Uto MIL Ma 281.
v umnimi, * snio 10. mmt mi.
Ceno Dht 1*50.
Ifthmja vsak dan popoldni, Isvaiail nadali« lm praaaiko. — Iaaarati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 18 D 50 p, večji Jnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — n31ovaoakl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravntfttvo: Knaflova ali ca ste*. S, prltUćft. — Telefon »ter. 304. Uradalatvo: Bnaliova ulica AL 5, I. nadstropja. — Telefon stev. 34.
WkV~     Poštnina platana v gotovini.
Vseuciliški profesorji
»Sfovenec« piše članek o vseučiliščih profesorjih! Začenja kot po navadi, da vzbuja dojem visoke učenosti, o davni preteklosti! Pride preko sred. veka do sodobnega vseučilišča in zaključuje, da univerzitetni profesor ni državni uradnik in da ne spada pod tozadevni uradniški zakon. Na to tezo pristavlja jeremijado na slovensko na-prednjaštvo, češ' da ne uvidi »označenega razmerja rned državo in med vseučilišči«! Po »Slovenčevem« mnenju bi namreč država morala kapitulirati pred vsakim univerzitetnim profesorjem, čiru bi se mu vzljubilo, da opsuje državo in da vodi aktivno politiko proti njenim temeljnim institucijam. To le mimogrede, poglejmo pa, kaj je z razmerjem med državo in vseučiliškimi profesoru!
^Slovencu« ne ugaja moderno razmerje med državo in vseučiliškim pro resorjeni, ki ščiti njegovo znanstveno svobodo in umstveno nedotakljivost! »Slovenec« bi rajši upeljal zloglasni »iraprim.itur tudi za posvetne univerzitetne profesorje. Proti absolutni notranji in znanstveni svobodi stavlja »Slovenec« zahtevo cerkvene kontrole. In če bi zavladal katoliški boljševizem aH po domače »princip prepojenja vsesa javnega življenja z verstvom In katolicizmom«, tedaj bi na univerzah ne učili svobodni ljudje in notranje prepričane osebnosti, marveč harlekini, ki bi morali ponavljati dobesedne stare katoliške dogmatike in naprošati za vsako novo misel, da se ji pritisne cerkveni »i m p r i m a t ti r«! — Moderna država kot nositeljica modernega duha je rekla na to tezo »ne«! Univerza bodi svobodno poprišče svobodnih učen takov. Človeška misel naj premeri svetove in naj odkriva skrivnosti bitja brez vsakega ozira na cerkvene dogmatike, zgolj po zakonih razuma in umstvene poštenosti. To je prvo poglavje o sodobnih univerzah, ki je obenem najgrše poglavje klerikalnega razmerja do svobodne znanosti! »Slovenec« je imel priliko, da govori sedaj o tem razmerju m da potrdi ta princip v naši državi.
Sodobne države ,in med njimi tudi naša, pa gredo še dalje! Princip svobode pojmuje tako široko, da jo dovo-5uje tudi tistim, ki so proti svobodi znanstvenega raziskavama. Dasi je teološka fakulteta v sedanji postavi direktno uperjena proti svobodni znanosti, ker je podrejena cerkvenim institucijam In se na teh fakultetah nastavljajo privrženci ene same veroizpovedi, do-čim bi se morali nastavljat? zgolj po njihovi znanstveni kvalifikaciji brez konfesijonainega ozira, kljub tej sestavi pa dovoljuje, kakor rečeno, modema država, da pride do izraza in zadovolj-nostf celo taka volja, ki je naperjena proti svobodi znanosti in vesti (teološke fakultete!). To je drugo poglavje o moderni državi in njeni širokogrudnosti.
Tretje poglavje se tiče pravnega statusa moderne univerze in nienih profesorjev. Univerze in profesorji ne vise* v zraku. Spadajo v okvir države in država Čuti dolžnost, da jih podpira in ustanavlja ter razvija univerze do tiste višine, ki je potrebna za snlošen narodov duševni razvitek. Država kot osrednja institucija vseh javn?h interesov ustanavlja univerze in skrb! za- njihov razvitek. V to svrho sestavila univerze In skrb? za niThov razvitek. V to svrho sestavlja predpise življenja in delovanja univerz in univerzitetni profesorjev in med kardinalne take prednf-se spada zahteva po svobodni znanosti!
Logično pa je. in na tej točk! se lahko otipa »Slovenčevo« snoštovanfe do države, do državmh uradnikov in do državnih zakonov sploh, da so univerzitetni profesori! po svoji gmotni strani nastavljene! države in tiste njene misli, k! jo ima o nnlverzah! Biti državni uradnik ni sramota, marveč Čast in to čast si lahko nadeva preprost uradni sluga, kakor univerzitetni profesor! — Samo za »Slovenčevo« pojmovanje le državni uradnik nastavfjenec slabše kategorije. V tem pravcu ne dovoljuje, da bi bili univerzitetni profesorji državni uradniki in da bi spadali pod uradniški zakon! Mi pa smo srečni, da so univerzitetni profesorji državni uradniki in ne
Politična situacija.
