ARHIVI XVI 1993
v čas in razmere v ZDA je težišče dela na obiav-Ijenih pismih, ki predstavljajo temelj za mai^ikatero na dalj njo raziskavo. O pomcui avtorjevega dela in o objavljanju arhi,rskcga gradiva sem napisal že nekaj misli v Književnih listih Dela (22 7 1993. Objava arhivskega gradiva Korespondenca "apostol n slo ven skega i^seljenstva"), zato tega lic bi ponavljal Poudarim naj le nekaj misli u publikaciji Delo je del Frisevc uiagi'.tr^ke naloge 'Rszvo slovenske katolike cerkve v ZDA od srede 19. rto letia do druge svetovne vojne", ki jc je uspešro zagovarjal marca 1992 na Oddelku za zgodnvini filozofske fakultete v Litibljam. Uvodna poglavji |e posvetil zgodovini katoliške Cerkve v ZDA, delovanju slovenskih frančiškanov do leta 1927 in njihovi čas m'tardki, tiskarski in izdajateljski dejavnosti ter newyorški Rafaelov dnižbi. Vsa ta dejavnost jc búa tesno povezana s patrom KazLiiirjcm Zakrajškom, k so ga imenovali tudi "ameriški Krek V teli poglavjih dane informacije nam omogočajo boljše razumevanje dokumentov ,n so nekakšen zgodo-virsk' okv r k dokumentom. Moti le prevc'ika raz-drubl'enost na pcdpcglavja, kar i¿ bclj stilistična kot vseb nska pripo.nba. Tekstovr del "t a prem lien s kritičnim aparatom n z daljšim povzetkom v an-glcŠČin kar ic hvalevredno za bralce onstran Atlantika, ki niso vešči slovenskega jezika. Dnig: del publikae ;e objava 97 pisem v enku originala in z esnevt imi opombani. To je gradivo za raz i.ckovalee, ki e bilo razpršeno na obeli straneh Atlantika in nam omogoča vpogled tudi v bol, skrita, da nc reí cm zakulisna dogajanja, k', nam lih lahko dajojo samo pi ¡ma kot ena najboli osebrih kategorii arhivskega gradiva Na koneu zasledimo menrko kazalo, seznam objavljenih p;scm in slikovnega gradúa z navedbo megovih nalia|ališč Avtorju želim, da uspešne pniravi iri obj:.' i tudi nadaljevanj, tj Zikrajškovo korespondenco po leni 1928.
Marjaii Drnovšek
Nova oblast - nova imenu, dokumenti o preimenovanjih naših krajev v letih 19481955, febniar 1903, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, 30 strar
Drobna knjižica, ki jc spremljala ras stavo o pre imenovan.ih krajev na območji občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v lctili '948 1955, ima za razstavni katalog skoraj tipične sestavne dele. Kratki Študm sledi seznam uporabljenih virov in literature, nekaj fotokopij razstavljenih dokumentov pa šc seznam razstav1; enega grad h a, ki jc bi o na ofjled v štirih vitrinah in oimili pano ili. Iz seznama jc razvidno, da so bile pi/leg arhivskih dokumentov razstavljene tudi stare razgledr >ee obravnavanih kra'ev,
145_
zakonodaja, ki jc urejala to problematiko in časopisna poročila Avtor Študije Juuj Rosa ugotavlja, da so bila mera naseljet'in krajev večkrat pod vržena spremembam, zlasti ob večjih političnih preobratih Na Goriškem 'c pesebno poglavje teh po-jjvov čas italijanskega fa.i;zmaf a v tokratni Studiu sc j c omejil le na preimenovanja nase) ij po drug svetovni vjjni, zlasti v obdob!u m;d let 1948 in !95.'i, ko so bi la ta przaievanja najbolj intenzivna. Proces spreminjanja sc jc dogajal v dveh smereh. V veČini primerov je šlo za dopolnjevanja enako glj-sečih se imen krajev oziroma za man'Še papravke imen s kakšnim doličevalmm pristavkom in jezikovno izboljšavo (npr Grahovo ob Bači namesto Grahovo) ali za ukinitve krajev, razglasitve novih ter s t c m povezane ¿dmžitve dveh ili več nase)1 v eno (npr naselji Ajdcvščita n Šturic v naselje Ajdovščina). Dni30 poglavje so bila preimenovanja krajev s starimi historičnimi imen!, k niso bila v skladu z novo družbeno in narodno stvarnostj . Moteča so bila predvsem imeva povezana z vero in Cerkvijo (Šmarje, iiv Križ, ¿t. Vid. Šempas, Sto-maž, Opatje selo, Šempeter, Šmartno) ter imena z očitnim nemikim 'ezikoviLm ,zvorom ( Dornbcrg, Rihcmbcrk, Kromberk). Nova oblast je preine 11 ovanja poskušala izvesti na 1 itro, v piaksi pr so se stvari za.ikale. zato so spremembe niijv;Čkrat uvajali ob novih upravno - teritorialnih razdelitvah, ki jih je b 10 pc vojni ,feč. Avtor prispevka za vsak pre imenovali kra na Goriškem opiše pouk dogajanja. V primerjavi z ostalo Slovenii, jc bilo na našem območja p menovanj malo. Toda vendarie so nekaten kraji izgubili identiteto in, kot zaključuje avtor, povzročena je bila kulturna Škada ka; :i stara krajevna imena so del naše zgodovine m kulture.
