pred svetovnim dnevom Romov je Prekmurje obiskal minister za šolstvo in šport Milan Zver, ki se je skupaj s komisijo seznanil z romsko problematiko v naši regiji.
Minister Zver se je najprej udeležil mednarodnega posveta Upoštevanje drugačnosti, ki ga je pripravila Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. Tam je povedal, da se v šolstvu obetajo velike spremembe, saj klasične šole izginjajo. Nato ga je pot vodila v Beltince, kjer je komisija vlade za zaščito romske etnične skupnosti obravnavala
pripravo novega zakona o Romih. Po ministrovih besedah se bodo razmere za romsko skupnost po sprejetju zakona bistveno izboljšale. Zakon bo šel v vladno proceduro čez en mesec, sprejet pa naj bi bil še letos. Kot je pojasnil direktor Urada za narodnosti Janez Obreza, se je komisija v pripravi zakona ukvarjala z načelnimi vprašanji, kot so poimenovanje zakona in romskih organizacij, organiziranosti, avtohtonosti, poselitvenega prostora ter kakovosti življenja, izobraževanja in zaposlovanja.
Sledil je obisk Murske Sobote, kjer si je minister s komisijo ogledal prostore Zveze Romov, na tiskovni konferenci so govorili predsednik romske zveze Jožek Horvat - Muc, župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, minister Milan Zver in direktor Urada za narodnosti Janez Obreza. Dogajanje je popestrila romska glasbena skupina Halgato band.
Nato so si gostje ogledali še vrtec na Pušči in samo naselje Pušča, za tem pa je v Vanči vasi sledil nogometni turnir, kjer so nastopile ekipa ministrstva, ekipa Zveze Romov, ženska romska ekipa, ekipa poslovnežev in ekipa uprave murskosoboške občine.
Karlo VRATARIC
13
AKTUALNO
številka 49
Podpis pogodbe o sofinanciranju izgradnje glasbene šole
prostorih Mestne občine Murska Sobota je devet županov podpisalo pogodbo o sofinanciranju izgradnje glasbene šole, česar pa niso storili župani Občin Cankova, Hodoš in Kuzma, ki jih iz različnih razlogov ni bilo na ta pomembni dogodek. Omenjene tri občine so po deležu zneska, ki ga morajo poravnati, povsem pri dnu.
Vrednost projekta znaša 506.870.521 tolarjev po stalnih cenah iz februarja 2006 oziroma 517.436.894 tolarjev po tekočih cenah. V teh dveh zneskih so zajeti stroški komunalno opremeljenega zemljišča, priprave projektne dokumentacije, gradbenih del, nabave in montaže opreme ter stroški tehničnega nadzora. Komunalno opremljeno ureditev in vso dokumentacijo je zagotovila MOMS, medtem ko so gradbeno-obrtniška dela in nabava ter montaža opreme predmet pogodbe o sofinanciranju glasbene šole v Murski Soboti.
Predračunski vrednosti teh del znašata 431.911.110 tolarjev po stalnih cenah oziroma 440.345.438 tolarjev po tekočih cenah. "Od prvih pogovorov z državo je prišlo do določene spremembe, saj se je za Občino Tišina spremenil odstotek sofinanciranja s strani države s 50 na 60 odstotkov glede na njihove finančne podatke in stanje občine - tako bo država namesto 170 milijonov sofinancirala 192 milijonov tolarjev," je pojasnil župan MOMS Anton Štihec. Normirana vrednost po merilih Ministrstva za šolstvo in šport znaša 427.695.714 tolarjev, sofinan-
cirali bodo 45,1 odstotkov, kar pomeni 192.891.000 tolarjev in sicer treh zneskih: 35 milijonov tolarjev v letu 2006, 75 milijonov tolarjev v letu 2007, preostalih 82,891 milijonov tolarjev pa v letu 2008.
Preostalih 54,9 odstotkov bo prispevalo 12 občin iz Upravne enote Murska Sobota, posamezni deleži pa so izračunani na podlagi sedemletnega povprečja (med šolskimi leti 1995/96 do 2001/02) vpisov v glasbeno šolo. Ker se je od prvotnih dogovorov spremenila normirana vrednost investicije s 383 milijonov tolarjev na nekaj več kot 427 milijonov tolarjev ter se je povečal delež sofinanciranja države (s 44,4 odstotkov 45,1 odstotkov) in bi tako morali ponovno usklajevati posamezne deleže, se je v interesu čim hitrejšega začetka investicije MOMS odločila prevzeti znesek nastale razlike.
Prikaz deležev in zneskov sofinanciranja od skupnih 247.454.438 tolarjev:
Mestna občina M. Sobota	delež 65,82		%	162.865.931	SIT
Občina Beltinci	delež 10,38		%	25.678.267	SIT
Občina Moravske Toplice	delež	8,09	%	20.012.985	SIT
Občina Tišina	delež	5,42	%	13.414.344	SIT
Občina Puconci	delež	3,09	%	7.640.532	SIT
Občina Gornji Petrovci	delež	1,96	%	4.862.157	SIT
Občina Rogaševci	delež	1,87	%	4.623.390	SIT
Občina Grad	delež	1,17	%	2.886.906	SIT
Občina Kuzma	delež	1,08	%	2.669.845	SIT
Občina Šalovci	delež	0,75	%	1.845.015	SIT
Občina Cankova	delež	0,32	%	803.124	SIT
Občina Hodoš	delež	0,06	%	151.942	SIT
Pogodba je sestavljena v obliki notarskega zapisa, tako da obvezuje vse podpisnice, vsebino pogodbe pa je navzočim predstavila notarka Romana Gajšek. Sledil je podpis pogodb županov, še prej pa je župan Občine Rogaševci Janko Halb povedal naslednje: "Upam, da ne bo kdo v kakšni kampanji obtoževal sedanjih županov, da so zadolžili občine vnaprej, saj nobena finančna obveznost iz te pogodbe ne bo realizirana še v času tega mandata. Zato upam, da bodo isti ali eventualno novi župani po volitvah jamčili enako kot zdaj." Prve obveznosti morajo občine poravnati do 1. decembra letos, preostale pa v letih 2007 in 2008, medtem ko bo MOMS vse zapadle obveznosti pri izvedbi investicije poravnala že v letu 2007.
Nova glasbena šola na Cvetkovi ulici v Murski Soboti, ki jo je projektiral Studio Kalamar, d. o. o., bo merila 1596,70 kvadratnih metrov, začetek gradnje pa je predviden za drugo polovico letošnjega leta. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi šolski prag učenci prestopili v začetku šolskega leta 2007/08.
Karlo VRATARIČ
14
Župani pomurskih občin so podpisali pogodbo o sofinanciranju izgradnje glasbene šole v Murski Soboti.
junij 2006
AKTUALNO
Slavnostni koncert ob jubileju
b 60. letnici Glasbene šole Murska Sobota je bil prvi junijski večer na grajskem dvorišču v znamenju slavnostnega koncerta. Pričel se je z nastopom Tria flavt: Tonke Matič, Saše Hauko in Tjaše Černjavič in pozdravnim nagovorom ravnateljice. Erna Lukač se je spomnila svojih začetkov na glasbeni šoli, v Bergerjevi vili, kjer je pedagoginja in ravnateljica obenem.
Skupaj z učitelji in učenci ter starši pa se veseli preselitve v prostore nove glasbene šole, ki bo predvidoma do naslednjega šolskega leta zrasla na mestu sedanje tekstilne tržnice v središču mesta.
0 novogradnji je govoril tudi slavnostni govornik na jubilejni prireditvi, Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota, kije ustanoviteljica soboške glasbene šole. Dandanes jo obiskuje 500 učencev, župan pa je spomnil na ustanovitev izobraževalne institucije leta 1946 in vmesni čas delovanja glasbe šole, iz katere izhajajo številni glasbeniki. V komorni zasedbi so na jubilejni slovesnosti pod mentorstvom Mateja Zavca nastopili: Špela Zadravec s flavto, Živa Vigali s klarinetom in Vid Ščavničar na harmoniki.
Premierno je bila ob jubileju glasbene šole kljub dežju, ki je zamočil prizorišče, uprizorjena baletna predstava Mozaik. Ob komorni zasedbi tolkal se je s Postajo, Vlakom, V vlaku, Baletno šolo, Sanjami, Videnjem in Rojstnim dnevom, predstavil baletni oddelek glasbene šole Murska Sobota. Tako nastopajoči kot režiserka in koreografinja ter mentorica baletne predstave Ljiljana Keča- Rošker in ravnateljica Erna Lukač, so bili ob sklepnih scenah deležni
ovacij prisotnih na mokrem grajskem dvorišču. Na prireditvenem odru pa je sledila obdaritev, ob kateri so poleg izbranih besed ravnatelji glasbenih šol iz Kočevja, Brežic, Moste Polje iz Ljubljane ter pomurskih glasbenih šol iz Gornje Radgone, Ljutomera in Lendave ravnateljici soboške glasbene šole izročali darila.
Dobre želje sta na jubilejni prireditvi izrekla tudi predstavnik ministrstva za šolstvo in šport ter Irena Kumer z območne enote Zavoda za šolstvo.
Prireditev ob 60. letnici glasbene šole je bila vrhunska, čeprav je koncentracijo obiskovalcev nekoliko zmotil dež in spomnil, da poleg večnamenske akustične dvorane potrebujemo za poletne prireditve na grajskem dvorišču poleg odra še nepremočljivo streho.
Brigita BAVČAR Foto: Tanja ZRINSKI
15
AKTUALNO
številka 49
Blokada vojašnice v Murski Soboti leta 1991
vojašnici 65. obmejnega odseka JLA v Murski Soboti je bilo ob začetku agresije JLA na slovensko suverenost okoli 150 vojakov in 30 oficirjev. Del vojakov so v vojašnico prepeljali pred 27. junijem s Ptuja in 27. junija iz Maribora. V vojašnici je poveljeval kapetan JLA Danijel Horn, toda ob sebi je imel še polkovnika Popadiča, podpolkovnika Kaliniča in majorja Drezgiča. Vojaki in oficirji so bili različnih narodnosti. Vojašnica je bila na obrambo dobro pripravljena. Obrambni položaji so bili znotraj ograje vojašnice in na strehah stavb. Postavljeni so bili trije minometi 120 mm, z elementi za streljanje na skladišče minsko eksplozivnih sredstev Berek, stanovanja na Lendavski ulici in na sedež Območnega ŠTO. Vojaki so imeli na položajih osebno pehotno orožje, ročne raketne metalce in ročne bombe. Po prvih pobegih vojakov je vojska JLA ob ograji vojašnice in ob ograji skladišča v Bereku postavila protipehotne mine, da bi onemogočili pobege svojih vojakov.
Blokado okoli vojašnice sta TO in milica postavili v noči s 26. na 27. junij. Za blokado so bila uporabljena tovorna vozila. Po izmiku tovornjaka in "pincgaverja" iz vojašnice 27. junija dopoldne, so dodali še železniške vagone. Tovornjaki, ki so bili v blokadi na dovozni cesti do vojašnice, so bili postavljeni tik pred vhodom v vojašnico, tako da iz vojašnice ni moglo odpeljati nobeno vozilo.
Enotam TO, ki so blokirale vojašnico, je poveljeval zdaj že pokojni major J.B.. Zadolžen je bil tudi za pogovore s poveljstvom vojašnice. V blokadi in pri obrambi ovir sta sodelovala četa TO za posebne namene in intervencijski vod. V primerjavi z vojaki JLA v vojašnici sta bili obe enoti TO slabo oboroženi. Večina teritorialcev je imela puške M-48.
Po dveh dneh je Obm. ŠTO enote v blokadi zamenjal. Na položaje je prišla okrepljena jurišna četa TO. Imela je tudi minomete 82 mm. Četa je bila oborožena že z orožjem iz vojnega plena.
Oskrba vojašnice je bila nadzorovana. Bojna morala v vojašnici je kmalu precej upadla. Večina vojakov je bila demoralizirana, oficirji pa utrujeni od stalne pripravljenosti, tudi živčni in zmedeni zaradi negotovega položaja.
Aktivnosti nosilcev blokade so bile omejene na pogajanja in pozive poveljniku vojašnice, naj vojašnico preda. Iz vojašnice so grozili, da bodo na mesto streljali z minometi, če bo prišlo do napada. Zato so se v pogajanja vključevali tudi takratni občinski funkcionarji. Drugi dan blokade, 28. junija, so vojašnici JLA na pomoč priletela letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Trikrat so raketirala barikade in tudi civilne cilje v Murski Soboti. Povzročena je bila materialna škoda na vozilih, cestah,
mostu čez Lendavo, privatnih hišah, ubit je bil tudi vojak JLA, drugi pa hudo ranjen.
Napad na vojašnico je bil načrtovan ob zamenjavi enot v blokadi; k sreči pa smo se glede na razvoj dogodkov napadu lahko izognili.
Poveljujoči v blokadi so vojake v vojašnici spodbujali k predaji z zagotovili, da bodo po predaji varni. Vojaki so večinoma iz vojašnice pobegnili, pri tem so jim pomagali nekateri oficirji JLA.
Na koncu je ostalo v vojašnici 10 oficirjev in trije vojaki.
Ob začetku agresije so helikopterji prepeljali vojake iz vojašnice na mejna prehoda Hodoš in Gederovci. Četa, ki je odšla iz vojašnice v Gederovce kot okrepitev, je morala zaradi blokade na pot peš. V Gederovcih se je potem predala. Zaradi tega je komanda vojašnice načrtovala zajetje pripadnikov TO ali civilistov, da bi jih zamenjali za ujete vojake JLA. Načrta niso uresničili, ker je imela večina oficirjev v mestu svoje družine.
Uprava za notranje zadeve M. Sobota je v času osamosvojitvenih procesov obdržala že vpeljano organizacijo s tem, da se je kadrovsko dopolnila z rezervnimi miličniki. Na območju mesta Murska Sobota je delovalo skupaj 186 miličnikov, organiziranih kot pripadniki Postaje milice Murska Sobota, postaje prometne milice Murska Sobota in pa služb na Upravi za notranje zadeve z inšpektoratom milice, oddelkom za zatiranje kriminalitete in oddelkom za logistiko.
Prepoznavna vloga milice se je kazala skozi izvajanje blokade vojašnice na Kopališki ulici, kjer so miličniki sodelovali pri izvedbi blokade na vhodu v vojašnico in preprečevali promet po tej ulici. S ciljem širšega zavarovanja vojašnice in pa zagotavljanja varnosti ljudi so omejili promet v križiščih cest Markišavske in Lendavske ulice, Markišavske in Kopališke ulice in Grajske ter Kopališke ulice v mestu Murska Sobota. Zaradi pomanjkanja sredstev za komuniciranje - zvez, so ob delu zagotavljali prenose ukazov in omogočali komuniciranje enot TO s štabom, ki se je nahajal v dijaškem domu. Ob izvajanju nalog so skrbeli za dokumentiranje zadev in pa obveščanje operativnega štaba milice, ki se je nahajal v prostorih Uprave za notranje zadeve M. Sobota na ulici Arh. Novaka. Na osnovi obvestil je operativni štab koordiniral aktivnosti z ostalimi miličniškimi enotami na terenu in pa s poveljstvom enot TO.
Za zagotavljanje uspešne blokade in izvajanje aktivnosti obrambnih sil je bil angažiran tudi Občinski štab za civilno zaščito Občine Murska Sobota, ki je zagotavljal podporo enotam blokade. Tako so pripadniki civilne zaščite zagotavljali požarno varovanje in bili v pripravljenosti za primer vojaških aktivnosti. Enote prve pomoči
16
junij 2006
AKTUALNO
civilne zaščite so delovale v pripravi osnovne zdravstvene oskrbe vseh sodelujočih v spopadu- tudi vojakov JLA. V času alarmov zaradi verjetnosti letalskih napadov je OŠCZ izvajal postopke zaklanjanja občanov in pripravljal evakuacijo občanov iz območja vojašnice v primeru napada na vojašnico. Ob zajetju oz. predaji vojakov JLA je le-te prevzemal štabni vod pri OŠCZ ter jih skupaj s pripadniki milice nameščal v zbirne centre v Puconcih in Bogojini do njihovega odhoda. Za nudenje podpore ob spopadih je OŠCZ Murska Sobota angažiral gasilsko četo, štabni vod CZ in vod PP CZ. Za potrebe namestitve pa so uporabili tudi gasilske domove in angažiranli vse štabe CZ krajevnih skupnostih s pripadajočimi enotami CZ takratne občine Murska Sobota. Zajete in prebegle vojake je OŠCZ Murska Sobota, v sodelovanju z Občinskim odborom RK Murska Sobota, prepeljal v Ljubljano, da so se lahko v skupnem kontingentu vrnili na svoje domove v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije.
Vojašnica je po dogovoru z sprtimi stranmi zaradi varnosti prebivalstva ostala v rokah JLA do njenega izgona.
Uspešna blokada je v času bojnih akcij pripadnikom JLA v vojašnici onemogočila, da bi lahko pomagali ogroženim enotam JLA na terenu.
OB POČASTITVI 15. OBLETNICE OSAMOSVOJITVE RS VAS VABIMO NA SLOVESNOST,
KI BO DNE 16.6.2006 OB 15.00 V VOJAŠNICI MURSKA SOBOTA.
Istega dne bo v času od 9.00 do 16.00 ure na dvorišču vojašnice tudi tehnični zbor vojaške opreme in razstava fotografij dogodkov 91.
Pokrajinski muzej Murska Sobota organizira v okviru vseslovenskega projekta "ENOTNI V ZMAGI -OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE" otvoritev fotografske razstave PODOBE VOJNE, katere otvoritev bo ob 13.30 v prostorih razstavišča Pokrajinskega muzeja in bo na ogled do 1.10.2006.