Stanovanjski zakon se podaljša. — Dogodki v Zagrebu. — Volilni
kompromis nacijonalnega bloka.
— Beograd, 9. decembra. (Izv. Ob 12.) V pravosodnem ministrstvu je bil danes sestanek zastopnikov raznih ministrstev in korporacij, ki so interesi* rane na začasni ureditvi stanovanjskega zakona, oziroma, ki razpravljajo o nači« nu, kako se naj podaljša stanovanjski zakon, katerega veljavnost poteče dne 31. t. m. Konferenci so prisostvovali pristojni ministri, ministrski načelniki in pomočnik pravosodnega ministra, dalje predsedniki okrožnih sodišč, zastopniki ministra za socijalno politiko, zastop* niki notranjega ministra in končno za* stopniki najemnikov^ in hišnih posestni* kov. Konferenca je trajala vse dopol* dne. Komisija je razpravljala zelo po* drobno o stanovanjskem zakonu. Te dni izde uredba, s katero se podaljša stanovanjski zakon. Komisija bo nada* ljevala s svojimi razpravami in prične po podaljšanju stanovanjskega zakona z meritornimi razpravami g'ede načrta novega stanovanjskega zakona.
Notranje ministrtvo je prejelo po* ročilo iz Zagreba, da so vsi povodom
Oržavnozbnrske vo'itve na Neirskem.
Socijalni d^mokratje najmočnejša strdka. — Dobili so 130 mandatov. — Katoliški c«ntrum 68. — Udeležba 80 do 85 %. —
Volitve so potekle mirno.
— BerPn, 8. decembra. Do danes do 10. so bili znani volilni rezultati iz 34 volilnih okrožij, manjka še samo Liegnitz.
Dobili so: Socn^lni demokrate nemški naeijonalci centrum komunisti
nemška ljudska aferuM narodni socijalisti demokrati
It1* mandatov 85 59 36 40 7 20
bavarska ljudska stranka 17
gospodarska stranka
1 mdbund
Wolfi
bavarska kmetska stranka vlrtemberška kmetska str. saksonska kmet stranka
mandate
5 3 4
4 » 3 » 1 mandat
mest" Berlinu ni prišlo do m'-a'-i^ t-onfl;* t^v. Zanimivo ie. da so socijalni demokrat je TT.nooo priborili t"di pri volitvah v prusH deželni zbor. ki so se vrnile istočasno. V pruskem deželnem zh^rti dobe soci'alni de* moV-atje oVoli 120 mandatov. Ncmš'*i na^i* ionalci 111, Wmr*nis«i 47. V nruski deželni rbor je izvoljen t^di en Potiak.
— SerVn. R. črccmhvm. HrvJ) M*d irvo* ličnimi soci'alHmi d^m«-wVrn*i so Schei* d^mann. Crispien. r»a. Toni S e n d e r.
M-d
r>~mš''imi naHt^pa
so hrvoff^iit: a
td*
Skupaj 403 mandate
— Berlin. 8. decembra. (Izv.) Danes zve* čer so bili znani končni rezultati državno, zborskih volitev. Tokrat je v državni zn~r izvoljenih 489 poslancev, v prcjSnjcm 472, torej za 17 več. Največ mandatov so dobili socijalni demokrat je. Rezultati so tide:
I   socijalni demokrat je 130 (r>re]e 100);
2. nemški nacijonalisri 102 (95);
3. katoli5W centrum 68 (65);
4. komunisti 44 (62);
5. nemška ljudska stranka 50 (44);
6. narodni socijalisti 14 (32);
7. demokrat je 31 (28);
8. bavarska ljudska stranka 19 (16);
9. gospodarska zveza 10 (10):
10. nemška kmetska zveza 8 (10);
11. nemška hanov*eranska sfrnnka 4 (5); 15 nemški narodnjaki 14 02). Komunisti so pri teh volitvah izebili
18 mandatov. Stranje desnice št?jejo cHo* kupno 214 (preje 207). Branitelji republike, t. j. stranke, ki neomaino zagovarjajo repu* blikansko ustavo, razpolagajo v novem par« lamentu z 230 pasovi, docim so imeli v prej* šnjem samo 193. Med izvoljenimi pos'anci sc nahaja tudi general Ludendorff, ki je kandid^-al na listi narodnih BnvitaUsjtov.
Njegovi sokandidati so doživeli velik poraz.
Ccloki?p*no je glasovalo 80 do f 5 % vo* lilcev. Vseh glasov je bilo oddanih 29,902.902.