Aleksandra Pavšič-Miiost
Po sledeh starih poti, razstava dokumentov arhivskega fond? Cestni odb ir Tolmin 1B69-¡923, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica, november 1993, katalog, 6E strani
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici se v svi-j;h galerijskih prostorih ponovno predstavna z obsežno, zanimivo in tudi za oke priiotno razstavo z naslovom "Po sledeh starih pou". Avtorica razstave in kataloga Lilijana Vidrih Lavrcnčič nas popelie po nekdanjih ccctnih povezavah v takratnem tolminskem sodnem okraju, na območju katerega ic deloval tolminski cestni odbrr. Razstava temeni na gra divu arhivskega fonda Cestni sdbor Tolmin, k" ga kot eajrhi pr-mer te vrste hranimo v našem arhivu. Kake in kje so končali fond ostalih pet'h cestnih idborov, ki so delovali na območ u današriih treh severnoprimorsk.lL občir., ne vemo, Posamczn: dokumente o tej temi najdemo med gradivom av-
Oeene in poročila o publikacijah in razstavah
146
Occn« ii porocu; o puolikaeiiah in razstavah
ARHIVI XVI 1993
strijskih m italijanskih občin, v vecu men pa seveda v fondu Deželni odbor v Gorio' ki ie nadzoroval delo cestnih odborov.
Postavitev razstave sovpada s 125-letniCO ustanovitve. in 70-letmco prenehanja delovanja telmir skega cestnega odbora. Uvodni eksponat, geigralska karta tolminskega okrajnega glavarstva leta 1882 obiskovalcu predstavi širše obmečje celotnega dogajanja, Sled mu H3 razrovrEtnih spinov, načrtov in zakonov, dopolni ujej o pa ji,: barvne fotokop e izrekov i: prngledne karte občine Tolmin, odlomki teksta iz kataloga ter čmobele fotografije eest in mostov, kakršne poznamo danes.
Eksponati so razporejeni v več zaključenih enot ZLČetni del razstave g ovc \ na splošno o tolt.. nskem cestnem odboru, sledi csrednii in najobsežnejši del, kije namenjen razvoju okrajnih oi-irema skladovnili cest ("kraj Bače", "kraj Idrijce", Most na Soči - Tolmin - Volarje Ladra - ladrski most na Soči, Robi?- -Logjc, okrajna cesta ob Nadiž., Kožar s če - Vrh Mclu Volče. Kanal Avčc - Log Mest na Soči. Bača - Kncža, Slap Roče), za katere je bi' pristojen zključno cestni odbor V tem delu iistjpa zlasti prekrasen načrt mostu na rek' Sodi pri Mostu na Soči pred iigradn o akumulacijskega jezera Ki ie zalilo globoko sotesko reke Soce. Na fotografij' k, prikazuie današnje stanje, zlahka opazimo bistveno viiji nivo reke, vendar velju upoštevati najbrž tud dejstvo, da je bila fotografija posneta v česu obilnega jesenskega deževja. Manjše število eksponatov prikazuje dovozne ccste na železniške postaje, ki nh je zaradi povezav okrajnih cest z železniškimi postajami moral vzdrževati cestni odbor. M t d njimi sta najbolj slikovita skica mostu čez BaČo v Klavžah iz leta 1908 ter načrt železniške pcstajc Podbrdo iz leta 1904, Razstavo zaključujejo dokumenti o občinskih cestah, k so se navezovale na okrajne eeste. Zanje so i)ilc pristoine sicer občine, vendar je cestni odbor običajne sofinanciral njihovo g-adnjo oziroma vzdrževale, Opozoriti velja zlasti na dokimente o obnovi znamenitega Hudičevega mestu v Tolminskih koritih iz leta 1912, pa o mestu dej- potok Kozjak nad Kobaridom, Zanimiv ie tudi načrt znanega Napoleonovega mostu čez Nadiže v Bregimskcm kotu. Načrt ,e ili leta 1884, zi primerjavo pa ie priložena fotografija današnjega mestu Zadnji panoji prikazi jejo gjad;vo o občinskih cestah, k so se navezovale na koroško državno cesto.