"Festival Soboški dnevi” letos v novi preobleki
vsakim dnem je bliže poletje, čas oddiha in počitka, s tem pa tudi čas tradicionalnih Soboških dnevov, ki jih letos pripravljamo že enajstič zapored. Letošnji bodo prav posebni, saj smo uspešno delovanje Soboških dnevov preteklih let nadgradili, jim dodali novo celostno podobo ter jih preoblikovali v "Festival Soboški dnevi". Ta bo v dneh med 22. in 25. junijem mestni park in številna prizorišča po mestu napolnil z živahnim glasbenim, kulturnim in športnim dogajanjem ter z bogato spremljajočo ponudbo.
Na letošnjem festivalu se bodo zvrstile trenutno največje zvezde slovenske in hrvaške glasbene scene, kot so Severina, Neisha, Zoran Predin, Omar Naber, Edo Maajka, Big Foot Mama, Kingston in še mnogi drugi. Poleg zabavne glasbe boste na festivalu lahko uživali tudi v etno ritmih na grajskem dvorišču ter ob klasični glasbi v evangeličanski cerkvi in v cerkvi Sv. Nikolaja. Ogledali si boste lahko zanimive predstave pouličnega gledališča Ane Monro in drugih gledaliških skupin ter domiselne likovne razstave. Petkov program smo v sklopu zadnjega dne pouka še posebej prilagodili zabavi mladih. V kakovostnem in pestrem otroškem programu se bo predstavilo gledališče Koper, Romana Kranjčan ter plesne skupine osnovnih šol.
Festival bo postregel tudi s pestro ponudbo na stojnicah v mestnem parku, kjer vas bomo razvajali s pristno prekmursko kulinarično in vinarsko ponudbo in vam predstavili zanimive izdelke domače obrti. Seveda ne bo manjkal niti tradicionalni ognjemet, celoten park pa bo razsvetljen s posebno svetlobo. Vzporedno s festivalom bo v športni dvorani I. osnovne šole potekal mednarodni plesni festival Fronta, za vse športne navdušence, ki bi se radi sami preizkusili v športnih igrah, pa bomo organizirali igre na vodi na bakovski "kamenšnici."
Letošnjemu festivalu smo dodali tudi dobrodelno noto. Vse dni festivala boste na posebni stojnici lahko kupili majčke z logotipom festivala, sredstva, zbrana na ta način, pa bomo namenili v dobrodelne namene.
Festival Soboški dnevi nas bo torej tudi letos razveseljeval z raznovrstnim pestrim dogajanjem za vse okuse in generacije. Vabimo vas, da se nam pridružite, in da skupaj razigrano in veselo zakorakamo v poletje.
V zadnjem delu Novin vam predstavljamo podrobnejši program festivala, v naslednjih dneh pa boste na dom prejeli posebno publikacijo s predstavitvami in fotografijami vseh nastopajočih.
17
AKTUALNO
številka 49
Novi mladinski prostori Krik
ladi so pridobili skupne mladinske prostore v Murski Soboti in multimedijski center KRIK, - pomembna prispevka k vključitvi v informacijsko družbo ter zmanjšanju bega možganov.
V ponedeljek, 15. maja, so vrata odprli novi mladinski prostori KRIK, v katerih ima sedež Mladinski informativni in kulturni klub in ob tem Multimedijski center KRIK. Prenovo mladinskih prostorov in prostorov multimedijskega centra v gradu so omogočili Mestna občina Murska Sobota, Ministrstvo za kulturo in Klub prekmurskih študentov.
Javni zavod Mladinski informativni in kulturni klub (MIKK) se je vrnil na mesto, kjer so se v preteklosti že družili mladi, v soboški grad. Skupni prostori se imenujejo Klub razvoja in kulture - KRIK. Poleg MIKK-a so svoj prostor v KRIKU dobile tudi druge lokalne mladinske organizacije.
Mladina je tako po večletnem iskanju novih prostorov dobila primerne pogoje za svoje delovanje. Skoraj 400 kvadratnih metrov veliki prostori, kjer je nekdaj deloval legendarni Klub mladih, vsebujejo: Klubski prireditveni prostor, spletno kavarno, multimedijsko predavalnico, društvene prostore in prostore uprave javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub. V njih so dobile svoj kotiček tudi razne mladinske organizacije mestne občine, med njimi tudi Klub prekmurskih študentov, ki je tako po več letih pridobil svoje klubske prostore. V prenovljenih prostorih bo potekal tudi del otroških aktivnosti v Murski Soboti, katerih koordinator je MIKK.
Del pridobljenih mladinskih prostorov zaseda projekt Ministrstva za kulturo, multimedijski center KRIK. Multimedijski center je edinstveno ustvarjalno stičišče avdio-vizualnih aktivnosti, ki s svojo infrastrukturo in kadrom nudi servis tudi drugim kulturnim organizacijam v regiji.
V mreži multimedijskih centrov, imenovani M3C, deluje več centrov v Sloveniji. Partnerji multimedijskega centra KRIK so vse večje pomurske občine in razvojne ter kulturne institucije. Funkcija KRIK-a je spodbujanje inovativnih, kreativnih in drugih multimedijskih projektov ter idej, nudil pa bo pomembno funkcijo tehnične podpore drugim kulturnim organizacijam v regiji. Na skupnem multimedijskem portalu bodo združene kulturne aktivnosti v regiji, ki bodo preko vmesnikov povezane z nacionalnim kulturnim portalom. Tako bodo s pomočjo
Trak sta prerezala župan Anton Štihec in direktor Dominik Šteiner.
Mladi bobnarji so predstavili svoje znanje ob otvoritvi novih mladinskih prostorov v soboškem gradu.
V klubskem prostoru se je po uradni otvoritvi predstavil Kleemar s spremljevalno skupino.
18
junij 2006
AKTUALNO
multimedijskega centra kulturne aktivnosti posamezne organizacije v Pomurju združene na multimedijskem portalu na nacionalni ravni, kar bo vplivalo na večji obisk
kulturnih prireditev in dogodkov v regiji ter na večjo prepoznavnost le-teh v državi. Obenem pa bodo lahko Pomurke in Pomurci dostopali do informacij o dogodkih v drugih krajih po Sloveniji. KRIK bo vsem obiskovalcem, ne glede na socialni status, omogočal brezplačen dostop do interneta in dostop do zahtevnejših programskih orodij ter s svojim strokovnim kadrom po zmožnostih svetoval. Redno bo vršil izobraževalno funkcijo in tako regiji omogočal vključitev v informacijsko družbo. Pomembna funkcija KRIK-a je tudi ustvarjanje arhiva regionalne kulturne produkcije.
Z nudenjem primerne prostorske in tehnične infrastrukture za razvoj globalne miselnosti, razvoju kreativnosti, samoiniciativnosti ter inovativnosti imajo KRIK in pridobljeni mladinski prostori vizijo zmanjševanja bega možganov iz regije.
Foto: Tanja ZRINSKI
Podjetje Saubermacher & Komunala praznovalo 15-letnico
red svetovnim dnevom Zemlje je podjetje Saubermacher & Komunala, ki praznuje 15-letnico obstoja, v murskosoboškem gradu pripravilo prireditev za otroke in poslovne partnerje.
V murskosoboškem gradu je 19. aprila potekala prireditev v znamenju svetovnega dneva Zemlje in ob 15-letnici podjetja Saubermacher & Komunala. Slednji so v ta namen septembra lani razpisali natečaja na temo Najlepše poslikani smetnjak in Naj šola ločenega zbiranja odpadkov, namenjena šolskim otrokom. Na prireditvi na grajskem dvorišču so otroci risali risbe na temo varovanje okolja, recitirali in peli. Razglašeni so bili tudi rezultati natečajev, tako je pri Najlepše poslikanem smet-
njaku prvo mesto osvojila OŠ I Murska Sobota, pri ločenem zbiranju odpadkov pa sta bili enako uspešni OŠ I in OŠ II iz Murske Sobote.
Opoldan je v grajski dvorani sledila še slovesnost ob 15. obletnici podjetja Saubermacher & Komunala, ki je bila namenjena poslovnim partnerjem. Najprej je bil prikazan zelo zanimiv predstavitveni film, kjer so bili poleg zgodovine podjetja po posameznih letih prikazani važnejši svetovni in slovenski dogodki na raznih področjih, v sklopu tega pa je v živo na odru zapela tudi pevka Regina, ki je leta 1996 predstavljala Slovenijo na Eurosongu. Kasneje je bila predstavljena knjiga Odpadki, katere avtor je direktor podjetja Branko Škafar.
Ob jubileju so zahvalne listine podjetja prejeli sodelujoči pri ustanovitvi (Rudolf Horvat, Hans Roth ml., Ivan Obal, Nada Lutarič, Franc Lovrenčec in Komunala, d.o.o.), 12 občin, ki so sodelovale pri razvoju podjetja (Murska Sobota, Puconci, Moravske Toplice, Tišina, Beltinci, Cankova, Rogašovci,  Kuzma, Grad, Šalovci, Gornji Petrovci in Hodoš), pet osnovnih šol (OŠ I, OŠ II, OŠ III, OŠ Bakovci in OŠ Puconci), Vrtec Murska Sobota, Pomursko društvo za kakovost PEC ter Helena Frumen in Matko Zadravec.
Podjetje šteje danes 33 zaposlenih, ki skrbijo za odvoz odpadkov za okrog 60 tisoč prebivalcev. S pomočjo medijev se trudijo vzgajati in osveščati ljudi o pomenu ločenega zbiranja in zmanjšanja količine odpadkov, pomemben cilj podjetja pa je skrb za naravno okolje.
19
Zbrane je nagovoril predsednik KPŠ Iztok Štefanec.
AKTUALNO
številka 49
Abanka v novih prostorih
a Kocljevi ulici v Murski Soboti je na 250 kvadratnih metrih obnovila svoje prostore Abanka. Omenjena banka posluje v mestu že več kot 30 let, zadnja pridobitev pa pomeni korak naprej v razvoju te banke v Pomurju.
Danes poslovalnica Abanke v Murski Soboti, ki jo vodi Vlasta Veren, zaposluje 9 ljudi in vodi preko 6.000 računov občanov. "Z novimi prostori se je Abanka prilagodila sodobnejšemu načinu poslovanja, ki ga zahteva razvoj novih storitev in uveljavljanje novih tržnih poti. V novi poslovalnici opravljajo tudi storitve za pravne osebe in samostojne podjetnike, še posebej pa so ponosni na celovito svetovanje kmetovalcem, ki so v tej regiji pomembni bančni komitenti," je ob odprtju obnovljenih prostorov povedala Marijana Cvetko, direktorica Glavne podružnice Maribor.
Prostorsko je poslovalnica razdeljena na zunanji prostor s samopostrežnim bančnim avtomatom, hitro cono z blagajnami za enostavna vplačila in izplačila ter prostor za svetovanje in osebne razgovore. Vsa delovna mesta so povezana s cevno zračno pošto, kar povečuje hitrost in varnost poslovanja.
Kot je ob takšnih prireditvah že običaj, je ob otvoritvi poslovalnice Abanka namenila Osnovni šoli IV Murska Sobota ček v višini 300.000 SIT, ki bo šoli omogočila nakup električnega klavirja, s katerim bodo ure glasbene vzgoje še bolj prijetne.
Kalamar nagrajen za Sončnico
ed številnimi nagradami, ki jih je za svoje projekte prejel v Murski Soboti rojeni arhitekt Andrej Kalamar, je zadnjo prejel na nedavnem 28. Salonu arhitekture v Beogradu. Prejel jo je za stanovanjsko poslovni objekt Sončnica na Gregorčičevi
ulici v Murski Soboti, ki se razprostira na 4800 kvadratnih metrov in je bil zgrajen lanskega leta.
Projekt predstavlja nadaljevanje zgoščevanja programov v centru Murske Sobote. Gregorčičeva ulica z izgradnjo poslovnih in sedaj tudi stanovanjskih objektov zgoščuje ulično linijo in postaja vse bolj mestotvorna. Glede na bližino mestnega centra je to spontan proces, ki ima še nekaj potenciala.
Objekt Sončnica je arhitekt oblikoval v dveh volumnih, ki objemata interno dvorišče. Prvi volumen s poudarjeno členjeno ploskvijo fasade naslavlja urbano ulico, medtem ko se drugi volumen z razgibano južno fasado odpira v privatnejše, bolj naravno okolje. Zasteklitev lož s tiskanim steklom ščiti pred hrupom ulice, obenem daje primeren nivo individualnosti in intime ložam stanovanj. Loža tako postane filter - prevajalnik med naravo in intimo bivanja.
Geza GRABAR
20
Za prijetno vzdušje povabljencev po otvoritvi pa so v soboški galeriji poskrbeli: Vlado Kresslin, Samo Budna in Andy Sobočan.
junij 2006
AKTUALNO
Tovarna oblačil Mura nagradila najboljše ideje in predloge zaposlenih
redi aprila so v prostorih Tovarne oblačil Mura prvič podelili nagrade za inovativnost, ki ji sicer že nekaj časa namenjajo veliko pozornost, obenem pa so prikazali še krajšo modno revijo.
Tovarna oblačil Mura že preko 80 let proizvaja in trži vrhunska ženska in moška oblačila, ker pa se pojavljajo novi materiali, modeli, zahteve in želje kupcev, se je potrebno prilagajati in biti inovativen. Tako imajo v največjem pomurskem podjetju od leta 1988 sistematično organiziran sistem zbiranja predlogov izboljšav, ki ga opravlja komisija za inovacije. Z uvedbo inovativne dejavnosti imajo vsi zaposleni možnost, da pripomorejo k večji konkurenčnosti podjetja, boljšim pogojem dela in večji motivaciji, koristne ideje posameznikov pa upoštevajo in tudi skušajo uresničiti.
Koristni predlogi in inovacije obsegajo vse pobude za izboljšanje delovnega okolja, kakovosti izdelkov, prihranek
materialov in energije, čistejše okolje, večjo varnost pri delu, boljšo organizacijo dela, boljši izkoristek strojev in naprav, izboljšanje postopkov in druge izboljšave.
Da je inovativnost v podjetju prisotna, kažejo številne nagrade v širšem slovenskem prostoru; leta 2002 je tako na pomurskem prostoru Danilo Mihorič prejel zlato priznanje za najboljšo inovacijo, ki se je uvrstila tudi v ožji izbor 31 najboljših inovacij v Sloveniji. Z namenom pospeševanja tovrstne dejavnosti so v lanskem letu prenovili pravilnik o inovativni dejavnosti, da bi vzpodbudili zaposlene k dajanju predlogov za izboljšave, danes pa so bili najboljši tudi prvič nagrajeni.
Tako so nagrado prejeli Roman Balažic za najboljšo inovacijo, Majda Guld za največ potrjenih koristnih predlogov in Simona Šiftar za največ zbranih inovativnih predlogov.
Podelitev potrdil o usposabljanju v Role 2
prostorih knjižnice Splošne bolnišnice Murska Sobota je bila desetega maja podelitev devetih ( od enajstih) potrdil o opravljenem usposabljanju v mobilnem kirurškem reševalnem centru Role 2.
Prisotne je uvodoma pozdravil direktor Ernest Börc, ki je predstavil projekt usposabljanja za nudenje medicinske pomoči in zagotavljanje zunaj bolnišnične specialistične kirurške oskrbe vojakom ter civilnim ponesrečencem. Projekt, zagotavlja tudi zunaj bolnišnično specialistično kirurško oskrbo tako doma kot v tujini, poleg vojaških namenov pa je uporaben tudi za pomoč civilnemu prebivalstvu ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah večjih razsežnosti, smo predstavili v prejšnji številki Soboških novin. Potekal je od novembra 2005 do letošnjega maja, Daniel Grabar strokovni direktor bolnišnice v Rakičanu, pa je pojasnil, komu je pravzaprav projekt Role 2, ki so ga izvajali v sodelovanju z
ministrstvom za zdravje, namenjen. Emilija Kavaš, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota, jo je javno tudi predstavila. Koordinatorica projekta usposabljanja na področju zdravstvene nege in urgentne oskrbe v mobilnem kirurškem reševalnem centru pa je bila Daniela Mörec. Suzana Koltaj, višja vojaška uslužbenka, sicer pa nekdanja kirurginja v soboški bolnišnici, je med drugim dešifrirala pomen besede Role in pojasnila svojo vlogo pri dopolnjevanju vsebine izvedbe tega projekta. Slovenski koordinator projekta je Ivan Tominšek.
Med predstavniki vojaškega zdravstva, ki so uspešno opravili trimesečno usposabljanje za nudenje medicinske pomoči in zagotavljanje zunaj bolnišnične specialistične kirurške oskrbe vojakom ter civilnim ponesrečencem ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah večjih razsežnosti, pa je tudi Zdenka Grahovec, srednja medicinska sestra usposobljena za delovanje na področjih urgence.
21
AKTUALNO
številka 49
Uspešno poslanstvo gasilske zveze
kupščina Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota - bila je v Rakičanu, je ponovno potrdila dobro organiziranost gasilstva v edini pomurski mestni občini, številna ugodna poročila najvišjih predstavnikov zveze kakor tudi gostov pa so potrdila, da je deset prostovoljnih gasilskih društev, Gasilsko društvo Murska Sobota in Industrijsko gasilsko društvo Mura, upravičilo namen povezovanja in delovanja pod skupnim občinskim gasilskim vodstvom.
V	obširnem poročilu predsednika GZ MO Štefana Barbariča - v njegovem imenu ga je podal podpredsednik zveze Tadej Kumin, se je Barbarič pri delovanju zveze dotaknil problematike skozi celotno lansko leto. O področju pravnonormativne zaščite gasilca je dejal, da se je s spremembo statuta GZMO M.Sobota dinamičnost v društvih povečala. Tako je zveza lani pri ZZZS poimensko zdravstveno zavarovala vse gasilce - operativce. Omenil je, da je v gasilski zvezi v fazi izdelave požarni načrt ogroženosti mestne občine. Sodelovanje z županom Antonom Štihcem in njegovimi strokovnimi službami je po njegovem mnenju zelo dobro. O vseh problemih, ki nastanejo, se obojestransko obveščajo in dogovarjajo o stanju, probleme pa rešujejo s skupnimi močmi.