Volitve so v splošnem potekle popolno* ma mirno, agitacija je bila zelo živahna. V
nastavljene! škofovskih omejencev in dogmatičnih diktatorjev, ker nam je ljubše, da služijo svobodni znanosti moderne države, kakor pa zaslepljeni in zastareli ter mnogokrat smešni dogmatiki nasprotujočih si pozitivnih veroiz-povedaiij!
Tudi nam je ljubša »meščanska država«, kakor pa boljše viška, za katero se ogreva »Slovenec« po vseh svojih predalih, ker se nastavljajo po ruskih univerzah vladni komisarji in dijaški sovjeti in se tamkaj ponižujejo univerzitetni profesorji na gmotne in duševne sužnje!
mtral T i m 11 r, Strni«*: \V o 1 f f. H u g e n. h e r g in \V a 11 r a f Od katoliS^rga c^n« tr"ma državni VancMar dr M a r x, d<-»t-tor Wfrffc in Fc^rrnharh. Od nemške ljudske stranke dr. Curti'-s.
Kot prva posodica t^h volitev bo. da nrfur?" vr^dstvo d*Zavaja zbora v roke soci* jalnim demokratom. Njim nrinada preds^d« n'^ko m^sto kot na;u-»o^nej^i stranki. Do* slej ie bil preds^dnit- d-/avne*a zbora nem* ški narijonnl~c \V a U r a f. Splošna dika vo* litev fe te. da atranke c^nfrrrma nisc mm&te dnbifi fot:kn mrr>dr>fov. da bf lahko vlfd~le brez nemške stranke. Po*r*>bna ie trd? šc nndrfie knal:<~j;# dcsnfXrr^kih sfrpnk z nem* ško strnnko. Na ta na*in bo omnr»o*°na no* li^'a. ki stremi za izoopo!nit"'io lordon* s^ga s^raz-Tna, odn"«r»o izv^d^o Da\\Tsr>< \"h na*-tov. Wve vnffrme so priiesle nc?T-šr-'m narodnim s*>clfal?rtoma ofrcr~ne izgube.
Izgubi??  v'o *'t>r l-nl-r^-r ■n^tci-\**~rs yr»?>r)d'aff>\\
— Fe*-Fn. 9. dfcc^bra (Trv.) r>rf:rrtTvni rpzuHaM bodo znani le do o?mlh dneh. Nova zbornica ho štr'a okoli 490 po^nncev. Celokrnio ie H'o odf^mb okoli 3fl m-1!ionov elasov. Sor?'aFst» «o pre?c'? 7,778/?00, (orc-?e 6.0^8 nofl), nemšM rscijonalisti 6.1^2^70 f*»re|e 5 r96.000). knto,;"W centrum 4.orio/>o/) (3 9^.000). komun'FTi 2.679.008 (3693.000), nemška IMsfca stranka 3.017 000 (2,6S4.000) in demokrat je 1.9*2.000 (1.655.000).
Komentarji Rstov so wnb!i|vt »Vor-warts« previ kratko: *Na§a zmara!«, »DetTtsche Zciteng* konstatira »neuspehe levičar lev«, »Voc«tscbe Zeitungc ugotavlja »napredek repnb!IKar;ccv«.
IMENOVAN »F SOVJFTSVEGA POSLANIKA ZA DUNAJ.
— Moskva, 8. decembra. Ozv.) K^kor ruska brzojavna agentura uradoma objavlja, je Joife imenovan za sovjetskega poslanika na Dunaju.
xSlovenec« naj bo torej le tiho z univerzitetnimi profesorji, ker dreza v za katolicizem zelo sramotna poglavja. Moderna država je liberalna in svobodoljubna. Univerzitetni profesorji pa. ki posegajo v dnevno politiko, naj delajo odkrito in pošteno. »Slovenec« je že parkrat imenoval Stepana Radića s precej neslanimi izrazi. Mi smo mnenia, da univerzitetni profesorji, ki odobravajo praktično Radicevo politiko, ne spadajo na jugoslovenske univerze.
Radić je dekandenden človek, in univerzitetni profesor, ki ga podpira, ponižuje sloves in moralno višino jugoslovanskega vseučilišča.
zadnjih dogodkov na univerzi aretirani dijaki osvobojeni, ker so roditelji dali garancije, da dijaki ne ponove izgre« do v. Sest dijakov, ki so bili že preje pred sobotnimi dogodki na univerzi prijeti radi izgredov na ulicah, je pri* državnih v zaporih.
Danes ob 11.30 dopoldne je izročil novoimenovani francoski poslanik Gre= nard v svečani avdijenci in pod običajnimi ceremonijami Nj. Vel. kralju Ale« ksandru I. poverilnice. Na dvor je pri* vedel pos'anika tajnik zunanjega mini« strstva, Pečanac.
V političnem oziru danes ni bilo vaz« nejših dogodkov. V predsedstvu mini« strskega sveta so bile kratke konferen* ce ministrov, ki so ministrskemu pred* sedni!:u poročali o zadevah svojih re* sc-Aov.