Katalog, ki spremi a razstavo, m a 68 strani. Tekst v celoti sledi postavitvi razstave, V katalogu c ob;avlienili 20 najpomembnejših dokumentov, za ključ.ije pa ga seznam eksponatov.
Razstava bo v Pokrajinskem arhivu na ogled do 8, februarja 1994, Nato jo bomo predvidoma preselili v okolje, o katerem pravzaprev tud, guvori, v Tolrr in, kar bo za domačine še posebej canimivc.
Metka Nusdorfcr Vuksanovic
Albert Piicer; Inventar zbirke - Inentario della collczinne Giuseppe Tiirtini 1654-19M, Pokrajinski arhiv Koper 1993
Pokrajinski arhiv Kop:r je v preteklem letu izdal le eno svojo publikacijo, t.j dvojezični (sloversk i in italijanski) inventar arnivske zbirke Giscppc Talini, avtor.a Alberta Pueerja,
V obeli jezikili, neglede r.a to, v katerem ¡cliJcj je pisan osnovni doki-ment (v latinskem, nemškem ali pa v italijanskem) je objavi.en ..i 445 regestov dokumentov, Regesti sestavljajo inventar zbirke, ki smo jo v letu 1986 prevzeli od Pomorskega muzeja Sergcj Mašera \7. Pirana V letu 1991 e avtor zbirko uredil, sestavil inventar in publikacijo pripravil za tisk v jubilejnem letu, posvečenem 100, obletn.ci umetnikovega reistva v Pinnn.
Dokumenti so razvrščen v sedem kategori Najobsežnejša je 1, Kategorija (A) družinski!. spisov, k poleg dnžinskih, premoženiskih n drugih spisov vkljLČu'e Se korespondenco in testamente 2, kategorij (B) je sestavljena i: Tart ntje/ih znanstvenik del o glasbi, matematiki, Fiziki in filozofiji. Tretjo kategorijo (C) tvorijo prepisi Tartinijcvih znanstve nih del, V 4 kategor o (D) je avtor uvrstil doku-nicntacijo c cbcležitvi umetnikove 200-letnice rojstva v Piranu, Sem sodi himna Tartimju (Antonia Smareglia), dokumentacija o postavili spomenika Tart Tu ju v I ranu in proslava obleti iice. Peto kategorija (L) sestavljaio tiski, t.jj partiture, knjige, brošure, revije m droge tiskovine, časopisi in časopisni Krepki ter plakati. Samostojno, šesto kategorijo (F) tvorijo fotografi ie, v sedme kategorijo (G) pa je avtor uvrstil vse ostalo, kar ni Vilo mogoče razvrstiti v predhodnih Sest.
Uvodni del kn ^c so avtoriev pnspevek k videnju o umetniku in njegova obrazložitev pristopa k ureditvi zbirke. Zaključni del sestavlir\ta abeecdri ssznam krajev in osebnih imer., ki se pGjav'jajo v dokumentih Priložena je tudi sk:ca rodbir skega drevesa družine Tartini- k' seveda r' popolna, je pa sestavn. del zbirke. Zaiim."ost te zbirke je da ni zaključena, Z nevimi pridobitvami, kakor tudi z gradivom, nzstulim v "Tartmijevem letu", bo zbirka postala Še bogatejša,
Strokovno recenzijo je opra.'il dr, France M, Do-Unar, prevode dokamentov iz latinščine Marjan Ro-žac, iz nemščine Janko Biažej, prevod 1 iventa"ja v italijanski jezik sta opravlia Tullio V.inello in Da ničla Milotti-Bretoni Besedilo je računalniško oblikoval Danilo Ozmič, tipkala pa tiskarna "Tone Tomšič" v Ljubljani v nakladi 400 vodov. Izdajo sta sofinancirala Ministrstvo za ki: 11 uro Republike Slo-vemic in Skupščina občine Pi,an.
Skoraj vsaka institucija na tem območju se jc po svni ih strokovnih i nI siceršnjih nagnicnjili vk'j učila v obeležitev tega jubileja. Kake priiitno bi bile brati o tem, da so sc ustanove matičnega nr.roda onstran drža /ne meic množično vključile v pr editve v počastitev naših zamejskih rojakov.
Milica Trcbšc Šlnlfa