Predsednik je posebej izpostavil finančne zadeve razporejanja določenih sredstev glede kritja stroškov, dotaknil pa se je tudi področja informatike in evidenc, preventive ter prireditev in srečanj. Investicije v letu 2005 so bile usmerjene predvsem v nabavo osnovne zaščitne in druge nujne opreme v skladu s planom nabave do leta 2009.
Tudi poveljnik Franc Olaj je operativno delo razdelil po segmentih. Posebej obširen je bil pri področju izobraževanja in usposabljanja, rekoč, da so imeli operativni člani PGD usposabljanje z Gasilskim društvom M. Sobota na različnem orodju, kar se je pokazalo kot zelo uspešno. Tečaje za naziv nižjega gasilskega častnika in gasilskega častnika so obiskovali člani iz društev Bakovci, Polana in Markišavci. Na področju intervencij, je dejal, da so imela društva zveze lani 61 posredovanj, za katere je bilo skupaj porabljenih 597 ur.
V	mesecu požarnega varstva pa so se tudi društva in zveza pridružili akciji Gasilske zveze Slovenije "Požari v prodajnih centrih" in se udeležili predavanja v Mariboru. Skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite MO M.Sobota je bila uspešno izvedena vaja "Odločnost 2005" v Splošni bolnišnici Murska Sobota v Rakičanu.
Inga Lončar je v poročilu članic povedala, da članske enote znotraj društev GZ MO Murska Sobota delujejo v PGD Černelavci, Polana in Markišavci in so poleg pregledov društev sodelovale tudi na občinskem tekmovanju v Kupšincih in regijskem tekmovanju v Črenšovcih.
Poročilo o delu z mladimi pa je podal član komisije za pionirje in mladino Štefan Jablanovec. Poleg tekočega operativnega dela je izpostavil poletni tabor mladih v vojašnici v Murski Soboti. Mladi so se na taboru med drugim pripravljali za izvedbo občinskega kviza Mladi in gasilstvo, ki je bil v Murski Soboti oktobra in regijskega, ki je bil novembra v
Puconcih. Pohvalno je, da se je povečalo delovanje z mladimi v društvih, ki niso imela mladinskih enot. Komisija je tudi evidentirala mentorje, ki bodo delovali z mladimi v posameznih društvih.
V razpravo, kjer so obravnavali precej tekoče problematike in pripombe o nekaterih operativnih aktivnosti, se je vključil tudi župan MO Murska Sobota Anton Štihec, rekoč, da je z aktivnostmi gasilskih enot MO M.Sobota seznanjen, večine prireditev pa se je tudi osebno udeležil. Seznanjen je tudi s stanjem in aktivnostmi na področju gasilstva in intervencij GD Murska Sobota kot osrednje enote. Izrazil je pripravljenost za večje medsebojno obojestransko sodelovanje na področju financ in strokovnih zadev. Glede finančne problematike pa je podal informacijo o zvišanja sredstev za požarno varnost v zadnjem obdobju in poudaril, da se bo zavzemal za pridobitev dodatnih finančnih sredstev za potrebe gasilcev tudi iz drugih virov.
Prisotne delegate in vodstvo gasilske zveze so nagovorili še regijski poveljnik Anton Rančigaj, regijski poveljnik CZ Martin Smodiš, poveljnik CZ MO Murska Sobota Stanislav Wolf, vodja požarne inšpekcije Bojan Farič, predsednik GZS Ernest Eöry, predstavniki Policijske postaje Murska Sobota in predstavniki sosednjih gasilskih zvez.
V letošnjem letu bo gasilska zveza nadaljevala z začrtanimi aktivnostmi prejšnjih let; poudarek bo zlasti na področju zavarovanja, usposabljanja, informacijsko komunikacijskega sistema, operative in seveda opremljanja.
Delovno predsedstvo oziroma vodstvo GZ MO Murska Sobota je na koncu občnega zbora želelo Vojašnici M.Sobota in podjetju Komunala Murska Sobota za dobro sodelovanje podeliti zahvalo. Žal predstavnikov omenjenih ni bilo, zato ju bodo podelili ob drugi priložnosti.
Že nekaj let ima GZ MO Murska Sobota svojo spletno stran. Na naslovu www.gasilskazveza-ms.si si je mogoče ob vsakem času ogledati dogajanje v gasilski zvezi, pa tudi širše. Strani imajo namen javne vidnosti delovanja in obveščanja članic in njenih članov znotraj zveze, pa tudi širše javnosti.
Geza GRABAR
22
junij 2006
AKTUALNO
Dopolnilno usposabljanje pripadnikov ekip PP CZ
tab Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota je v telovadnici pri OŠ I v Murski Soboti tudi letos spomladi pripravil tradicionalno 10-urno dopolnilno usposabljanje pripadnikov ekip prve pomoči Civilne zaščite s preverbo znanja in potrebne razpoložljive opreme.
Tečaja se je udeležilo 11 ekip iz mestne občine z 71 pripadniki. Sicer pa je na območju mestne občine 14 ekip prve pomoči oziroma 92 njihovih pripadnikov. Teoretični del je tudi tokrat zajemal seznanitev tečajnikov z novostmi prve pomoči na področju poškodb in nesreč, praktični del pa konkretno ravnanje pripadnikov ob posameznih
nesrečah - reševanje, in oskrbovanje poškodovancev. Usposabljanje so tudi letos vodili mentorji Rdečega križa Slovenije oziroma njegovega območnega združenja v Murski Soboti: zdravnik, višje medicinske sestre in medicinski tehniki.
Omenjeno usposabljanje je bilo tudi lepa priložnost za določitev ekip, ki bodo sodelovale na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Z lanskim uspehom - 8. mestom na državnem tekmovanju, se je v ekipo Mestne občine Murska Sobota na regijsko tekmovanje avtomatsko uvrstila ekipa Nemčavec, poleg nje pa se bosta tekmovanja na lendavskem območju udeležili še dve ekipi.
Sicer pa so po Wolfovih navedbah v sistem zaščite in reševanja tudi na območju mestne občine vključene obveznostne enote Civilne zaščite (službe za podporo, za zaklanjanje, ekipa prve pomoči, tehnično-reševalna enota, RKB zaščita, prostovoljci (gasilci, potapljači, Rdeči križ) in podjetja po pogodbah (za reševanje iz ruševin).
"Nivo usposobljenosti naših enot je najvišji v regiji, saj v naši občini nenehno vlagamo v kadre in opremo," je dejal Wolf. To je potrdil z vrsto uspehov v zadnjih letih na podobnih tekmovanjih, kakor tudi s kakovostnim znanjem in dobrim odzivom na slehernem dopolnilnem usposabljanju.
Niz gasilskih prireditev
redsedstvo Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota bo tudi v letu 2006 pripravilo niz prireditev in tradicionalnih tekmovanj. Uradno so se te začele že v petek, 26. maja, ko je GD Murska Sobota prevzelo novo avtocisterno. 17. junija bodo v Markišavcih namenu predali novo motorno brizgalno, 24. junija bo ob 70. obletnici gasilstva svečanost v Kupšincih, konec junija (od 28. do 30.) pa bo na sporedu pionirski gasilski tabor. Letošnje občinsko tekmovanje bo 1. julija, gostili pa ga bodo v Krogu. Septembra bodo v Černelavcih pripravili še gasilski tabor veteranov in srečanje gasilk-članic.
NOVA MOTORNA BRIZGALNA ZA PGD MARKIŠAVCI
a velikonočni ponedeljek so gasilci iz primestnega društva Markišavci v svoji bogati in dolgi zgodovini (več kot 110 let delovanja) postavili novi mejnik: od PGD Kebelj pri Oplotnici na Pohorju so namreč kupili novo motorno brizgalno Ziegler Ultra Power, ki jo je omenjeno društvo za prvo mesto dobilo na gasilskem tekmovanju v Mariboru. Na krajši slovesnosti, ki so jo priredili ob tem
dogodku, so markišavski gasilci gostom preko zgoščenke, ki je izšla ob 110. obletnici gasilstva, na kratko predstavili svoje društvo in naselje, goste pa so pogostili s prekmurskim bogračem. Beseda je tekla tudi o tekmovalnem področju, saj so gasilci iz PGD Kebelj ena od boljših tekmovalnih enot v državi. Slavnostni prevzem nove motorne brizgalne bo v Markišavcih 17. junija.
Geza GRABAR
23
AKTUALNO
številka 49
SVETOVNO TEKMOVANJE ORAČEV 2009
veza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), pomurske občine, skupina podjetij Panvita in Pomurski sejem so z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo Lukačič v Moravskih Toplicah podpisali pismo o nameri. Z njim se obvezujejo, da bodo finančno in organizacijsko podpirali pripravo, organizacijo in izvedbo svetovnega tekmovanja v oranju. Kot je že nekaj let znano, bo gostiteljica tega tekmovanja leta 2009 naša država, tekmovanje pa bodo izvedli v okolici Moravskih Toplic.
POHOD OB SVETOVNEM DNEVU GIBANJA
plošna bolnišnica Murska Sobota je ob svetovnem dnevu gibanja oziroma v okviru ciklusa prireditev Slovenija v gibanju z zdravo prehrano 2006 tudi letos pripravila tradicionalni pohod S hojo do zdravja.
Več deset pohodnikov se je po startu na notranjem parkirišču podalo do športnega letališča Rakičan. Poleg zaposlenih v bolnišnici so na pohodu sodelovale tudi različne nacionalne in lokalne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi spodbujajo zdrav način življenja.
POLICIJA SE PREDSTAVI
a bi delo policistov kar najbolj približali širšemu krogu ljudi, po drugi strani pa animirali mlade, da se morda odločijo za ta zanimivi poklic, so v BTC-u v Murski Soboti pripravili nekajdnevno razstavo o delu policistov, še posebej tistih z motorji.
ZA OBISKOVALCE MURSKE SOBOTE
nformativna tabla, ki jo je mestna občina postavila med novo poslovno stavbo in soboško Pokrajinsko in študijsko knjižnico, je bila zadetek v polno. Pri njej se ustavlja vse več obiskovalcev, željnih informacij o tem, kaj vse ponuja največje pomursko mesto. Najbolj so zanimivih informacij o mestu veseli turisti, ki si to lahko preberejo tudi v nekaterih svetovnih jezikih.
Ulični načrt mesta pa si z zanimanjem ogledujejo tudi osnovnošolci. Tudi to je del spoznavanja našega mesta.
Med podpisniki pisma sta bila moravskotopliški župan Franc Cipot in soboški župan Anton Štihec.
Gibanje je tudi večini Pomurcev način življenja.
Zanimanje obiskovalcev za njihovo promocijo je bilo zelo veliko.
24
junij 2006
AKTUALNO
PRIPRAVLJENA IN HITRO PRIPRAVLJENA HRANA
ehnološki napredek je bliskovito povečal raznovrstnost že deloma pripravljenih obrokov, ki so nam na voljo. Vakumsko pakirani ali zamrznjeni obroki, pripravljeni, da jih samo pogrejemo, juhe v vrečkah, pecivo, sladice in mešanice za omake, instant pire krompir in zamrznjene ribje palčke- to so živila, ki polnijo naše police v trgovinah.
Čeprav nam vnaprej pripravljeni obroki prihranijo čas, se po prehranskih lastnostih ne morejo primerjati s sveže pripravljeno hrano. Vsakokrat, ko jih segrejemo, izgubijo nekaj vitaminov. Takšna živila vsebujejo tudi veliko sladkorja, soli in maščob.
Veliko pripravljene hrane je izrecno namenjene otrokom. Ribje palčke za otroke so navadno pripravljene iz mletih kosov rib in krušnih drobtin ter barvane z barvili. Prav tako že vnaprej pripravljeni pudingi vsebujejo veliko sladkorja, emulgatorje, umetne arome, barvila in veliko nasičenih (škodljivih) maščob. Instantna juha iz vrečke se zelo razlikuje od doma pripravljene juhe, ker je narejena iz mešanice suhih sestavin, kot so umetne arome, hidrogeni-
rano rastlinsko olje, natrijev glutamat, sladkor, emulgator, barvila, in podobne snovi. Vse te sestavine v domačo juho ne dajemo.
"HITRA PREHRANA" je vsaka hrana, ki jo kupimo in vzamemo s seboj ter jo lahko takoj pojemo. To je na primer hamburger, pomfri, pripravljen sendvič in krof. Značilen hitro pripravljen obrok, sirov burger (" cheesburger”) s pomfrijem in kokakolo vsebuje veliko kalorij (1100 do 1200 kcal). To pomeni, da 7 do 10 let star otrok s takim obokom zaužije več kot polovico svojih dnevnih potreb po energiji. Večina teh kalorij izvira iz nasičenih maščob in sladkorja.
Prehrana, ki temelji na hitro pripravljeni hrani, ni recept za zdravje, saj ne zagotavlja zadostne oskrbe z vitamini A, C, D ali E niti dovolj rudnin in vlaknin. Zato uživanje hitro pripravljene hrane brez dodatkov, kot so sadje in zelenjava, ki bi uravnotežili prehrano, povečuje nevarnost za DEBELOST in druge bolezni.
Gordana TOTH
POZITIVNE IZKUŠNJE S ŠOLANJEM NA LU
a Ljudski univerzi (LU) Murska Sobota so ob koncu enega od uspešnih 120-urnih programov UŽU Ml -Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Most do izobrazbe, predstavili program z dejavnostmi, ki ga na omenjenem zavodu izvajajo že tretji mesec.
Predstavila se je skupina, v kateri prevladuje romska populacija in ima vse možnosti, da nekateri posamezniki nadaljujejo izobraževanje, bodisi v okviru Ljudske univerze, bodisi redno v šoli. Skupina se je udeležila izleta v Postojnsko jamo, obiskala je knjižnico in muzej v Murski Soboti. Ob koncu projekta so izdali bilten in na plakatih predstavili posamezne države.
Kot je povedala direktorica LU Murska Sobota Vesna Laissani, so ciljna skupina UŽU Ml manj izobraženi odrasli, ki so se šolali deset let ali manj in želijo nadaljevati šolanje ali se že izobražujejo.
INVALIDI O SVOJEM DELU
a redni letni skupščini so se sešli člani Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. V svojih novih društvenih prostorih na Noršinski cesti v Murski Soboti so pregledali aktivnosti v minulem letu ter si zadali pester program dela tudi v prihodnje. Največ pozornosti so namenili različnim oblikam rehabilitacijskega letovanja, gradnji doma Zveze paraplegikov Slovenije, rednim tedenskim aktivnostim ter tečajem in izobraževanju.
Društveni prostori so invalidom na voljo ob ponedeljkih in četrtkih. Enotni so si bili v mnenju, da so novi društveni prostori, ki so jih odprli septembra leta 2004, prilagojeni njihovi gibalni oviranosti in jim omogočajo kakovostno bivanje in delo.
25
AKTUALNO
številka 49
Društvo diabetikov Murska Sobota
Oživljanje organiziranega delovanja sladkornih bolnikov
b koncu lanskega leta smo imeli v društvu redni letni občni zbor z zamudo, na katerem so bili podani predlogi za izvolitev novega vodstva društva, saj zdravstveno stanje sedaj bivše predsednice Nade ŠEBJANIČ ni dopuščalo, da bi vodila društvo naprej. Po občnem zboru smo 1.12.2005 izvolili novo vodstvo društva. Novo izvoljeni predsednik je postal Darko MIHOLIČ. Med tem časom smo tudi uspeli pridobiti prostor, kjer se srečujemo vsako prvo sredo v mesecu. Prav tako smo pridobili e-mail naslov: diabetikims@gmail.com 4.3.2006 smo imeli redni letni občni zbor Društva diabetikov Murska Sobota. Udeležilo se ga je 72 članov. Na občnem zboru je sodelovalo več gostov, med katerimi so bili: predsednik Zveze društev diabetikov Slovenje Janko KUŠAR, župan Mestne občine Murska Sobota Anton ŠTIHEC, zdravnica diabetične ambulante Splošne bolnišnice Murska Sobota Nataša PITZ dr.med. s strokovnim osebjem bolnišnice, ter predstavniki društev diabetikov Slovenj Gradec, Velenje in Lendava, predsednica društva HOSPIC, novinar Večera, pa še koga smo mogoče pozabili omeniti!
Po uvodnem pozdravu predsednika društva Darka MIHOLIČA nam je Nataša PITZ dr. med. predavala o kroničnih zapletih pri sladkorni bolezni. Poučila nas je o pomenu urejenosti sladkorne bolezni in odnosu nas bolnikov do bolezni. Poudarila je, da bolnik s sladkorno boleznijo lahko živi povsem normalno in kvalitetno življenje, le znati mora to doseči!
Sledila so poročila predsednika, blagajničarke in predsednika nadzornega odbora za leto 2005. Podpredsednica Jožica GIBIČAR nam je predstavila plan dela za leto 2006, ki bo
pester in zanimiv in v katerem bo vsak član našel nekaj zase. Organiziranih bo 8 strokovnih predavanj, 3 izleti (prvi 24.3.2006 na Dolenjsko), okrevanje v Rogaški Slatini, pohodi in učne delavnice. Vsako prvo sredo v mesecu imamo merjenje krvnega sladkorja v klubu PAC, Lendavska ulica 5, Murska Sobota, 4 nadstropje (dostop z dvigalom), kjer se zaenkrat srečujemo in družimo. Predsednik pa je podal finančni plan za leto 2006. Vsi udeleženci občnega zbora so soglasno potrdili plan dela, kakor tudi finančni plan.