Za danes r«"»poTdpe je doMčen se* s+anek ministrskega odbora, ki ima na» Jo-"o točno ugotoviti vse podrobnosti o^ede skupnega nastopa nacijonalnega bV:a.
Volilna borba.
Določitev kandidatur.
— Beograd, 9. decembra. (Izv.) Volilna borba se še vedno razvija v znamenju določitve kandidatskih list. Izvrševalni odi or narodno-radikalno stranke je oba dni živahno razpravljal o raznih kandidaturah. Potrjen je dr. Vaso J o v a n o v i ć kot nosilec radikalne liste v bibaškem volilnem okraju. Mmister Miša T r i i u n o v i ć kot nosilec za Užice.
Živahno se nadaljujejo posvetovanja o volilnem sporazumu med radikali in samostojnimi demokrati. Poseben odbor ministrov je včeraj na daljši seji razpravljal o podrobnostih volilnega sporazuma.
Prosvetni minister Svctozar P r i -b i Č e v i ć je imel več političnih sestankov v Srbiji. Vsi so prav dobro uspeli. Za prihodno nedeljo je minister Pribi-Čevič* pozvan na veliko zborovanje samostojnih demokratov v selo Bogatiči v Podrinju. To selo je vedno veljalo za eno najbolj demokratičnih ter je velikega pomena, da pridobivajo na terenu samostojni demokratje tudi tu.
Davidovićev izvrševalni odbor jc včeraj zelo dol?o razpravljal o deco!at-n;h razmerah, ki so zavladale v Davi-dovićevi stranki za okrožje Prikupijo. V tem okrožju je vladal vedno med demokrati ost?r soor, ki se je sedaj še poostril. Košta Trmotijević in dr. Kuma-nudi sta za Prfknplie sklicala sestanek zaupnikov, na katerem so postavili za nosilca liste nekdanjega demokratsketra djsidenta Košta Soaso^vića. Oficijelni Davidovićev kandidat Milan Jovanović je skl;cal drug sestanek, na katerem je izjavil, da se pod nobenim pogojem ne umakne in da ni za pnrrrrienje z ostalimi nasprotniki. Glavni odbor Davidovi-čeve stranke mora zato sklicati posebno konferenco, ki bo skušala »zravnati vsa nasprotja in postaviti za to okrožje kako tretjo nevtraTno osebo. Bivši predsedmk narodne skupščine dr. Ivan P i b a r. ki kandidira na Davidoviće-vem programu, je defmit-vno določen za nosilca liste v Virovitici.
Sela rni^fsfrskena sveta.
Tekoče zadeve. —Razni krediti. — Krp^:f zp izT)\~cMn dravinjskih d^klad vpokojencem.
— Pe^srrd, 9. decembra. (Izv.) ?rtoči jc bila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi v Beogradu navzoči mm;*^n, razen notranjega ministra Bože Maksimoviča, ki je nalahio obo!pl.
Mmistrski podpredsednik Marko T r i f l- o v i ć Je določen za namestnika v Pariz. Minister agrarne reforme dr. Hnko Krizman je predložil v odobrenje večje število ukazov razne vsebine. Poročal ie obenem tudi o dn-brovr.fjskem vprašanja In o notranji fceto&feaciS v Posn? in Hercegovini. Za notranjo kolonizacijo je izdelan poseben pravilnik. Po tem pravilniku začne Izvajati kolonizacijo v Bosni in Hercegovini posebna komisija, v kateri bodo zastopani sarajevska agrarna direkcija, šumska direkcija, politična uprava in poljedelski oddelek.
M "n is trski svet je za tem odobril razne kredite. Za Izplačilo draginjsk:>i doklad upokojencem ie odobren kredit v znesku 5 nri'ionov izven proračunskih kreditov. Skupščini se ima predložiti tudi načrt za iznlačilo draginjskih doklad svečenikom. Ministrstvu za šume in rude so bili odobreni nekateri manjši krediti, tako 1 milijon dinarjev za popravo vodnih naprav pri Apatinu. Za končno zgraditev gimnazije v Gac-kem je odobren kredit 200.000 dinarjev. Večji krediti so dani tudi za leteče čete v Južni Srbiji.
Razmejitev z Italijo.
— Beograd, 9. decembra. (Izv.) Včerai opoldne sta odpotovala v Rim minister zunanjih del dr. Momčilo Ninčič in italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero. Med potoma se jima je v Zagrebu pridružil minister za šume in rudnike dr. Gregor Z e r j a v, ki se je vozil ž njima do Ljubljane. Na daljši konierenci je prišlo med državniki do podrobne izmenjave misli gle-
de spornega razmejitvenega vprašanja našo kraljevino in Italijo zlasti glede razmejitve v Sloveniji.
Kakor znano, je bila mejna linija razen za občino Planino že svojčas iiksirana na sestanku v Opatiji. Napram tej razmejitvi pa so sc pojavili, ko se ie prenašala iz karte v naravo, tehtni pomisleki. Te pomisleke je obema državnikoma obrazložil minister dr. Žerjev v tem smislu, da je to vprašanje manj političnega kakor sociiahio-gospodarskega značaja, ker bi nova mejna črta ogrožala redno gospodstvo obmejnega kmetskega prebivalstva. Na sestanku, ki se bo te dni \ rsil v Rimu, bosta prisotna predsednik r;a?c delegacije dr. Otokar Rt-bar in predsednik nase razmejitvene komisije polkovnik D r a Š k i č.
SVET DRUŠTVA NARODOV.
— Rim, 9. decembra. (Izv.) V palač! Doria je bil včeraj ob 16.00 otvorjen svet Društva narodov. Navzoči so bili vsi delegati. Oficijelno je otvofil sejo S a I a n d r a. na kar so sledili razni pozdravni govori, tako angleškega zunanjega ministra Anstina Chamberlaina. Za tem so prešli na dnevni red. Japonski delegat je poročal o zboru za zdravsivo in o pobijanju raznih nalezljivih' bolezni. Sledila so Se druga poročila o podrobnem delovanju Društva narodov, nakar je svet Društva narodov na predlog Salan-dre. l.aieremu se je pridružil tudi dr. Beneš. izrekel zaupanie sedanji avstrijski vladi, kt nadalmje finančno politiko svojega prednika dr. Selpla. Ob 18.00 je bila seja zaključena, za tem je bil ob 20.00 na dvoru na čast delegatom prirejena večerja.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.70.
LESNI TRU: Hrastovi želez, pragovi 250. 25Xl5 za kom. frko. nakl. postaja den. 44; hrastovi frizi 5, 6, 7. S, 9 I.j irko. meja den. 1450: re-metjrii 4 m dolž. zdravo dobro žag. blago irko. meja den. 640. bi. 660; deske 18 mm 25 mm i. II. II. frko Ljubljana denar 580* jelovi držaji za metle, močni, okrogli 1 meter dolžine, za 100 komadov frko. nakladna postaja 1 vag.. den. 44. blago 50, zak'j. 44; bukova drva 1 m dolž. suha frko. n-^k1. postaja 1 vag., den. 26, blago 27, zaključek 26.
ŽITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 4?0: pšenica, bačka. nar. Ljubljana, blago 465; oves. baoki, fco. Ljubljana, blago 355; koruza, slav., fco. Mitrovica, 4 vagone, denar 1S0, blaco I°0, zaključki 1°0; koruza, srhska. par. Klen.ik. že V Ljubljani, blago ISO; fižol, rihničan, orig., fco. Ljubljana, dc» nar 390: fižol, rinničan. čišoen, b/n. fco. Po* stojr.a. trans., blago 5!0: fižol, prepeliČar. oric!., fe«. Ljubljana, denar 470; fižol, prepcj ličar, čiščen. b,'n, fco. Postojna, trans,, denar 5^0: fižol, rrandalon, orig., fco. Ljublja» na, denar 3^0; fižol, manclalon. čiščen, b/n, fco. Postoina. trans.. blaj'O 4K0: fižol. rjav. orig.. fco. Ljubljana, denar 400: otrobi, drob. fco. Lirbliana, Ha^o- 212.50: otrobi, srednje debeli, fco. Jirse, bla^o 240; krompir, fco. Štajerska postaja, blago 133; laneno seme, denar 7()0.
Efekti:
Celjska posojilnica d. d. den. 210, bi. 220, Ljublianska kreditna banka den. 222. Merkantibia banka den. 125. bi. 126, zaključek 125. Prva hrvatska štedionica den. S£5. bi. S95, Nihag bi. 631A. Strojne tovarne In livarne den. 130, bi. 150, Trboveljska pre-mogokopna družba bi. 475, Split cement Portland den. 1400, b!. 1420, 4H% kom. zad. dež. bkc. bi. 90.
Zagrebška borza.
Dne 9. decembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih   12.93—13.03, Praga 201—204. Pariz 357.50—362.50. Ne\vyork 66 —67. London 314.50—317.50, Trst 289—292, Dunai 0.0930—0.0950.
Valute: dolar 65.25—66.25.
Efekti: 7*> invest posoi. 1921 64— 65.50. drž. rente za ratnu štetu 122—
!26. Ljubljanska kreditna 221—222, Centralna banka 29—30, Hrv. eskomptna banka 100 —110. Kreditna banka, Zgb. 106—110. Hipotekama banka 58.50—60. Jugobanka 101— 101.60, PraStediona 890—900, Slavenska banka 84— S5, Eksploatacija 72.50—75, Šećerana, Osijek 770—760, Isis d. d. 64—65, Nihag 40—52. Gutman 750—780, Slaveks 200 —220. Slavonija 68—71, Trboveljska 455— 460.
INOZEMSKE BORZE.