Navzoče je pozdravil tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko KUŠAR in poudaril pomen včlanjevanja novih članov ter nam zaželel veliko uspehov pri našem delu. Željam so se pridružili tudi ostali predstavniki društev in župan Mestne občine Murska Sobota g. ŠTIHEC Anton.
Prizadevamo si povečati število članov. Čim več diabetikov bo vključenih v naše društvo, tem lažje bomo skupaj dosegali cilje, ki si jih bomo zastavili.
Danijela SANTL
POSEBNE POZORNOSTI JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA BODO DELEŽNI PARAPLEGIKI
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota se vedno pogosteje srečuje tudi s stanovanjskimi problemi paraplegikov v Mestni občini Murska Sobota. Paraplegiki morajo biti deležni posebne pozornosti in individualnega obravnavanja povsod, predvsem pa mora občina poskrbeti tudi za odpravo arhitektonskih ovir na cestah, pločnikih, javnih ustanovah in tudi stanovanjskih stavbah. Večina večstanovanjskih stavb v Murski Soboti nima ustreznega dostopa za paraplegike, saj so tudi v stavbah, kjer je dvigalo, stopnice do dvigala brez rampe.
Letos je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota obnovil in prilagodil stanovanje - vrstno hišo primerno za paraplegika in mu na ta način olajšal življenje in delo.
Župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec je s predstavnicami Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine M. Sobota na domu obiskal tudi parapleginjo, ki živi v tretjem nadstropju v večstanovanjski stavbi v Murski Soboti. Ta stavba nima urejenega ustreznega dostopa z invalidskimi vozički do stanovanja, zato je parapleginja odvisna od pomoči in dobre volje drugih. Javni stanovanjski sklad razpolaga z nekaj stanovanji, ki zadostujejo posebnim potrebam invalidnih oseb, zato bo poskušal rešiti tudi ta stanovanjski problem.
Tako Mestna občina Murska Sobota kot Javni stanovanjski sklad se bosta se bosta tudi v prihodnje zavzemala za reševanje stanovanjskih problemov občanov, posebne pozornosti pa bodo deležni paraplegiki.
JSSMOMS
26
junij 2006
AKTUALNO
Jeseni tudi ženske na kandidatne liste!
eseni bomo volili Mestni svet in župana. Morala bi zapisati svetnice in svetnike in županjo ali župana. Ali je to v Murski Soboti mogoče?
Tabela prikazuje sestavo mestnih svetov enajstih slovenskih mestnih občin.
Zakaj nas je žensk v lokalni politiki tako malo? V Sloveniji je delež svetnic 18,4 %, v Mestnem svetu MO Murska sobota pa 3,8 %. V Sloveniji je 30 očinskih svetov, v katerih ni nobene ženske, v Prekmurju je občinskih svetov brez žensk največ.
Zanimivo bi bilo pogledati, koliko je bilo žensk na kandidatnih listah na lokalnih volitvah leta 2002 in na katerih mestih so kandidirale. Uvideli bi, da je bilo kandidatk malo, pa še te so bile na neizvoljivih mestih, bile so le mašilo za zapolnitev kandidatnih list.
Razmišljam o trditvah, da smo ženske same odgovorne za neenakosti med spoloma, za neenakost na trgu delovne sile in neenako plačilo za enakovredno delo, za nasilje nad ženskami in za nevključenost žensk v javno politično življenje.
Moški v političnih strankah razmišljajo in razglašajo, da ni žensk v občini, ki bi bile pripravljene kandidirati za tako odgovorno in zahtevno nalogo. Da ne želijo kandidirati , da imajo doma preveč dela, da nimajo dovolj izkušenj v politiki in da jih politika preprosto ne zanima. Trdijo, da so sicer ženske bile uvrščene na kandidatne liste, vendar hkrati ne povedo, da so bile uvrščene na neizvoljivo mesto in nadalje trdijo, da je ključni problem ta, da ženske ne volijo žensk.
Teh trditev ne sprejemam. Volilci imajo pravico izbirati med dobrimi kandidatkami in kandidati, med programi njihovih političnih strank. Zato
je ključna možnost izbire. Ta možnost bo dana, ko bodo na kandidatnih listah ženske in moški zapisani v enakem številu, tako da se bodo menjavali po spolu. In tu se zaplete.
Ženske smo v družbi enakopravne, nimamo pa enakih možnosti. Enakost spolov pomeni enako prepoznavnost, moč in udeležbo obeh spolov na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Enakost spolov je nasprotje neenakosti in ne različnosti spolov. S temi trditvami pa zadenemo v stanje duha v naših krajih, v prevladujoče vrednote in trdovratna stališča. Zdi se, kakor da je še vedno prevladujoča ljudska modrost ali definicija, da moški sodijo v politično javnost, v krog tistih, ki vodijo, ob najpomembnejših odločitvah modreje presodijo, so poglavarji družine ter nadzorujejo ženske in otroke.
Pred nami so jesenske volitve in na tem mestu pozivam vse politične stranke, da na kandidatne liste po načelu "zadrge" uvrstijo kandidatke in kandidate.
Veliko dela nas še čaka, da bomo, poleg zakonskih možnosti, vzpodbudili ženske in jim omogočili udeležbo pri odločanju o vseh najpomembnejših vprašanjih v družbi in ne le o varstvu in vzgoji otrok, o zdravstvu in šolstvu.
Zatorej, ženske v politiko, v mestni svet, v državni parlament, v vse predstavniške organe oblasti. Tam se sprejemajo odločitve in tam se spreminja politika, ki kroji naš vsakdan. Predstavniška demokracija brez žensk je nesprejemljiva. Pomeni kršenje temeljnih človekovih pravic, zapisanih v najpomembnejših mednarodnih dokumentih in tudi v Ustavi RS. Vsak od nas, ženske in moški, lahko prispevamo k spreminjanju zakoreninjenih vrednot. Za pravice žensk si je potrebno prizadevati, jih poznati in se zanje boriti.
Nadja IVANC MILOŠEVIČ
Mestna občina	Število članov MS	Število svetnic
Celje	33	6
Koper	32	4
Kranj	33	6
Ljubljana	45	14
Maribor	45	12
Murska Sobota	26	1
Nova Gorica	31	3
Novo mesto	33	7
Ptuj	29	3
Slovenj Gradec	25	5
Velenje	33	6
	365	67
Informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij
Hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij Poenostavitev postopkov po elektronskih poteh za potencialne in obstoječe podjetnike Storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja
27
AKTUALNO
številka 49
Slavnostna otvoritev Zavoda PIP v Murski Soboti
a je bila v Murski Soboti slavnostna otvoritev Zavoda PIP, ki brezplačne pravne storitve strankam nudi od 10. aprila naprej.
Na slavnostni otvoritvi Zavoda PIP (Pravo - Informacije - Pomoč) so spregovorili župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, direktor Zavoda PIP Srečko Đurov, docentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Etelka Korpič - Horvat, direktor ŠOUM-a Drago Žura, vodja predstavništva Evropske komisije v RS Mihela Zupančič in državni sekretar Ministrstva za pravosodje Robert Marolt. Vsi so se strinjali, da je to pomembna pridobitev za Pomurje ter da se bo s tem dvignila raven pravne varnosti, raven informiranosti in osveščanja.
Pred otvoritvijo je bila v Pokrajinski in študijski knjižnici tiskovna konferenca, na kateri so bili prisotni župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, državni sekretar Ministrstva za pravosodje Robert Marolt in direktor Zavoda PIP Srečko Đurov.
Državni sekretar Robert Marolt je povedal, da se na Ministrstvu za pravosodje zavedajo, da je Pomurje po statističnih podatkih ekonomsko šibkejše področje in da zaradi tega mladi odhajajo v ekonomsko perspektivnejše dele Slovenije ter da so se prav zaradi tega trudili, da bi čimprej omogočili brezplačno pravno pomoč.
Potrebno je vedeti, da je prvi pravni nasvet dostopen vsem, ki si ga želijo, za nadaljnje svetovanje oziroma zastopanje pa je potrebno izpolniti obrazec in pridobiti zahtevane dokumente, ki jih posredujejo ustreznemu sodišču, ki na podlagi tega odloči, če je posameznik upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Karlo VRATARIČ Foto: Tanja ZRINSKI
Župan Anton Štihec, državni sekretar Ministrstva za pravosodje Robert Marolt, direktor ŠOUM Drago Žura in direktor zavoda PIP Srečko Durov.
Skupina bobnarjev iz Maribora na otvoritvi.
Prostori PIP-a v soboški knjižnici.
28
Vi sprašujete. PIP svetuje.
Pozdravljeni!
Z bivšo partnerko imava tri leta starega otroka, ki sem ga videval po dogovoru z njo. Pred kratkim se je k meni priselila moja nova partnerica in od takrat mi bivša partnerica ne dovoli več stikov z otrokom. Zanima me, kam se lahko obrnem po pomoč in kakšne so moje pravice, glede na to, da pisni dokument o dogovoru ne obstaja?
Marko.
Otrok ima po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravico do stikov z obema staršema, saj se stiki zagotavljajo zaradi otrokove koristi. V ta namen se morata z bivšo partnerko sporazumeti o stikih, o čemer bo sodišče izdalo sklep v nepravdnem postopku. V kolikor ne bosta dosegla sporazuma, se lahko po pomoč obrnete na center za socialno delo, ki bo poskušal doseči sporazum med vami in vašo bivšo partnerko. Če sporazuma ne bo mogoče doseči niti tam, pa o stikih na zahtevo enega od staršev odloča sodišče, ki se ozira predvsem na koristi otroka. Zahtevi mora biti v tem primeru priloženo tudi dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o stikih. Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi in stiki pomenijo za otroka psihično obremenitev oziroma se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. V kolikor bi partnerka tudi po sklepu sodišča onemogočala stike med otrokom in vami, boste lahko vložili predlog za izvršbo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Če pa stikov vseeno ne bi bilo mogoče izvrševati, pa lahko sodišče v skrajnem primeru na vašo zahtevo odloči, da se partnerki, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja in se otroka zaupa vam, seveda pod pogojem, da boste tudi sami njej omogočali stike in če bo poskrbljeno za Varovanje otrokovih koristi.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Soboške novine" ali nas obiščite na Zvezniulici 10 v Murski Soboti ali pokličite na telefon 02 5352760.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje.
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Murska Sobota
Zvezna ulica 10 9000 Murska Sobota
T 02 535 27 60 F 02 535 27 61
info@zavodpip.si
www.zavodpip.si
P 09.00 -18.00 T zaprto S 09.00 -18.00 Č zaprto P 09.00 -15.00
AKTUALNO
številka 49
Urejanje podeželja kot izziv
odobna kulturna krajina mora biti usklajena z urbanizacijo, kmetijsko pridelavo in turistično infrastrukturo. Rdeča nit mednarodnega strokovnega posveta, ki so ga pod naslovom Novi izzivi v urejanju podeželja na Srednji kmetijski šoli (SKS) Rakičan pripravili tamkajšnji Inštitut za razvoj podeželja, šola in Javni zavod Krajinski park Goričko, je bila predstavitev novih trendov v razvoju podeželja in izobraževanja na tem področju.
Kot so poudarili domači predavatelji ter strokovnjaka iz Avstrije in Nemčije, kjer so tudi na tem področju vsaj korak, dva pred nami, je prihodnost podeželja v prvi vrsti v vzpostavljanju kakovostnejših pogojev za delo in bivanje.
Tuja gosta sta predstavila primera dobre prakse - Richard Greindl je govoril o zanimivih izkušnjah iz nekoč neperspektivne avstrijske Waldviertl, pokrajine tik ob češki meji Werner Kern, direktor šolskega centra iz nemškega Ansbacha, pa je predstavil urejanje kmetijskega prostora v smislu poklicnega izobraževanja. Oba sta prepričana tudi v veliko priložnost slovenskega podeželja. Kot sta dejala, uspeh ne more izostati, če bo trajnostni prostorski razvoj uravnotežen z zahtevami varstva kulturne krajine na eni in varstva narave ter predvsem zdravega bivalnega okolja za ljudi na drugi strani.
"Podeželski prostor bo moral tudi v prihodnosti odražati podobo prepoznavne, privlačne, zanimive in vredne krajine," je bil v svojem referatu prepričan ravnatelj SKŠ Štefan Smodiš. Dejal je, da lahko pomembno vlogo pri urejanju podeželja odigra tudi izobraževanje v kmetijstvu, tako formalnem kakor neformalnem.
V smislu ogroženosti ekosistemov drugim bitjem, ki jih z različnimi posegi človek vse bolj omejuje, se po prepričan-
ju Stanke Dešnik (KP Goričko) soočajo tudi v tej naši najsevernejši mikropokrajini. Prvi odgovor na poskus ohranitve je vključitev območja v omrežje Natura 2000 po direktivi o varstvu ptic in po direktivi o varstvu habitatov.
Strokovnjakinja dr. Tanja Simonič iz Maribora je spomnila na različne preobrazbene procese oziroma različne interese, ki neusmiljeno spreminjajo kulturno krajino slovenskega podeželja. “Cilj urejanja podeželja je ustvariti usklajeno sodobno kulturno krajino, v kateri bodo urbanizacija, kmetijska pridelava ter razvoj turistične infrastrukture zadostili potrebam sodobne družbe, kot so bivanjska kakovost, ekonomičnost kmetijske pridelave ter varstvo in razvijanje krajinske identitete." Bogate izkušnje tujcev so nam lahko pri tem v veliko oporo.
Mogočnih hrastov na mestnem stadionu Fazanerija ni več
onec meseca februarja so na mestnem stadionu Fazanerija požagali mogočne hraste, ki so dolga leta veljali za “zaščitene".
Mestna občina Murska Sobota je namreč od Zavoda za gozdove dobila dovoljenje za odstranitev teh "stoletnih" hrastov med glavno in severno tribuno, saj so nekateri bili že prav nevarni in bi se lahko podrli.
30
Tudi na področju urejanja podeželja so nam lahko v veliko korist izkušnje tujcev (od leve): dr. Tanja Simonič, Štefan Smodiš, Stanka Dešnik, Werner Kern in Richard Greindl.
junij 2006
AKTUALNO
Že peta ustvarjalna delavnica
oboška Agencija Wind že peto leto zapored organizira ustvarjalne delavnice. Letno po dve delavnici, spomladi in jeseni. Pomladanska je vsebinsko usmerjena aktivnostim pred velikonočnimi prazniki, jesenska pa pripravam na noč čarovnic na zadnjegi dan v oktobru.
Tako je bilo geslo letošnje pomladanske 5. delavnice "Velika noč že trka na vrata". Potekala je v prostorih Srednje zdravstvene šole v Rakičanu predzadnji teden meseca marca. Za spretne prste je delavnico vodila Darja Huš iz Ateljeja Dl. Po zatrditvi Nataše Vild, ki delavnice organizira skupaj z Olgo Koren, se je delavnice udeležilo 12 zainteresirank, ki se pravzaprav v večini vračajo na delavnice vsako leto. Zatorej je bila letošnja ustvarjalna delavnica nadaljevanje lanskoletne, ko so pod spretnimi prsti udeleženk nastajale dekoracije in aranžmaji.
		Filip MATKO
Reka Mura - In memoriam?
Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je bila predstavitev diapozitivov na temo "Naša Mura", ki jih je posnel Lorand Klemenčič in s tem želel opozoriti na lepote reke Mure, ki utegnejo z eventualno izgradnjo elektrarn izginiti.
Prikazani so bili diapozitivi od izvira Mure v gorah Avstrije do izliva v Dravo na Hrvaškem. Trenutno so v sosednji Avstriji na Muri že štiri hidroelektrarne, kljub temu pa imajo tam precej bolj izkoriščene turistične in rekreacijske danosti reke kot pri nas. Lorand Klemenčič se je poleg tega, da je posnel mnogo lepih fotografij o Muri in obrečni pokrajini, pokazal kot tudi dober poznavalec narave, ki se zavzema tudi za ohranitev le-te. Tako se preko 100 nevladnih društev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije zavzema za ustanovitev čezmejnega krajinskega parka reke Mure, ki bi ohranjal naravno in kulturno dediščino, kar pa bi pomenilo ekološki in turistični razvoj.
GOSTILI FLORISTA Z NIZOZEMSKE
a Vrtnarstvu Murska Sobota vseskozi posvečajo veliko pozornosti povezavi teorije s prakso. To se je potrdilo tudi na nedavnem brezplačnem prikazu aranžiranja na sedežu Vrtnarstva na Kopališki ulici, ko so gostili priznanega florista Bena Cleuersa z Nizozemske. Prikazu aranžiranja zasaditvenih nasadkov s pomladanskim cvetjem je sledilo tekmovanje v aranžiranju. Sodelovali so floristi soboškega Vrtnarstva ter dijaki oddelka za vrtnarstvo Srednje kmetijske šole Rakičan, ki so se trudili pripraviti čimboljše cvetlične aranžmaje na temo Olimpiada 2006. Popoldan je bil namenjen prikazu dekoracij nizozemskega florista in pomoči pri praktičnem delu zunanjih obiskovalcev. Zanimivi dan aranžiranja so sklenili z debatno urico na to temo.
31
kultura
številka 49
Predstavitev knjige Naše deklice z vžigalicami avtorice Vlaste Nussdorfer
onec marca je bila v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti predstavitev knjige Naše deklice z vžigalicami, ki jo je napisala višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer.
Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je ob 200-letnici rojstva danskega pravljičarja H. C. Andersena napisala knjigo Naše deklice z vžigalicami, v kateri piše o žrtvah spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja. Avtorica, ki je bila v lanskem letu v reviji Jana med nominirankami za Slovenko leta, meni, da je prav otroštvo tisto, ki kasneje zaznamuje otroke. Pisati je začela 8. julija 2005, za rok dokončanja pa si je zadala 6. december istega leta, kar je Miklavžev dan in dan obletnice ustanovitve organizacije Beli obroč.