_ Curih, 9. decembra. Današnja borza:
Beograd 7.70. Pariz 27 So. London 24.31, Newyork 5.16, Milan 22.35, Berlin 1.229, Praga 15.60, Dunaj 0.00727.
— Trst, 9. decembra. Borza: Beograd 34.45—35, London 108.60—108.75, Pariz 124.50—125, Newyork 23.05—23.10, Curih 446 ■ 418, Dunaj 0.0324—0.0326, Praga 69.60— 69.90.
^rran z.
»oiA-rvr*rV^r\r rv*N\>t>    :mr tu rrwrrinra rr-*.
ZUNANJI MINISTER DR. NINČIĆ NA POTU V RIM.
— Trst, 9. decembra. (Izvirno) Včeraj ob 16.45 je z beogradskim br-zovlakom prispel v Trst zunanji minister dr. Ninčić v spremstvu svojega kabinetnega šefa in italijanskega posla* rjika na našem dvoru Bodrera. Jugoslovanski konzul v Trstu Stepa novic se je odpeljal do Divače ministru nasproti Na postaji so ministra dr. Ninčića sprejeli ga. P a š i ć e v a, ki že dlje časa biva v Trstu, podkonzul Srni! janić in tržaški prefekt M or o n i. Tržaški prefekt je priredil zunanjemu ministru in spremstvu v postajni restavraciji II. razreda malo zakusko. Dr. Ninčić in Bodrero sta nato ob 19.30 nadaljevala svojo pot proti Rimu. Ga. Pašićeva je obenem odpotovala v Firence.
Demonstracije proti Albertu Thomasu v Zagrebu.
— Beograd, 9, decembra. (Izv.) Predsednik mednarodnega urada za delo pri Drnštvn narodov Albert Thomas je v nedeljo zapustil Beograd ter se odpeljal v Zagreb. Pred svojim odhodom Je izjavil vašemu dopisniku, da je zelo srečen, da more ugotoviti ogromni napredek naše države. Naglasa? je, da se sedaj res nekoliko občuti politična borba, ker stojimo neposredno pred volitvami, toda iznenadil ga je sprejem, ki mu je bil prirejen v Beogradu. Vlada mu je obljubila, da takoj po volitvah fz-vrfi ratifikacijo konvencij, sklenjenih pri mednarodnem uradu za delo v zvezi z ver-safflsko mirovno pogodbo.
Albert Thomas je končno omenil, da opaža znaten polet v naši industriji in poljedelstvu.
Kakor danes javljajo iz Zagreba, so Albertu Thomasu zagrebški komunisti priredili na ulici demonstracije. Po svojem prihodu v Zagreb se je sestal v delavski zbornici s čiani te zbornice in z zastopniki trgovskih korporacii. Po končanem sestanku je odšel na ulico ter zasedel avtomobil. Tu ga je pričakovalo okoli 200 komunistov, ki so mu začeli vzklikati: Doli s soclialpa-trijoti! Doli izdajalci proletarijata! Albert Thomas se je mirno v avtu odpeljal dalje, mdcar so komunisti odšli.
MIR NA UNIVERZAH.
— Beograd, 9. decembra. (Izv.) Zadnja dva dneva je na beogradski univerzi vladal popolen mir. Danes so se redno pričela predavanja.
— Zagreb, 9. decembra. (Izv.) Državna policija je včeraj zjutraj izročila 62 dijakov državnemu pravdnistvu v svrho, da se proti njim uvede kazensko postopanje radi javnega nasilja. Državni pravdnik je vse dijake pustil na svobodo in to na intervencijo prorektori a dr. Zimmermanna, ki je dokazal, da so se dijaki takrat, ko jih je policija prijela, nahajali na svobodnih akademskih tleh.
Predavanja na zagrebški univerzi so odgođena do božičnih praznikov oziroma do konca božičnih počitnic, V tem času se lahko polagajo v določenih rokih razni izpiti. V nedeljo in včeraj so bile manjše demonstracije dijakov po Zagrebu. Zanimivo je, da so se stavkujočim pridružile rudi študentke, ki so včeraj na univerzi imele poseben sestanek.
Kerriot proti komunistom.
Izgon inozemskih komunistov. — Mnogoštevilne preiskave.