V knjigi je 12 zgodb, ki ponazarjajo 12 mesecev, kolikor je tudi ur na številčnici, 12 ur dneva in 12 ur noči. kS tem sem želela poudariti, da je nasilje prisotno vse mesece, vse dneve, vse ure, torej za nekoga lahko vedno, za nekoga tu pa tam, a vendar prisotno v naši družbi," je povedala Nussdorferjeva. Ker v zgodbah nastopajo deklice in je tudi sama ženska, je dala zgodbe pokomentirati moškim. Tako je nastalo kar 45 komentarjev znanih in manj znanih moških.
Namen knjige je pravzaprav prikaz različnih oblik nasilja nad majhnimi deklicami ter vse do odraslih žensk, zgodb, ki v večini primerov ostanejo zamolčane. Da bi te žrtve lahko računale na pomoč, je potrebno o tem spregovoriti in s tem preprečiti morebitno naslednje nasilje.
Društvo Beli Obroč je neprofitna organizacija, ki zbira sredstva za žrtve nasilja, sama avtorica pa opravlja v njem funkcijo generalne sekretarke. Letos so ustanovili sklad "Plamen dobrote", v katerega bo šel tudi celoten izkupiček od prodaje knjige, ki sicer stane 3000 tolarjev. Ob tem se za simbolično vrednost prodajajo tudi vžigalice z motivom knjige, načrpana sredstva pa bodo nato porabili za različne oblike pomoči.
Vlasta Nussdorfer je napovedala tudi, da bo pisala tudi o naših dečkih z ulice, v tej knjigi bodo žrtve nasilja moški predstavniki in bo potem skupaj s knjigo Naše deklice z vžigalicami komplet.
MURA IN PREKMURJE
pritličnem prostoru poslovne stavbe PAC na Lendavski ulici v Murski Soboti je do 23. junija na ogled zanimiva naravoslovna razstava Mura in Prekmurje. Omenjena razstava s področja narave pomeni nadaljevanje ciklusa naravoslovnih razstav v teh prostorih, s katerimi je PAC v okviru Majskih dnevov začel že lansko leto. Tedaj so bile na ogled želve in morske cvetnice pozejdonke.
Tokrat bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji naravoslovja, ki bodo lahko občudovali naravne lepote Prekmurja in našo najlepšo nižinsko reko Muro z njenimi rečnimi logi in mrtvicami ter z bogatim rastlinskim in živalskim svetom na obeh njenih bregovih.
Predstavitev in vodeni ogled razstave je vodil dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
32
junij 2006
KULTURA
PAC-ev glasbeni maj
a glasba blagodejno vpliva na telo in dušo, smo se prepričali na zaključnem dobrodelnem koncertu v katoliški cerkvi svetega Nikolaja zadnjo nedeljo v maju zvečer. Na festivalu resne glasbe so se predstavili vsi sodelujoči na letošnjem Pace-vem glasbene maju, ki je v času od 25. do 28. maja potekal na različnih prizoriščih. Letos prvič tudi v Bad Radgersburgu v Avstriji, Sombotelu na Madžarskem in v Čakovcu na Hrvaškem. V Prekmurju pa v Murski Soboti, Moravskih Toplicah in Lendavi.
Nastopili so: Trio Čajkovski, ki je bil ustanovljen v Moskvi, pianistka madžarskega rodu Rita Kinka, znani slovenski klarinetist Mate Bekavec, pianistka in izredna profesorica na Fakulteti glasben umetnosti v Beogradu na katedri za klavir, Lidija Stankovič, pianist in glasbeni pedagog na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Bernu, Aleksader Madžar, docent na Akademiji za glasbo in profesor kontrabasa na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, mlada violinistka Kristina Šuklar, hčerka umetniškega vodje festivala mag. Slavka Šuklarja, dobitnica prestižnih
mednarodnih priznanj in študentka zaključnega letnika dunajskega konservatorija ter Aleksander Milošev, ki izvira iz Zagreba, kjer tudi poučuje violo na Glasbeni akademiji, sicer pa je znan predvsem kot eden od ustanoviteljev Godalnega tria Tartini.
Poleg naštetih vrhunskih glasbenikov, ki so se na zaključnem dobrodelnem koncertu na koncu skupaj predstavili občinstvu, je imel monolog dramski umetnik Zijah Sokolovič. V uvodnih pozdravnih nagovorih so prisotnim izbrane besede namenili predsednik festivalskega tima Rudi Cipot, direktor območne enote Zavarovalnice Triglav, župan mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec in v imenu soorganizatorja koncerta resne glasbe, predsednik Lions kluba Murska Sobota, Arpad Norčič. Izkupiček dobro obiskanega koncerta v katoliški cerkvi sv. Nikolaja bo podarjen v humanitarne namene.
Brigita BAVČAR
KLAVIR IN FLAVTA IZ POLJSKE
biskovalci Kluba PAC so imeli priložnost slišati in spoznati vrhunska glasbena umetnika - pianistko Tereso Kaban in flavtista Henryka Blazeja s Poljske. V celovečernem samostojnem koncertu sta v prvi vrsti izvajala sonate za klavir in flavto W.A. Mozarta, v klavirskem solu in s flavto in klavirjem pa sta interpretirala sodobnejše poljske skladatelje.
Omenjena kot duet veliko nastopata po vsej Evropi, sta pa tudi pogosta udeleženca festivalov in tekmovanj s področja komorne glasbe, posnela pa sta tudi recitale v živo za poljske, italijanske, češke in britanske radijske in TV postaje.
SLIKE MATEJA GIDERJA
predprostoru grajske dvorane v Murski Soboti se s svojo drugo samostojno razstavo po študijskih letih predstavlja mladi likovni pedagog Matej Gider iz Rogašovec.
Gider, ki se poleg poučevanja likovne vzgoje na OŠ Sv. Jurij-Rogašovci ukvarja tudi s slikarstvom, risbo in grafiko, je v študentskih letih na Pedagoški fakulteti veliko razstavljal v Mariboru. Tam je med drugim pripravil kar sedem samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi v nizu skupinskih.
Deset let po diplomi se je Gider odločil, da bo ponovno razstavljal. Februarja je v Gornji Radgoni razstavil grafike, soboškemu občinstvu pa se predstavlja s slikami. Čeprav glavnino njegovih del predstavljajo olja na platnu, je v njih tudi mešanica fotografije, nalepljenega papirja ter nekaterih stvarnih predmetov.
Pionistka Teresa Kebann in flavtist Henryk Blazej.
Matej Gider in Geza Kišfalvi.
33
kultura
številka 49
Razstava ročnih del v Satahovcih
a bi družabno življenje v tem lepo urejenem kraju pri Murski Soboti dvignili na še višjo raven, predvsem pa, da bi še bolj skrbeli za lepšo podobo kraja, pa tudi da bi povezali različne interesne dejavnosti, je bilo konec lanskega leta ustanovljeno Turistično društvo Goske Satahovci.
Kot pravi predsednica Irena Gomboši, imena ni bilo težko izbrati, saj je bil ta kraj ob potoku Mokoš v preteklosti daleč naokoli najbolj znan po pernatih domačih živalih - goskah;
ime zanje pa se je prijelo tudi v bližnji in daljni okolici.
V	društvu, ki trenutno šteje 25 članov in članic vseh generacij, so hitro zavihali rokave. Že so prepleskali kovinske ograje na mostovih čez potok in uredili okolico vaško-gasilskega doma. Pred prireditvijo ob materinskem dnevu, ki bo že njihova druga, pa so v društvenih in drugih prostorih doma pripravili še zelo odmevno dvodnevno razstavo ročnih del. Med več sto različnimi eksponati je bilo največ kvačkanih izdelkov, vezenin in gobelinov, nekaj pa tudi izdelkov tehnike vezenja in tkaničenja. Številni motivi na teh izdelkih so bile seveda gosi ter pirhi velikonočnih praznikov. Rože iz krep papirja, ki so jih naredili tudi mladi na zimski počitniški delavnici, pa imajo tudi v Satahovcih posebno mesto. Mentorica starejšim članicam - te so se v zimskem času v skupnih prostorih doma deset večerov srečevale na tečaju ročnih del, je pri izdelovanju rož bila kar 97-letna Matilda Serec, mama predsednice Irene. Z obiskom župana soboške mestne občine, predsednika Pomurske turistične zveze in drugih obiskovalcev, ki so nad razstavo izrekli same pohvalne besede, je bila mlademu društvu podana dobra popotnica za zagnano in uspešno delo.
V	program dela za letošnje leto so si člani turističnega društva med drugim zadali postavitev krajevnih oglasnih tabel, na javnih površinah zasaditev zelenic in drevoreda ob potoku Mokoš, regulacijo le-tega, poletne družabne igre ter zimska predavanja.
Geza GRABAR
AMARO DROM - NAŠA POT
redsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat-Muc je pod naslovom Amaro drom - Naša pot, izdal že svojo sedmo publikacijo. Založilo jo je društvo Romani Union iz Murske Sobote. S tem omenjeni avtor samo potrjuje, da gre za enega najplodovitejših in raznovrstnih romskih piscev na Slovenskem. Doslej se je namreč poskušal tudi v poeziji, prozi in dramatiki.
V delu, ki obsega več kot 380 strani, se je Horvat lotil kronološkega prikaza razvoja romske skupnosti v Sloveniji, zlasti pa v Prekmurju.
Kot pravi avtor, je bil namen knjige opisati tisto, kar se je zgodilo in ne tisto, kar se ni oziroma bi se lahko. Skušal je predstaviti tudi, kaj je prinesel vstop Romov na različna področja javnega življenja, kakor tudi organizacije, ki jih imajo Romi danes. Dejstva podkrepljena z arhivskim gradivom: od časopisnih člankov, faksimilov nekaterih pomembnih dokumentov, fotografij.
PRIZNANJE DARINKI ZOREC
olgoletni vsestranski aktivistki in poustvarjalki na področju kulture Darinki Zorec iz Murske Sobote sta pred letošnjim dnevom upora izročila posebno pisno priznanje za izvirno prenašanje tradicij partizanske kulture na mlajše rodove Mestno in Območno združenje borcev NOB Murska Sobota. Priznanje ji je bilo izročeno na borčevski skupščini, 25.aprila dopoldne, v Salonu Murska republika soboške restavracije Zvezda, ko ji je ob tem čestital član Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, Matija Koren, sicer predsednik Območnega združenja borcev NOB v Lendavi.
34
Rože iz krep papirja povezujejo več generacij: 97-letna Matilda Serec med Martino in Urško, skrajno desno predsednica Irena Gomboši.
Darinka Zorec prejema priznanje.
junij 2006
KULTURA
LETNI KONCERT DRUŠTVA VINOGRADNIKOV GORIČKO
oški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko je v Galeriji Murska Sobota pripravil tradicionalni samostojni letni koncert. Skupina šestnajstih pevcev iz vrst vinogradniškega društva z zborovodjem prof. Jožefom Slavičkom se je številnemu občinstvu predstavila s petnajstimi pesmimi, od slovenskih in prekmurskih ljudskih do avtorskih pesmi in tujih.
V okviru koncerta je bila tudi slavnostna podelitev diplom in odličij za ocenjevana vina z 12. ocenjevanja za prekmurske prvake in 2. mednarodnega ocenjevanja Treh dežel v okviru krajinskega parka Goričko- Raab-Örszeg.
KONCERT MePZ ŠTEFAN KOVAČ
udi začetek letošnje pomladi so s celovečernim samostojnim koncertom v soboški dvorani kina Park zaznamovali člani Mešanega pevskega zbora Stefan Kovač. Zbor, ki se lahko pohvali z najdaljšo tradicijo v Pomurju - prihodnje leto bo slavil 40. obletnico, se je pod taktirko Alenke Brulc Šiplič tudi letos domačemu poslušalstvu predstavil s pestrim programom, v katerem je lahko vsak poslušalec našel kaj zase. Letos so pevke in pevci v dveh sklopih zapeli osemnajst pesmi: ljudskih, klasičnih, sodobnih in ameriških črnskih. Solisti večera so bili: Klaudija Vöröš, Petra Ivanič, Nataša Klement, Mateja Baler, Iztok Kodila, Mirko Benko in Simon Pertoci. Zbor je spremljala pianistka Majda Bicskey.
SLOVENSKA FILMSKA LEGENDA DEMETER BITENC
Klubu PAC je potekal filmski večer z legendo in rekorderjem med slovenskimi filmskimi igralci, Demetrom Bitencem.
Ekskluzivni dogodek za člane Kluba PAC se je pričel s kratkim pregledom Bitenčevih filmskih vlog, kasneje je sledil pogovor. Bitenc je bil v mladostniških letih gledališki igralec, nato seje preselil med filmske igralce, kjer sedaj deluje že dobrih šestdeset let in ima za sabo preko 180 filmov. Čeprav je prepotoval dobršen del sveta, je bil to njegov prvi obisk v Prekmurju.
ZAKONCA ZELENKO V SOBOŠKI GALERIJI
prila sta v Galeriji Murska Sobota razstavljala zakonca Zelenko iz Izole. Rok Zelenko se je soboškemu občinstvu predstavil s slikami, njegova žena Leonida Bernetič Zelenko pa s keramiko.
Razstavo je odprl likovni kritik Dejan Mehmedovič, soboška galerija pa jo je pripravila v sodelovanju z galerijo Insula iz Izole.
35
Moški pevski zbor med letošnjim koncertom v Galeriji.
kultura
številka 49
OD BABICE DO VNUKA
organizaciji Društva upokojencev Murska Sobota in Komisije za kulturo in izobraževanje, ki jo vodi Elizabeta Rožman-Ruža, so v prostorih knjižnice pripravili odmevno velikonočno razstavo pod naslovom Od babice do vnuka. Poleg učencev osnovnih šol in vrtcev Murska Sobota so organizatorji z izdelki na razstavo uspeli pritegniti tudi Dom starejših Rakičan, Srednjo tehniško in poklicno šolo Murska Sobota - tekstilna smer, Šunkarno Kodila iz Markišavec in trgovino domačih dobrot Šklojca.
Številne velikonočne aranžmaje, največ pa pirhov ali remenk, so si z zanimanjem ogledali številni obiskovalci. Med najhvaležnejšimi skupinami so bili razumljivo učenci najnižjih oddelkov osnovnih šol. Ti se niso seznanili samo s sporočilno in vsebinsko vrednostjo velike noči, pač pa tudi z izdelki svojih vrstnikov in starejših kolegov ter babic in dedkov, ki so razstavo v okviru upokojenskega društva tudi postavili. Zelo domiselno in lepo je bil oblikovan velikonočni pogrinjek. Ob ogledu razstave so bile mladim za morebitna pojasnila in komentarje na voljo članice omenjene komisije za kulturo.
LIKOVNE DELAVNICE ZA NAJMLAJŠE
ed pomembe dejavnosti Galerije Murska Sobota sodi tudi vzgoja mladih v obliki različnih delavnic, ki jih ob različnih razstavah gostijo v svojih prostorih, namenjene pa so osnovnošolcem in tudi malčkom iz vrtcev. Likovne in grafične so najpogostejše. Ponavadi se zvrstijo v tedenskem zaporedju, vse pa je odvisno od interesa šol oziroma vrtcev. Galerija pa pripravlja tudi redne mesečne delavnice. V okviru kulturnega dne so se v galeriji mudili tudi učenci OŠ Sveti Jurij-Rogašovci, ki so pod mentorstvom likovnega pedagoga Mateja Giderja z iste šole ustvarjali z barvami. Pri tej in podobnih delavnicah - izvajajo jih že nekaj let, je kot predstavnica gostitelja sodelovala tudi Jelka Geder Kosi. Pogostokrat pa kot mentorji na delavnicah sodelujejo umetniki, ki v tistem času v galeriji razstavljajo.
VELIKONOČNA RAZSTAVA OBRTNIKOV
ekcija cvetličarjev in vrtnarjev ter Sekcija domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota sta v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice tudi letos pripravili tradicionalno velikonočno razstavo.
Z domiselnimi cvetličnimi oziroma vrtnarskimi aranžmaji ter izdelki domače in umetnostne obrti se je predstavilo 16 razstavljavcev z obeh bregov Mure. Razstavo je odprl predsednik OOZ Murska Sobota Vlado Mandič, v kulturnem programu pa je nastopila folklorna skupina Veseli Marki iz OŠ Beltinci.
SUZANNE KIRALLY-MOSS RAZSTAVLJA
Klubu PAC je v aprilu in maju svoja dela razstavljala akademska slikarka Suzanne Kirally-Moss, ki je bila rojena v Chicagu v ZDA in je študirala slikarstvo v New Yorku. Leta 1960 je prišla v Evropo z namenom, da dokonča študije v evropskih šolah. Leta 1967 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kjer je kasneje tudi magistrirala. Od leta 1968 živi in dela v Lendavi. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
V delih, ki so pretežno nastala v 90. letih prejšnjega stoletja, je avtorica skušala izraziti življenje, začetke življenja in radosti nastajanja, ki jo vedno lahko ustvarita le dva.
36
Elizabeta Rožman je bila ponosna na vse mlade, ki so se aktivno vključili v razstavo.
junij 2006
KULTURA
Soboške nedelje
o nedeljskem kosilu je omama vedno najprej pospravila kuhinjo, nato pa še malo posedela, da si je "spočila oči", kot je imenovala svoj popoldanski dremež. Ko pa so se oči odpočile, je oblekla svojo lepo črno svileno obleko z majhnim žabojem in drobnimi gumbki in sredi žaboja pripela nenavadno črno broško, podolgovato z bleščečimi kamenčki v sredini - pravzaprav je bila podobna majhni krsti, žalna broška torej, a nikoli več v življenju nisem videla česa podobnega. In nikoli mi ni prišlo na um, da bi si jo poskušala pripeti, čeprav je stalno ležala v stekleni skledici na radiu, medtem ko sem vneto obešala nase vse, kar je imela teta Anuš, ki je bila zaradi tega večkrat huda. A moji omami je broška - krsta kar pristajala, spadala je k njej, jo delala dostojanstveno. Omama je bila že dolgo vdova, pa ne le vdova, do časa mojega prihoda na svet in v mesto Murska Sobota je razen moža izgubila že nekaj svojih otrok, zato pač ni nehala nositi črnine, bilo pa je to v tistem času tudi primerno in spodobno, kakor je bilo primerno in spodobno tudi to, da je skoraj na vseh pismih, tudi uradnih, ki jih je sprejemala, pisalo na ovojnici vdova ali vd. Cvetko Alojzija in to je bilo zanjo kot nekakšne dosmrtni poklic. Vendar pa ne zaradi črnine, ne zaradi svojega "poklica", ne zaradi vsega, kar jo je že zadelo, moja omama nikakor ni bila ne turobna, ne zamorjena, v njeni črnini ni bilo nobene morbidnosti, kakor tudi ne v tem, da sva šli skupaj vsako nedeljo na pokopališče - to je bila vsesplošna soboška navada, šel si pač na obisk k tistim, ki so stanovali drugje. Omama je bila v bistvu vedre narave, imela je smisel za humor, zlasti na svoj račun in predvsem je bila velika pripovedovalka mojega otroštva, zato se mi je vedno zdelo, da sem bila v Soboti že veliko prej, kot sem se rodila.
Ko sem dobila obleko z volančki tudi jaz, sva se mimo cerkve lepo počasi posprehodili proti pokopališču, kjer je nedeljsko popoldne poleg mrtvih preživljalo tudi veliko živih Sobočanov. Najprej sva se ustavili pri našem grobu, v katerem sta bila takrat pokopana samo še opapa in teta Olga, ki je mlada umrla pri porodu. In omama je spet in spet pripovedovala, kako je bilo za življenja z enim in drugim in izrisovala zame natančno in verodostojno podobo starega očeta, ki je umrl, preden sem prišla na svet, pa tragično zgodbo tete lepotice, ki je za seboj pustila dojenčka in obupanega moža. Potem pa sva šli dalje, na konec pokopališča,
čisto tja v kot, kjer je bil pokopan stric Štefan, oziroma Pištek, ki pa so ga pozneje prenesli pod piramido sredi pokopališča. Drugoval mu je nesrečni Evgen Kardoš, oba so obesili Madžari ob koncu leta 1941. Samoten grob s cipreso, daleč od ostalih. Statarium - je neznano besedo izgovarjala omama - naglo sodišče, ni mu bilo pomoči. Pod tem grobom je bila žalost, ki se je skrivala pod omamino žalno broško in črno svilo drugačna. Bolj žalostna in še bolj vdana v usodo.
Zapustili sva Pišteka in šli še malo naokoli. Omama je poznala vse, pripovedovala je o mrtvih, se pozdravljala z živimi, malo poklepetala pa spet dalje. Včasih sem za koga vprašala, včasih je povedala kar sama. Najraje sem imela grobove z rjavimi fotografijami v ovalnem okvirju. Zlasti grob s fotografijo lepega mladega dekleta z otožnimi očmi, ki je nagibalo glavo na levo ramo. Bila je poštna uradnica, je rekla omama, in prerezala si je vrat zaradi nesrečne ljubezni. In res je bila videti kot cvetlica z zlomljenim steblom in njene žalostne oči so vedele že davno, kaj jo čaka. Pa še majhni grobovi prezgodaj umrlih otrok, pa grobovi s kipi angelov, pa grobnice boljših soboških družin in na koncu klop pod ogromno vrbo žalujko, ki je stala sredi pokopališča in v poletnem popoldnevu nudila miren počitek v svoji senci. Tu sva posedeli, bilo je spokojno in domače, in k temu so prispevali tudi udarci s sivega cerkvenega zvonika, ki je bedel tako nad mestom kot nad pokopališčem.
Potem, ko sva se srečali z mrtvimi, sva obiskali še žive. Omama me je jemala s seboj tudi k svojim prijateljicam, včasih k Paurič néni, včasih pa k Pozvek néni, Paurič néni je bila znana soboška šivilja, pri kateri se je izučila tudi teta Anuš, bila je botra moje mame in zelo zanimiva osebnost, ki je s trdo roko in neomajno vodila vse okrog sebe. Še danes imam pred očmi njene čudovite uhane, tako težke, da so ji od dolgega nošenja raztegnili ušesne mečice, kar je bilo tedaj opaziti pri marsikateri starejši gospe. Pauričninina hči llonka je bila vdova, prijateljica tete Anuš in moje mame, imela je sina Arpija, ki pa ni hotel kaj dosti prijateljevati z mano, ker je bil starejši. Vedno so imeli več vrst čudovitih kolačkov, a rečeno in zabičano mi je bilo že vnaprej, da vedno lahko vzamem le dva. Pri Pozvek néni, drugi prijateljici, ki je bila brez otrok, pa so bili na ponudbo ogromni buhtlji, snežno beli, mehki, polni čudovite marmelade in eden je bil več kot dovolj in me
37
kultura
številka 49
sploh ni bilo treba opozarjati. In vedno je imela zelen hruškov liker, ki ga je delala sama - in jemala iz zasteklene masivne kredence in čisto čisto malo ga je dala tudi meni.
Na obiske pa nismo samo hodili, obiske smo tudi sprejemali - včasih v kuhinji, včasih v "vendeg szobi" -boljši sobi, ki je bila vedno pospravljena. Največkrat je ob nedeljah k nam prihajala llonka néni, tem rajši zato, ker je bila strastna kadilka in ji Paurič néni, njena stroga mama doma ni dovolila kaditi. Pri nas pa sta z mojo mamo lahko kadili celo popoldne, saj omama ni imela nič proti, rekla je celo, da ji cigaretni dim diši in da bi morali v Soboti imeti kavarno, kjer bi starejše dame lahko pile kavo in v miru kadile. Takšno njeno stališče pa je vedno izjemno razburilo teto Anuš, ki cigaret sploh trpeti ni mogla, gnusijo se ji, je rekla, in tudi prav vsi, ki kadijo in ozmerjala je omamo, da je "vén bolond"
- stara norica, a omama se je le smejala, saj jo je bolj dražila, kot je mislila resno, poznavajoč njeno ihto in hudi značaj.
Bile pa so tudi nedelje, ko nismo šli nikamor in tudi k nam ni bilo nikogar. Takrat smo poslušali radio, madžarskega seveda, halgatoji so teto Anuš in omamo spominjali na stare čase, ko je bila hiša še polna mladih deklet, ki so prepevale, plesale, si na papirnate škrniclje zapisovale besedila novih pesmi. Meni seveda te pesmi niso bile všeč. Žalostni in zategli zvoki violine so se mi zdeli dolgočasni, besedila preveč čustvena. Pa so ostala v meni. Ko jih slišim, se vedno spomnim na dom, na nedelje in razumem in čutim sporočilo, ki je bilo zapisano v njih: Ott fogsz majd sirni, ahol senki se laatt.
Bea Baboš LOGAR
Romanca arhitekta Takača
urska Sobota s svojo preteklostjo je obenem snov in navdih za Janeza Mataja, ki ga, kot je sam dejal, pri pisanju vodi ljubezen do domačega mesta. Njegova delovna soba pa je kar majhen arhiv, v katerem najdemo tako predmete kot stare časopise in številne fotografije nekdanjih znanih Sobočanov, ki morda še čakajo na svojo zgodbo.
Tako kot je svojo dočakal arhitekt Ladislav Takač. O njegovi ljubezni z Edito, hčerko bogatega soboškega trgovca Ašerja namreč pripoveduje Matajev novi roman Cintor. Ladislav Takač je bil sin učitelja, ki je v Soboto prišel iz Madžarske in tu se mu je leta 1880 rodil bodoči arhitekt, čigar uspešno kariero je prekinila prva svetovna vojna. Padel je v Galiciji, star komaj 36 let. Čeprav je kot arhitekt živel in delal v Budimpešti, pa je bil prvi, ki je v začetku 20. stoletja z lepimi secesijskimi stavbami iz Sobote začel "delati mesto". Naredil je hiši odvetnikov Šömna in Vratariča, Hranilnico južne Železne županije in največje delo - cerkev svetega Nikolaja.
Soboško pokopališče ali cintor, kot pripoveduje Mataj, je bilo posebno v preteklosti tudi nekakšno družabno shajališče, kamor so ob sobotah popoldne zahajale ženske urejat grobove in seveda izmenjavat novice. Kot deček je tudi sam spremljal mamo na grobove, kar mu je prineslo nepozabno srečanje z neprištevno, vendar zelo zanimivo starko - kot mu je mama povedala, hčerko soboškega trgovca Ašerja, ki se ji je menda zmešalo zaradi nesrečne ljubezni, tako da je začela zamenjavati dan za noč in poletje za zimo. Kljub strahu, ki ga je čutil pred njo, mu je vzbudila neznansko radovednost in želel si je zvedeti
njeno ljubezensko zgodbo. Povedala mu jo je, tako v presledkih, ko sta se vsako soboto dobivala pri grobnici grofov Szaparyjev. Pripovedovala mu je o svoji veliki ljubezni do mladega arhitekta in do svojega dobrega očeta, ki mu v otroški pokorščini ni mogla odreči poroke z izbranim ženinom - sinom bogatega odvetnika. Pozneje je izgubila oba, najprej ljubimca, nato še moža. Ostali so le spomini in sprehodi na pokopališče, v spremstvu služkinje, ki je skrbela, da gospo ne bi preveč zaneslo.
Kot je povedal avtor na predstavitvi, je to romantično zgodbo res slišal v otroških letih, ko je k njim zahajala soseda, gospa Kranjčeva, nekdanja kuharica pri grofu Szaparyju. Njene pripovedi si je celo zapisoval in po mnogih letih so mu prišle prav. Roman nas je popeljal nazaj v stare čase, ko je bila Sobota še mestece z blatnimi ulicami in jarki, pa vendar je imela že svoje kavarne, gostilne, železniško postajo in mestno elito: odvetnike, zdravnike, učitelje ter kmečko okolje, iz katerega so prihajale služkinje. Pisateljeve opise posrečeno dopolnjujejo reprodukcije Eberlovih slik in preslikav starih soboških razglednic ljubiteljskega slikarja Ernesta Bransbergerja.
Knjigo, ki jo je izdala založba Franc Franc, so predstavili v salonu Murske republike. S pisateljem se je pogovarjal urednik Milan Vincetič, Takača kot arhitekta je predstavil mag. Franc Obal, odlomke iz romana je prebiral Miran Korošec, nekdanje razpoloženje pa je skušal pričarati violinist Mišo Kontrec, predvsem s priljubljeno Akácos út, ki so jo od tistih davnih čpasov pa vse do druge vojne največkrat igrali kot podoknico soboškim gospodičnam.
38
junij 2006
ŠPORT
Mura 05 na pravi poti
ani poleti ustanovljeni nogometni klub Mura 05, ki se v roku petih let želi vrniti v prvo ligo, zaenkrat uspešno tekmuje v vzhodni skupini tretje lige. Potem ko so bili po jesenskem delu tekmovanja (šele) na tretjem mestu, so se v zimskem prestopnem roku okrepili z nekaj igralci, kar se je izkazalo kot zadetek v polno. Klub so okrepili Denis Žilavec, Nejc Omladič, Boštjan Puhar, Darjan Slavic in Marko Fajdiga, štirje igralci pa so zapustili Fazanerijo. V spomladanskem delu prvenstva še niso izgubili srečanja, ob enem remiju so dosegli sedem zmag in tako imajo štiri kroge pred koncem štiri točke naskoka pred Kovinarjem in Črenšovci. Glede na trenutno formo, ko so zapored dobili šest srečanj ob gol razliki 22:4, so na pravi poti k osvojitvi naslova prvaka in uvrstitvi v višjo ligo, ki si jo zaradi zveste in številne publike, kakšne se ne bi sramoval niti en slovenski prvoligaš, tudi zaslužijo.
Mladim Slovenkam ni uspelo
onec aprila je v Murski Soboti in Križevcih na Goričkem potekal kvalifikacijski turnir za uvrstitev na evropsko prvenstvo za nogometašice do 19 let.
Poleg slovenske reprezentance so nastopile še reprezentance Nemčije, Škotske in Irske, mlade Slovenke pa so izgubile vse tri tekme in zasedle zadnje mesto. Od 18 vpoklicanih igralk je bilo kar sedem igralk iz kluba Pomurje Davidov hram iz Filovcev, ki je tudi sicer v samem vrhu ženskega nogometa v Sloveniji.
Državno prvenstvo v show plesih
Prvi vikend v maju je v dvorani I. OŠ v Murski Soboti potekalo državno prvenstvo v show plesih, na katerem je sodelovalo okoli 700 tekmovalcev iz 26 klubov.
V soboto, 6., in v nedeljo, 7. maja, se je v Murski Soboti v dvorani I. osnovne šole odvijalo letošnje državno prvenstvo v show plesih: v disco danceu, hiphopu, break danceu in electric boogieju. Organizator tekmovanja je bil Plesni klub Urška Murska Sobota, v dveh dneh pa se je v mnogih kategorijah pomerilo okoli 700 tekmovalcev iz 26 klubov iz cele Slovenije. Prvi dan so potekala tekmovanja v
mladinskih kategorijah, drugi dan pa so tekmovali v pionirskih in članskih kategorijah. Prireditelji so zadovoljni z nastopi in uspehi, saj so presegli pričakovanja, pričakovali pa so večji obisk, saj si je prireditev oba dneva skupaj ogledalo le nekaj čez 800 obiskovalcev.
Člani Plesnega kluba Urška iz Murske Sobote so skupaj dosegli deset uvrstitev na zmagovalne stopničke, Dejan Zečevič med člani in prva ekipa kluba v break danceu battlu med pionirji pa so postali kar državni prvaki.
39
šport
številka 49
Šesti prekmurski zdravniški tek
začetku aprila je bil s startom in ciljem na atletskem stadionu pri OŠ I v Murski Soboti tradicionalni zdravniški tek. Na letos že 6. Prekmurskem zdravniškem teku je nastopilo 26 tekmovalcev in tek-
movalk iz vse Slovenije. V teku članov na 6,7 km dolgi progi, ki je bila speljana po soboškem parku, je bil najhitrejši Aleksander Šosterič iz Lenarta, drugi je bil Robi Pogorevc iz Maribora, tretji pa Stanislav Serušnik iz Slovenj Gradca. Med članicami je bila najboljša Marta Tome iz Celja.Od pomurskih zdravnikov so bili v svojih starostnih skupinah najboljši: prva Vlasta Petric (Splošna bolnišnica Murska Sobota), druga Ana Gomboc (Zdravstveni dom Murska Sobota), tretji pa Vlasta Štrumbelj (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Alojz Horvat (Zasebna pljučna ambulanta Murska Sobota) in mešana štafeta (Ana Gomboc, Alojz Horvat in Leon Lang). Med zdravstvenimi sodelavci je bila najboljša Olga Flisar Holcman (Splošna bolnišnica Murska Sobota).
Organizatorji - Zdravniško društvo Pomurja, so pred štartom patronažni službi Zdravstvenega doma Murska Sobota simbolično predali 150.000 tolarjev za nakup pulznega oksimetra.
Telovadba naših malčkov
40
uhu, zaključni piknik! Tako so se glasno veselili otroci dveh najmlajših, a številčno najmočnejših, skupin Društva za športno rekreacijo Murska Sobota. Skoraj vse leto so pod budnim očesom Sabine, Bojane in Katje pridno telovadili, se družili, krepili športni duh in telo. Svoja tedenska srečanja pa so zaključili s prijetnim doživetjem: vožnjo z avtobusom, vzponom in razgledom z drugega najvišjega hriba Pomurja - Serdiškega brega, podelitvijo medalj najbolj vztrajnim malčkom telovadcem, piknikom na Kraščih, druženjem otrok s starši, telovadnimi učiteljicami in vodstvom društva. Zadnji majski četrtek v letošnjem letu so preživeli prijetno in sproščeno. Zvedave oči pa starše že sedaj sprašujejo, kdaj bo spet telovadba? Se vidimo oktobra!
JAVNE OBJAVE
J A V N E O B J A V E
Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/1997) objavlja
RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2006
Priznanja Mestne občine Murska Sobota so:
Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota
Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu.
Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društev za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, za vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.
Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota.
Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.
Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je četrtek, 15.6.2006 do 12.00 ure na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota oziroma na vložišču mestne uprave s pripisom: "Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2006".
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, objavlja na podlagi 21. člena Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/04) naslednji
RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJ
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota odkupuje stanovanja v mestni občini Murska Sobota in okolici. Prednost imajo ponudniki, ki prodajajo cenejša stanovanja v starejših stavbah.
Pogoj za nakup stanovanja je, da je stanovanje prazno in vseljivo.
V ponudbi za prodajo stanovanja je potrebno navesti podatke o stanovanju in priložiti dokazilo o lastništvu.
Ponudbe z ustreznimi dokazili naj interesenti prinesejo ali pošljejo na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, do vključno 20.06.2006 v kuvertah s pripisom "PONUDBA - NE ODPIRAJ - NAKUP STANOVANJA".
Številka: 430-0017/2006-200	Javni stanovanjski sklad
Datum : 16.05.2006	Mestne občine Murska Sobota
Na podlagi soglasja Mestne občine Murska Sobota, o povišanju cen najemnin za grobne prostore, št. 354-0004/2006 z dne 26.1.2006 in določil statuta javnega podjetja Komunala d.o.o. (št. 013-1/01) je upravljalec določil naslednje
CENE
NAJEMNIN ZA GROBNE PROSTORE I.
Povišajo se cene najemnin za grobne prostore, ki jih zaračunava Komunala, javno podjetje d.o.o. kot upravljavec pokopališča Murska Sobota.