— Pariz, 8. decembra. (Izv.) Policija ji na ukaz notranjega ministra izvršila zadnje dneve mnogoštevilne preiskave v lokalih komunističnih organizacij v Parizu in v predmestju. Pri tej priliki so prišli policiji v roke važni dokumenti, ki kažejo, da so komunisti organizirali državni prevrat. Policija je včeraj zaprla veliko število komunistov. Število aretiranih znaša po vse? Franciji nad 800. rAgence Havas« objavlja daljše oficijelno poročilo, ki med drugim ve!?, da je minister notraniih del odredil izgon 60 inozemskih v Parizu bivajočih komunistfA*. TI komunisti so bili že pognani čez mejo. Med izgnanimi je 43 Italijanov, 6 Poljakov, 7 Perzijancev in po l Jugoslo-ven, Švicar, šved in Nemec
— Pariz, 8. decembra. (Izv.) Listi zelo obširno poročajo o vladini akciji proti komunistom. Rezultati prvih preiskav se nanašajo samo na Ljeninovo politično šolo v Bobignvju, kjer so aretirali 7 inozemcev, ki so bili oboroženi. Republikanski odbor Je snoči priredil ministrskemu predsedniku Herriotu banket Predsednik banketa Chaumete je naglašal, da republikanci nočejo niti klerikalizma, niti boljševizma. Za njim je povzel besedo ministrski predsednik Herriot. V svojem govoru je naglašal, da spoštuje vse veroizpovedi, če se omejujejo samo na svoje verske stvari Od vsakega pa bo zahteval spoštovanje zakona. Glede boljševizma je ministrski predsednik izjavil, da je trdno odločen voditi borbo proti boljševiški nevarnosti. Ta v Franciji v resnici obstoj. Boljševizem so v Francijo zanesli inozemski delavci. Vlada itort vse, da uduši boljševiško propagando,
POLOŽAJ PO VOLITVAH V NEMČIJI.
— Berlin. 9. decembra. (Izv.) Novoizvoljeni državni zbor se sestane 4. januarja 1525 k prvi plenarni seji. Splošno politična javnost ugotavlja, da se v poznejšem času pritegnejo k sodelovanju tudi socijalni demokrati Važno zunanjepolitično vprašanje — izpraznitev koelnskega ozemlja — sil! stranke k preudarni taktiki Volitve same niso prinesle razčisčenja v najvažnejših po-litičnih problemih. Gotovo je dejstvo, da so glasovi republikanskih političnih skupin
in znatno napredovali, nI mogoče pa .
tudi prezreti dejstva, da so skupine nasprotnih tendenc precej pridobile tako, da je sestava čisto republikanske večine zelo težavna in nemogoča. Položaj je v splošnem po volitvah postal nejasen.
Obtožba generala de Bona.
— Rim, S. dec Boj opozicije proti fašizmu je vedno sflnejSi in strastnejši. Mus-soltnj sc zaveda svojega položaja, zato pa je napel v senatu vso svojo govorniško moč in dosegel glasovanje, ki je sicer trenotno zanj po vol;;« o ali ki ne predstavlja nikakega uspeha dobre vrednosti. Senat je odobril Mussolinijevo notranjo politiko z 206 glasovi, proti je bUo 54 glasov, 37 senatorjev pa se je vzdržalo glasovanja. »TJ Mondo* pravi, da je rezultat glasovanja pravzaprav tak-le: IV4 za vlado, 54 proti, 37 vzdržanih in 34 zahvalnih glasov. Mnogo senatorjev sploh ni bilo blizu, izmed vzdržanih glasov zveni skoro soglasni »ne« in tudi med onimi, ki so bili sploh odsotni, je najbrže večina za glasovanje proti vlad? na h) ne upajo še z besedo na dan. 34 novih senatorjev se je zahvalilo vladi za imenovanje. Vseh senatorjev je bilo okoli 430. odsotnih je bilo sploh nad 100.
Mnssolini se ie branil v senatu, kolikor je mogel, hi napovedal celo nastop boljševičke dobe, ako bi se zrušila fašistovska vlada. Nasproti temu pravijo opozlcijonalnl listi, da večja nevarnost ne obstoji v komunizma, marveč v zavlačevanja restavracije polne moralne državne avtoritete s strani fašizma. Mussolm! rad povdarja normalizacijo, aH dejstva govore drugače.
General Balbo se je blamiraj s svojo tožbo proti listu sVoce Repubblicana«, ki je bil oproščen i:i Balbo mora plačati velike stroške pa svojo visoko rmlićno šaržo je izgubil.
Sedaj je na vrsti general De Bono, proti kateremu je podal ovadbo v senatu odv. Donatu ravnatelj popularnega glasila *Po-polc«, da je šel na roko morilcem Matteotti-ja, da je ustanovil »čeko«, ki je izvrševala napade, da je dal spraviti pri sebi krvavo obleko umorjenega Matteottija, da tc rimska kvestnra vse vedela pa ni zasledovala morilcev — zato zahteva Dorati, da uvede senat proti generalu Del Bono, bivšemu gen. ravnatelju javne varnosti, sodno postopanje.
— Rim, 9. dec — Obtožba, ki visi nad senatorjem De Bono, zahteva njegovo aretacijo in preventivni zapor. O tem ni dvo-
ma, ker so določbe kazenskega postopanja
jasne. Senatni predsednik b! moral fzvati ukaz aretacijo, potem bi ma lahko, ako bi bilo primemo, dovolil začasna svobodo. Da se pa izda tak ukaz. treba sestanka vseh članov dotične jatake komisije in večine 5 članov. <Svoj ces Je WI senator Nasi zaprt v svojem stanovanju).