II.
Cene najemnin za grobne prostore se obračunavajo po naslednjih postavkah:
Zap.št.	Vrsta grobov	Enota mere	Cena v SIT
1.	enojni grob	SIT/kom/mesec	275,00
2.	družinski grob (dvojni)	SIT/kom/mesec	485,00
3.	družinski grob (trojni)	SIT/kom/mesec	500,00
4.	grobnica	SIT/kom/mesec	550,00
5.	grobnica z ograjo	SIT/kom/mesec	740,00
6.	žarni grob	SIT/kom/mesec	185,00
7.	otroški grob	SIT/kom/mesec	185,00
8.	žarna niša v žarnem zidu	SIT/kom/mesec	300,00
III.
Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost
IV.
Cene se uporabljajo od 1.februarja 2006 dalje.
Št.: C0-001/05	Direktor:
Murska Sobota, dne 31.1.2006	Mirko ŠABJAN, inž.grad., I.r.
Novost za organizatorje prireditev - pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom in prijava uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah
I. Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom
Podlaga za izdajo dovoljenja oziroma potrebno prijavo prireditve je Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/2005) in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/2005).
Po novem morajo prireditelji pri pristojnem občinskem organu vlogo za izdajo dovoljenja vložiti vsaj 30 dni pred prireditvijo, skupaj s poročilom o emisiji hrupa v okolje. Slednje lahko izdela oseba, ki je v skladu s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo hrup v okolju, pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa.
Iz poročila o emisiji hrupa v okolje mora biti razvidno, da:
• bodo zvočne naprave nameščene in pritrjene tako, da se med prired-
41
junij 2006
JAVNE OBJAVE
številka 49
itvijo ne bo spreminjala smer glavne osi zvočnikov ali razdalja med zvočniki in stavbami z varovanimi prostori,
•	je nastavitev na obratovalno električno moč, za katero se zahteva izdaja dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, na zvočnih napravah vidna in čitljivo označena,
•	se na prireditvi zvočne naprave ne bodo uporabljale več kakor osem ur, od tega največ štiri ure v času noči, pri čemer se za čas uporabe zvočnih naprav šteje celoten čas njihove uporabe od začetka do konca prireditve, vključno z vmesnimi prekinitvami,
•	celotna raven zvočnega tlaka zaradi uporabe zvočne naprave na fasadi nobene od stavb z varovanimi prostori v vseh smereh in ves čas trajanja prireditve ne bo presegala kritičnih obremenitev iz 4. člena te uredbe,
•	je predlog opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč in predlog njune pritrditve na zvočno napravo jasno opisan in izvedljiv in
•	so za primere iz sedmega odstavka 6. člena Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih povzročajo hrup opredeljena mesta, kjer bo organizator prireditve zagotovil izvajanje meritev hrupa, ki ga povzroča uporaba zvočnih naprav.
II.	Izdaja dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom na prireditvah brez poročila o emisiji hrupa v okolje
Pristojni občinski organ izda dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorju prireditve na podlagi vloge, kateri je namesto poročila o emisiji hrupa v okolje priložena dokumentacija o nazivni električni moči in številu zvočnih naprav ter načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice, če je iz priložene dokumentacije razvidno, da:
•	razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od razdalje, ki je za nazivno električno moč določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, in
•	število vseh zvočnikov ni večje od šest.
Za razdaljo od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori je treba upoštevati razdalje v vseh smereh, ki od glavne osi zvočnika niso odklonjene več kot 45 kotnih stopinj.
Načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice mora biti v merilu 1:1000, na njem pa morajo biti označeni tlorisi najbližjih stavb z varovanimi prostori, ki od zvočnikov niso oddaljene več kot 600 m, in to v vseh smereh, ki od glavnih osi zvočnikov niso odklonjene več kot 45 kotnih stopinj.
III.	Dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom organizatorju prireditve ni treba pridobiti:
(1)	Če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom,
(2)	Uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom, če:
•	prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi ali zvečer na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do območja, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom, ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 4000 W in vseh zvočnikov ni več kot štiri,
•	prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena III. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 1000 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od štiri, ali
•	prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na javnih površinah ob uporabi štirih zvočnikov, priključenih na zvočno napravo, z nazivno električno močjo, ki ne presega 100 W, in čas uporabe zvočnih naprav na prireditvi ni daljši od osem ur.
(3)	Če je zvočnik zvočne naprave na prireditvi nameščen na vozilu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na prireditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazivna električna moč posamezne zvočne naprave, uporabljene na prireditvi, ne presega 30 W, prireditev pa se ne izvaja ponoči.
IV. Uporaba zvočnih naprav na shodih
V	skladu s 13. členom Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih povzročajo hrup dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav na shodu izda ministrstvo pristojno za okolje.
PRIJAVA UPORABE ZVOČNIH NAPRAV NA SHODIH IN PRIREDITVAH
Uporabo zvočnih naprav na shodu ali prireditvi, ki v skladu z določbami 12. in 13. člena Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih povzročajo hrup (Uradni list RS št. 118/2005) ne povzročajo čezmerne obremenitve okolja s hrupom, mora organizator shoda ali prireditve prijaviti pristojnemu občinskemu organu, prijavo pa posredovati najmanj tri dni pred začetkom shoda oziroma sedem dni pred začetkom prireditve.
Prijavitelj je oproščen plačila upravne takse po 1. točki prvega odstavka 28. členu Zakona o upravnih taksah (ZUT-UPB2, Uradni list RS, št. 114/2005).
V	kolikor prireditelji ne bodo spoštovali rokov, ki jih določata omenjeni Uredbi, jim občinski organ ne bo mogel podeliti dovoljenja za začasno
Priloga 2: Najmanjša razdalja zvočnikov do najbližjih stavb z varovanimi prostori glede na nazivno električno moč	
Najmanjša razdalja zvočnikov do	Nazivna električna
najbližjih stavb z varovanimi prostori (m)	moč (W)
več kot 600	Več kot 10.000
520	7500
440	5000
420	4500
340	3500
320	2500
240	1500
200	1000
160	800
140	600
120	400
100	250
čezmerno obremenitev okolja s hrupom.
Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe
Na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 74/02, 45/03 in 60/04) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota
javni razpis
o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota
I.	Predmet javnega razpisa
so subvencije, ki se dodeljujejo na področju kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2006 za:
-	subvencioniranje zdravljenja mastitisa;
-	subvencioniranje apnenja tal;
-	sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva;
-	subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov;
-	pospeševanje društvene dejavnosti.
II.	Okvirna višina sredstev
Za navedene ukrepe znaša skupna okvirna višina razpisanih sredstev 7.000.000 SIT.
42
junij 2006
JAVNE OBJAVE
lll. Ukrepi
A1 Subvencioniranje zdravljenja mastitisa
1.	Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek (obrazec 01) in predloženi plačani račun, izstavljen s strani organizacije pooblaščene za izvajanje javne veterinarske službe.
2.	Omejitev: Sredstva se ne dodelijo za pokrivanje tistega dela stroškov, ki je bil povrnjen s strani zavarovalnice.
3.	Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota.
4.	Višina subvencioniranja: 50 % vrednosti plačanega računa za opravljeno storitev.
A2 Subvencioniranje apnenja tal
1.	Pogoji za pridobitev sredstev:
-	maksimalna subvencionirana količina nakupa je pri apnencu in snoveh s podobnim učinkom 50.000 kg in pri saturacijskem mulju 100.000 kg na kmetijsko gospodarstvo;
-	na površino 1 ha se prizna: apnenec, snovi s podobnim učinkom -največ 2,5 t; saturacijski mulj - največ 10 t;
-	zahtevek (obrazec 02), predloženi plačani račun o nakupu in dokazilo o lastništvu oz. najemu kmetijskih zemljišč, na katerih se je izvedel ukrep.
2.	Upravičenci: fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
3.	Višina subvencioniranja: pri apnencu in snoveh s podobnim učinkom 4 SIT/kg vendar ne več kot 30% vrednosti na kg in pri saturacijskem mulju 60 %vrednosti plačanega računa za nakup (prevoz se ne subvencionira).
A3 Sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva
1.	Pogoji za pridobitev sredstev:
-	izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja povezana s kmetijstvom in mora biti izvedeno s strani za to pooblaščene oziroma registrirane ustanove;
-	zahtevek (obrazec 03), dokazilo o plačilu udeležbe na izobraževanju in kopija potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju.
2.	Omejitev: Sredstva se ne dodelijo za tečaje in programe, ki se izvajajo v okviru rednega izobraževanja.
3.	Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
4.	Višina sofinanciranja: 50% vrednosti izobraževanja oziroma največ 100.000 SIT na upravičenca na leto.
A4 Subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in
plodov
1.	Pogoji za pridobitev sredstev:
-	v imenu upravičenca uveljavlja subvencijo zavarovalnica, s katero ima upravičenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov;
-	dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira občina;
-	med zavarovalnico in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju;
-	zahtevek in dokazilo o sklenjenem zavarovanju oziroma predloženi seznam upravičencev, iz katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upravičenca.
2.	Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
3.	Višina subvencioniranja: 20% višine zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov.
A5 Pospeševanje društvene dejavnosti
1.	Osnovni pogoji za pridobitev sredstev:
-	registracija pravne osebe v skladu s predpisi, ki urejajo društva;
-	delovanje na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi;
-	realno izvedljiv program dela za leto 2006;
-	pisni zahtevek z utemeljitvijo zahteve (obrazca 04) in zahtevane priloge navedene v razpisni dokumentaciji.
2.	Upravičenci: društva in njihove zveze s področja kmetijstva, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota. Sofinanciranje lahko
uveljavljajo tudi društva in njihove zveze, ki imajo aktivno članstvo s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota ter imajo sedež izven območja Mestne občine Murska Sobota, če na območju Mestne občine Murska Sobota za to področje ni registriranega društva ali njihove zveze.
3.	Osnovna merila:
-	pomen društva oziroma zveze za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva,
-	aktivnost delovanja društva oziroma zveze,
-	delež izvedenega programa od celotne vrednosti programa,
-	pomen izobraževanja in zagotavljanje pomoči kmetijskim gospodarstvom na področju izobraževanja,
-	zagotavljanje čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti,
-	aktivno članstvo, s poudarkom na članstvu iz Mestne občine Murska Sobota,
-	povezovanje in sodelovanje s sorodnimi organizacijami,
-	vsebina, kvaliteta in realnost predloženega programa.
4.	Upravičeni stroški:
-	stroški izvedbe aktivnosti planiranih v letnem programu dela;
-	stroški mednarodnih aktivnosti;
-	drugi stroški povezani z delovanjem društva oziroma zveze.
Med upravičene stroške se ne štejejo stroški, nastali s pridobitno dejavnostjo.
5.	Višina sofinanciranja; do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programa društva oziroma zveze.
IV.	Skupni pogoji
Skupna višina vseh prejetih sredstev iz javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) za posamezne ukrepe iz tega razpisa ne sme preseči zgornje meje pomoči določene v Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju.
Vlagatelji opravljanje kmetijske dejavnosti dokazujejo z KMG MID številko.
Pri uveljavljanju ukrepov A1, A2 in A3 se priznavajo računi oziroma dokazila o plačilu, izstavljeni oz. plačani po zadnjem datumu za oddajo zahtevkov v okviru posameznega ukrepa Javnega razpisa o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota, objavljenega v letu 2005. Pri ukrepih A4 in A5 se priznavajo računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni po 31.12.2005.
V.	Vsebina vloge
Vlagatelji morajo vložiti zahtevek oziroma izpolnjene predpisane obrazce in priložiti zahtevano dokumentacijo oziroma dokazila, ki so pod posameznim ukrepom navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji.
Obrazci in razpisna dokumentacija so od začetka razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, soba št. 8 (Silvija Kouter).
Vse informacije v zvezi z razpisom se dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/525-16-63, kontaktni osebi sta Silvija Kouter in Stefan Cigan.
VI.	Rok in način vložitve vloge
Rok za vložitev vlog je do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnega datuma za uveljavljanje finančnih sredstev. Ta je pri ukrepih od A1 do A3 vključno 30.11.2006, pri ukrepu A4 vključno 30.10.2006 in pri ukrepu A5 vključno 10.07.2006.
Upravičenci lahko v eni vlogi vložijo zahtevke za več ukrepov naenkrat. Vloge pod ukrepom A5 se vložijo posebej.
Vloge pri ukrepih od A1 do A4 se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom "Subvencije v kmetijstvu" oziroma se vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine.
Vloge pri ukrepu A5 se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, oziroma se vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zaprti ovojnici, na hrbtni strani opremljena z nazivom in naslovom vlagatelja, in označena z oznako "Ne odpiraj - vloga" s pripisom "Ukrepi v kmetijstvu" in navedbo ukrepa, na katerega se nanaša.
43
JAVNE OBJAVE
številka 49
VII. Obravnava vlog
Vloge pri ukrepih od A1 do A4, prispele do posameznega datuma odpiranja vlog, bo strokovna komisija obravnavala praviloma 11.07.2006, 21.8.2006, 22.09.2006, 03.11.2006 in 01.12.2006. Vloge pri ukrepu A5 bo strokovna komisija obravnavala 11.07.2006.
Odpiranje vlog ni javno. Ko bodo razpoložljiva sredstva izkoriščena, se vloge več ne bodo obravnavale.
Sredstva se bodo upravičencem dodeljevala po vrstnem redu oddaje popolnih vlog. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. 0 upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan s sklepom v roku petnajst dni po pripravi predloga.
0 odločitvi bodo vlagatelji obveščeni v roku petnajst dni po odločitvi in upravičenci pri vlogah pod ukrepom A5 pozvani k podpisu pogodbe. Če se v roku osem dni od prejema poziva nanj ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev.
Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene zahtevke pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku osem dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je deset dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne zahtevke, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku osem dni od prejema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prepozno vložene pritožbe se zavrže.
Vlll. Nenamenska poraba sredstev
V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve subvencije do dneva vračila sredstev, in sicer:
-	če so bila sredstva delno ali v celoti nenamensko uporabljena,
-	če se ugotovi, da je upravičenec pri pridobitvi sredstev na zahtevkih navajal neresnične podatke.
Številka: 430-0016/2006-10	Anton ŠTIHEC, univ.dipl.inž.grad.
Murska Sobota, dne 16.5.2006	Župan MO Murska Sobota
VODOVOD MURSKA SOBOTA javno podjetje d.o.o.
Murska Sobota, Kopališka 2
telefon	02 521-37-00	Zap.št.	: V05-016/2006-PB
telefax	02 521-37-40	Datum	: 20.3.2006
POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU MURSKA SOBOTA ZA LETO 2005
VODNA ZAJETJA
So na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje in se napajajo iz podtalnice. Največja količina vode se črpa v Krogu. Iz Črnskih mej in Fazanerije se voda v večjih količinah črpa samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2005 je bilo načrpano 2.630.270m3, od tega 73,7% iz Kroga, 21,0% iz Črnskih mej in 5,3% iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila 7.206m3.
Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora (približno 0,1 mg/l) vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali druge nepredvidene dogodke, npr. v primeru večjega bakteriološkega onesnaženja vode.
Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki tedensko odvzame en vzorec za redne bakteriološke preiskave ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca mesečno za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize.
V	letu 2005 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih 48 vzorcev pitne vode za bakteriološke analize. Neskladna sta bila dva vzorca in sicer zaradi prisotnosti koliformnih bakterij na zajetju Fazanerija v začetku septembra, ko se je podtalnica verjetno kontaminirala zaradi infiltracije vode iz razbremenilnega kanala. V okviru izrednega nadzora je bilo zaradi vpliva poplav na podtalnico na zajetjih odvzetih 31 vzorcev za mikrobiološke analize. Trije vzorci niso bili skladni zaradi prisotnosti E.coli, koliformnih bakterij in enkrat enterokokov.
V	okviru notranjega nadzora je bilo odvzetih 14 vzorcev za kemične analize. Neskladnih je bilo 5 vzorcev na zajetju Črnske meje, zaradi povečane vsebnosti desetil atrazina in nitratov - vsi ti vzorci so bili odvzeti v okviru spremljanja gibanja koncentracije pesticidov.
V	tabelah je prikazano gibanje vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetil-atrazina od leta 1997 naprej.
Vsebnosti atrazina, njegovih metabolitov in nitratov na vodnem zajetju Črnske meje:
Atrazin - izraženo v µg/l (normativ 0.1 µg/l)
	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
1997						0,08					0,10	
1998												
1999											0,13	
2000			0,10			0,09					0,05	
2001			<0,05					<0,03		<0,05		
2002		<0,03				<0,05				<0,03	<0,03	<0,03
2003		<0,03	<0,03			<0,03					<0,03	
2004			<0,03			<0,03			<0,03			
2005		<0,05			<0,03			<0,03			<0,03	
Desetil-Atrazin - izraženo v µg/l (normativ - 0,1 µg/l)
	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	Sep	okt	nov	dec
1997						0,07					0,44	
1998												
1999											0,30	
2000			0,28			0,22					0,26	
2001			0,30					0,23		0,22		
2002		0,18				0,2				0,18	0,2	0,17
2003		0,2	0,18			0,14					0,17	
2004			0,18			0,13			0,13			0,12
2005		0,12			0,10			0,10			0,07	
Nitrati - izraženo v mg/l (normativ 50 mg/l)
Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov na vodnem zajetju Fazanerija: Atrazin - izraženo v µg/l (normativ 0.1 µg/l)
	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
1997							0,27				0,27	
1998												
1999			0,24									
2000			0,10			0,11				0,11		
2001			0,12					0,14		0,14		
2002		0,08				0,09				0,1		
2003		0,11	0,06			0,06				0,13		
2004				0,09			0,05			0,08		
2005	0,07			<0,03			0,08			0,05		
	0,1											
	0,06											
44
junij 2006
JAVNE OBJAVE
Desetil-Atrazin - izraženo v µg/l (normativ - 0,1 µg/l)
	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
1997							0,23				0,22	
1998												
1999			0,13									
2000			0,11				0,10			0,11		
2001			0,16					0,12		0,09		
2002		0,08				0,1				0,06		
2003		0,08	0,07			0,06				0,08		
2004				<0,05			0,07			0,05		
2005	<0,03 <0,05 0,05			<0,05			<0,05			<0,05		
Pri mejni vrednosti za pesticide (0,1µg/l za posamezen pesticid in 0,5µg/l za pesticide skupno) gre za načelno "ekološko" mejno vrednost, ki izhaja iz predpostavke, da naj snovi iz skupine pesticidov v pitni vodi ne bi bilo. Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravstveno problematično koncentracijo pesticida atrazina 2µg/l. To pomeni, da uživanje vode, ki vsebuje manj kot 2µg/l atrazina, po dosedanjih znanstvenih dognanjih ne predstavlja nevarnosti za zdravje.
Vsebnosti pesticidov na posameznih zajetjih se bodo z analizami spremljale tudi v prihodnjih letih, v letu 2006 predvidoma štirikrat.
V	zajetjih Črnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega kmetovanja v neposredni bližini, občasno pojavljajo povečane koncentracije določenih pesticidov, zlasti atrazina, desetil-atrazina in nitratov. Ker dajeta ti dve zajetji manj kot 30% celotne letne količine pitne vode, z mešanjem vode iz zajetja Krog (kjer teh kontaminantov ni), dosežemo, da je voda v vodovodnem sistemu neoporečna.
V	letu 2002 je skrb za vode s sprejetjem Zakona o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002) prevzela država. Podrobni podzakonski akti o vseh postopkih upravljanja in varovanja vodnih virov še niso sprejeti. Zaradi velikega števila kmetijskih površin v ožjem vodovarstvenem pasu (Črnske meje -30ha in Fazanerija - 12ha), bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo kvaliteta podtalnice spremenila preko noči, iz tabel pa je razvidno, da se stanje z leti počasi izboljšuje.
OMREŽJE
Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 27.000 prebivalcev ter gospodarstvo v občinah M.Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število priključkov je 7.263, od tega 878 podjetij, 110 blokov z 2.747 stanovanji in 6.275 individualnih priključkov:
Občina	Bloki - št. stan.	Individualni priklj.	Podjetja	Skupaj
M.Sobota	105-2.725	4.283	701	5.089
M.Toplice	1 -4	1.007	74	1.082
Puconci	4-18	829	75	908
Cankova	O	156	28	184
SKUPAJ	110-2.747	6.275	878	7.263
V letu 2005 je bilo skupno v vse občine prodano 2.171.246 m3 vode, od tega gospodarstvo 1.082.378 m3 in gospodinjstva 1.088.868 m3.
Poraba po občinah:
Občina	Gospodarstvo	Gospodinjstva	Skupaj	Dnevna poraba (m/dan)
Murska Sobota	806.059	865.715	1.671.774	4.580
Puconci	15.087	100.463	115.550	317
Cankova	4.314	30.796	35.110	96
Moravske Toplice	256.918	91.894	348.812	956
SKUPAJ:	1.082.378	1.088.868	2.171.246	5.949
Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2005 29 večjih okvar, katere so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranje kontrole HACCP.
Kvaliteto pitne vode določa:
-	Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04)
-	notranja kontrola po sistemu FIACCP
Sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanji, ki lahko ogrožajo človeka.
Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) na omrežju tedensko odvzame 3
vzorce za redne bakteriološke preiskave ter občasno (enkrat mesečno) po en vzorec za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. V letu 2005 je bilo v okviru notranjega nadzora Odvzetih 152 mikrobioloških analiz in 13 kemijskih. Bakteriološko (preseženo skupno število koliformnih bakterij v vodohranu Vaneča) in kemijsko (preseženi nitrati v Sebeborcìh) po en vzorec nista bila skladna s Pravilnikom o pitni vodi. V obeh primerih smo ukrepali v skladu s smernicami HACCP in vzrok neskladnosti takoj odpravili.
V okviru državnega monitoringa je bilo Odvzetih 28 vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 28 vzorcev za kemijska preskušanja. Vsi vzorci so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi.
Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov - Vodovod M. Sobota omrežje:
Atrazin - izraženo v µg/l (normativ 0.1 µg/l)
	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
1997											0,06	
1998												
1999												
2000									<0,03		0,07	
2001		<0,03			<0,03				<0,03	<0,03		<0,03
2002		<0,03			<0,03				0,12	<0,03	<0,03	
2003		<0,03	<0,03						<0,03		0,08	
2004			<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03
2005	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03
Desetil-Atrazin - izraženo v µg/l (normativ - 0,1 µg/l)
	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
1997											0,09	
1998												
1999												
2000									0,10		0,23	
2001	0,13				0,07				0,09	<0,03		0,07
2002		<0,03			0,09				0,11		<0,03	0,05
2003		<0,05	<0,03						<0,05		<0,05	
2004			<0,03	<0,03	<0,03	0,08	<0,03	<0,05	<0,03	<0,03	0,05	<0,05
2005	<0,03	<0,03	<0,03	<0,03	<0,05	<0,03	<0,03	0,05	<0,05	0,07	<0,03	<0,03
Nitrati - izraženo v mg/l (normativ 50 mg/l)
	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
1997	23,5		15,1	13,3	23		20,8	16,3	12		9	8
1998				22		77		15,5				
1999						15	34					20,3
2000					12,8	18,1		14,1	15		32,3	
2001		16,5	30,5		23,9				18,6			22,1
2002		16,4			26,1			12,8	11,1		15,9	
2003	14,1	15,9	9,7	11.9	8,0	8,8	22,1	19,9	6,6	18,1	6,2	18,1
2004	15,9	15,9	23,9	16		8,7	U			10	30	26
2005			25	12	37	10	38	40	35	78	14	14
Iz tabel, ki prikazujejo vsebnosti pesticidov in nitratov v vzorcih pitne vode vzetih na raznih mestih v vodovodnem omrežju, je razvidno, da je voda popolnoma skladna z vsemi veljavnimi predpisi, razen vzorca vzetega oktobra v Sebeborcih, ko je bil zaradi večje okvare na omrežju, del vodovodnega sistema za nekaj ur oskrbovan samo iz zajetja Č. meje, kjer pa so bili nitrati nekoliko povišani. Po odpravi napake se je stanje normaliziralo, kar se vidi iz analiz opravljenih decembra.
Prodana voda od leta 2000 dalje:
Leto	Gospodinjstva	Gospodarstvo	Skupaj	Indeks (%)
2000	1.139.962 m3	2.033.125 m3	3.173.087 m3	100 %
2001	1.086.000 m3	1.972.945 m3	3.058.945 m3	96,4 %
2002	1.078.072 m3	1.524.808 m3	2.602.880 m3	82,0 %
2003	1.166.687 m3	1.270.455 m3	2.437.142 m3	76,8 %
2004	1.084.790 m3	1.070.376 m3	2.155.166 m3	67,9 %
2005	1.088.868 m3	1.082.378 m3	2.171.246 m3	68,4 %
V tabeli je prikazano zmanjševanje porabe vode v zadnjih šestih letih. V letu 2005 smo prodali za 32% manj vode kot v letu 2000, čeprav se je število priključkov povečalo za 28%. Logična posledica manjših prihodkov ob povečanju stroškov, so vedno večje težave v poslovanju.
Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode:
Boris PETRIC, univ.dipl.inž.el.
45
številka 49
Pisma bralcev
Odgovor na pismo bralcev
(Štefan v imenu staršev otrok, ki trenirajo v ND Mura )
V februarski številki Soboških Novin se je prvič pojavila rubrika Pisma bralcev. Urednica je objavila pismo gospoda M. F., člana upravnega odbora ND Mura, ki se je, ne vem zakaj, podpisal Štefan v imenu staršev otrok, ki trenirajo v ND Mura. Ravnanje urednice in omenjenega gospoda bi moral oceniti izdajateljski odbor in v bodoče dovoliti objavljanje le s polnim imenom in priimkom podpisanih prispevkov.
Na vaša vprašanja, ali vem..., pa takole:
Mestni stadion v Fazaneriji in pripadajoča infrastruktura je med boljšimi v državi. Investicije v te objekte potekajo kontinuirano že več kot desetletje iz proračuna Mestne občine Murska Sobota, čeprav so objekti regionalnega pomena. V mladinskih selekcijah trenirajo mladi nogometaši iz celotne regije in upam, da vsi starši plačujejo enak prispevek za treninge. Nogomet je bil v naši občini vedno paradna disciplina proračunske potrošnje, čeprav je pristal v tretji slovenski ligi.
Bodočnost naših otrok morajo oblikovati vzgoja doma in v šoli, izobraževanje, kulturne institucije in seveda mnoge športne panoge, ki jih je v naši občini veliko, tudi zelo uspešnih. In še naprej se bom zavzemala, kot vedno doslej, da bo na športnih igriščih čim več mladine in da bodo vsi športi enako obravnavani. Vaša misel: "Boljše je namreč, da so naši otroci na nogometnem ali kakšnem drugem igrišču kot pa, da se drogirajo in opijajo po parku, v katerega jih usmerja." je maloumno natolcevanje.
Prevelikim vlaganjem v nogomet sem nasprotovala, ne treningom mladine, tudi zato, ker v proračunu namenjamo premalo sredstev za rekreacijo občanov, košnji in čiščenju snega na rekreacijskih poteh, vzdrževanju trim steze, ureditvi mestnega kopališča in še čemu. Predvsem to je javni interes v športu.
Pri gradnji telovadnic in stadionov so sodelovali številni športni in gradbeni strokovnjaki ter investicijski oddelek Ministrstva za šolstvo in šport. Moje mnenje je, da morajo šole imeti šolske telovadnice in stadione, objekte pa je potrebno tudi vzdrževati.
Vi, gospod nimate poguma podpisati se pod svoje pisanje, v katerem pavšalno ocenjujete moje delo mestne svetnice in celo moje delo prostovoljke v Društvu prijateljev mladine, ki izvaja številne dejavnosti z minimalnimi sredstvi in z veliko ur prostovoljnega dela številnih članic in članov društva.
Eno pa vem zagotovo - nekaj tisoč srednješolcev v soboških srednjih šolah nima ustreznih prostorov za šporno vzgojo in se po telovadbi nimajo kje umiti. Upam, da vas tudi to kdaj vsaj malo skrbi.
Nadja IVANC MILOŠEVIČ
Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET	Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Izdajateljski odbor: Anton ŠTIHEC, Ernest EBENŠPANGER, Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Jožef RECEK, Alojzij ROUS, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Franc WEINDORFER	Naslovnica: Tanja ZRINSKI Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Jezikovni pregled: Bea Baboš LOGAR Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota Naklada: 7000 izvodov
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.	
BESEDA UREDNICE
Spoštovane bralke in bralci,
v pomladni številki Soboških novin sem najprej dolžna opravičilo župniku Martinu Horvatu, ki ga je tiskarski škrat v 48. številki občinskega glasila poimenoval z napačnim imenom. V 49. številki , ki je spet sezonsko zajetna, pa ob kroniki dogajanja v mestni občini v zadnjih mesecih, v sliki in besedi napovedujemo junijske dogodke.
16. junija bo v Murski Soboti vojaška slovesnost ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki smo jo akterji v občini doživljali drugače, kot tisti, ki zdaj pišejo o njej. Očitno	ima	vsak	svoje	spomine na tistih deset dni v
pokrajini	ob	Muri,	ki	je	bila tako kot v zgodovini zaradi
reke, v času odcepitvene vojne zaradi miniranega mostu ločena od Slovenije. Takrat je svoje poslanstvo pri prevozu ljudi in zdravil opravil brod, španski jezdeci na meji Z Avstrijo niso zavrli dotoka pomoči iz Ingolstadta in tudi meja z Madžarsko je bila še v zadnjem trenutku prehodna za delegacijo, ki je zapuščala Prekmurje. Poveljniku soboške vojašnice vojaki in vodstvo z mariborske niso prišli le pomagat, ampak je šlo, po osebni presoji, za nekak prevzem, sicer pa bo čas pokazal tisto, kar taji spomin posameznikov. Bistveno je, da je živimo v samostojni državi, in da se je vse skupaj srečno končalo ter vojna ni bila dolga niti tako krvava kot v sosednjih, nekdanjih jugoslovanskih republikah. V naši si želimo, da bi prišlo do gospodarskega razcveta, in da ne bi cvetele le ceste, po katerih vozijo kamioni, akcija zelenih “Tovornjake, na vlake” pa nikoli ni bila uresničena v tolikšni meri, da bi začutili razbremenitev balkanskega transporta do dolgovaškega mejnega prehoda. Sicer o tem ne pišemo, ampak na kratko o dejavnosti sveta pomurske regije in njegovih programskih odborov ter pododborov, ki pod okriljem RRA Mura in razvojnega sveta pripravljajo vsebinske projekte za obdobje 2007-2013 in pridobitev evropskih sredstev za razvoj. Dogajanje v mestnem svetu ima tudi tokrat svoje prioritetno mesto, predvsem v pobudah svetnikov in župana ter njegovih odgovorov, ob kotičku, v katerem Anton Šiihec sam izpostavlja aktualne teme v mestni občini. Nepogrešljiv sestavni del občinskega glasila pa so seveda razpisi in uradne objave, navsezadnje tudi o tem, kakšno vodo pijemo.
Ker bosta soboški park in grajsko dvorišče v času od 22. do 25. junija spet prizorišče Soboških dnevov, jih napovedujemo vključno z glasbenimi prireditvami, ki bodo odmevale tudi v obeh cerkvah. V katoliški bo v nedeljo 25. junija slovesnost ob vzpostavitvi škofije, v poletni čas pa se vključuje občinski praznik. Obeležili ga bomo v naslednji številki Soboških novin, o tem, kdo bodo nagrajenci, pa lahko soodločate s svojimi predlogi.
Brigita BAVČAR
46
22. - 25. junij 2006
Program prireditev
četrtek, 22. junij 2006
17.30	Mestno središče - pred Zvezdo
18.00	Grajsko dvorišče
18.30	Mestni park - glavno prizorišče 19.15     Mestni park - glavno prizorišče
20.00	Cerkev sv. Nikolaja
20.00	Mestni park - glavno prizorišče
21.00	Mestni park - glavno prizorišče
23.00	Grajsko dvorišče
Promenadni koncert Prekmurska godba Bakovci
Gledališka predstava za otroke MODRO PIŠČE, Gledališče Koper
Predstavitev ustvarjalne dejavnosti Društva upokojencev Murska Sobota
Predstava pouličnega gledališča EZL EK gledališča ANE MONRO
Koncert klasične glasbe kvarteta klarinetov CLARIFUR
Koncert Omar Naber
Koncert Zoran Predin & Žive legende
Koncert Neisha
petek, 23. junij 2006
10.00	DAN MLADIH
11.00 11.00
12.00	Mestni park - ploščad
14.00       Mestni park
16.00       Mestni park
12.00
17.30      Mestno središče - pred Zvezdo
20.00	Evangeličanska cerkev 20.45      Mestni park - glavno prizorišče
22.00	Mestni park - glavno prizorišče
24.00	Grajsko dvorišče
Predšolski program: Klovn Sam Sebastijan
MIKK-ove delavnice: likovna, glina, grafiti, poslikava asfalta s kredami, žongliranje
Predstavitev mladinskih organizacij
MIKK-ove delavnice: bobnarska, kitarska
MIKK-ove delavnice: IMPRO LIGA
Ulično gledališče KD PRIDEN MOŽIC
Športne igre
Promenadni koncert Pihalna godba Murska Sobota Koncert klasične glasbe Damjan Stanišič Koncert DUBIOZA KOLEKTIV Koncert EDO MAAJKA + FRENKY Koncert ANA PUPEDAN
sobota, 24. junij 2006
17.30	Mestno središče - pred Zvezdo
18.00	Grajsko dvorišče
19.00	Mestni park - ploščad
20.00	Evangeličanska cerkev
20.00	Mestni park - glavno prizorišče
20.30	Mestni park - glavno prizorišče
22.00	Mestni park - glavno prizorišče 22.10      Mestni park
22.15	 Mestni park - glavno prizorišče
23.30	Mestni park - glavno prizorišče
Promenadni koncert Rudarska godba Hrastnik Glasbeno - plesna predstava za otroke:
Gremo skupaj z Romano Kranjčan, junaki presnega kluba Miki in šoferjem Poldetom Koncert Rudarska godba Hrastnik
Koncert klasične glasbe FADA AZZEH - klavir, SAMIR AZZEH - violončelo Zračna ulična predstava na trapezu THEAKER VON ZIARNO, Nova Zelandija Koncert BIG FOOT MAMA
Slavnostni nagovor: ŽUPAN MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ANTON ŠTIHEC
ognjemet
Koncert SEVERINA
Koncert PICIKATO BRASS BAND, Makedonija
nedelja, 25. junij 2006
17.30     Mestno središče - pred Zvezdo
18.00	Grajsko dvorišče
19.00	Mestni park - glavno prizorišče
20.00	Evangeličanska cerkev
20.00	Mestni park - glavno prizorišče
21.00	Mestni park - glavno prizorišče
Promenadni koncert - Lovski rogisti
Otroci za otroke: lutkovna predstava skupine Lastovičke OŠ 1 OKNO; plesna predstava Šole za sodobni ples FLOTA Murska Sobota Predstava pouličnega gledališča LILO
Koncert klasične glasbe: Akademski pevski zbor Tone Tomšič - zborovodkinja Urša Lah Koncert narodno zabavne glasbe VESELE ŠTAJERKE Koncert Kingston
22. - 25. junij 2006