BOLJSEVIŠKA PROPAGANDA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
— Praga, 9 decembra. (Izv.) Nekateri listi objavljajo, da so politične oblasti odkrile dobrozasnovano boIJSevlško propagando, k! se je raztezala na vse ozemlje Češkoslovaške republike. Propagando je podpirala ruska sovjetska vlada. Osem oseb so prijela, glavni vodja je pobegnil v Moskvo.
ODNAŠA JI MED AVSTRIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
— Dunaj. 8. decembra, (lav.) Na svojem potovanju v Rim se je zunanji minister dr. Bencš sestal na Dunaju z vodilnimi političnimi faktorji Avstrije. Zastopnikom tiska Je dr. Pene* kratko izjavil, da se le že večkrat posvetoval in pogajal z zunanjim ministrom dr. Mat?jo. Prepričan je, d? bo dr Natafa nadaljeval od prejnšje vlade gaČeftl poil'iko. Poset Je moral ndeodftf. Dun?j poseM tnkoi. ko se za to nudi ugodna pril'ka. Ol^de boM*eviške proprgande Je dr. Bnneš hHavP: »Bliža se konec boljševizmu v vsej Evropi«,
KON"TROT H\ K"OMT«lJA ZA POT.OARSKO.
— B«*o«rad 9. decembra. (Izv.) DaaaS-nfa »Politika« jr»v'ja Iz Rima, da bo svet Društva narodov morda Jufrf razpravljal o Uv<rtf!v1 .'"-»nov kiHitfiiiiie komfsHe za raz-otožtV* Brw-*Ve. tlaHfJ in Češkoslovaška frnata rtrt^rt^z^H na?o đr£*vo kof vodilno članico te kontrolne komisije. Pri tem je treba rediti še dn'go vprašanje, ki Je je stavila Anglija, to je, ali je potrebna soglasnost nri voiftvi članov kontrolne komisije. Računajo, da zahteva Anglije povzroči, da bo naša država izvoljena za vodilno članico kontrolne komisije.
— Rim, O. decembra. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič prispe jutri v Rim, kjer ostane do konca tega tedna. Za tem namerava zunanji minister odpotovati v Pariz, kjer se sestane s ministrskim predsednikom Herriotom.
Politične vesti.
= Štajerska Samostojna kmetijska stranka za skupno napredno fronto. Glavni odbor SKS za mariborsko ob« last je imel dne 6. t. m. v Mariboru sejo, na kateri je razpravljal o politič* nem položaju in o stališču Samostojne kmetijske stranke pri bodočih volitvah. Razpravo je vodil predsednik dr. Bogu* mil V o š n ja k. Bivši poslanec Josip Drofenig je prečital izjavo, podpi* sano od najuglednejših somišljenikov SKS v mariborski oblasti, v kateri se izrekajo proti diktaturi vodstva SKS v Ljubljani in proti kandidaturi Iv. Puc* Ija v mariborski oblasti. V tej izjavi na# glašajo med drugim: »Dasi je SKS v prvi vrsti stanovska kmetijska stranka, vendar je predvsem tudi narodna in državna stranka, ki noče pod nikakim pogojem sodelovati s politiko, ki jo delajo radičevci in klerikalni separatu sti. SKS ne sme pozabiti, da je v odlični meri založila vse svoje sile pri ustvar« janju državne ustave, s tem za vedno utrdila našo jugoslovensko skupnost ter posebno z vso vnemo pomagala po* ložiti temej mariborske samouprave. Zato smatramo za svojo dolžnost, da iz teh razlogov in glede na narodno jugoslovensko in samoupravno smer, naše obmejne, še vedno v narodnostnih bojih stoječe pokrajine pri predstoje* čih volitvah — varova je svojo popolno strankino samostojnost — sodelujemo $ strankami, ki imajo iste poglede na obstoj in ureditev naše kraljevine.^ — Vsi, ki so to izjavo, ki jo je prečital g. Drofenig, podpisali, so nato zapustili sejo ter se v gostilni pri »Črnem Orlu« konstituirali kot neodvisno vodstvo SKS za mariborsko oblast. Novi odbor SKS za mariborsko oblast tvorijo ti»le gospodje: Ivan Janžekovič, posestnik v Lajteršpergu. predsednik; dr. Bogomil VoŠnjak v Mariboru in Jakob Žemljic v Zgornji Radgoni podpredsednika; Fran Korošec v Zgornji Radgoni. Dra* go Lingelj v Rušah, ing. Ferdo Lup Sa, ing. Franjo Pahernik v Vuhredu, Ivo Gregorc v Vratjem vrhu, Andrej Ros škar v Cvenu, in Josip Drofenig v St. Jurju.
— Volilni manever ali neopreznost? Na drugem mestu priobčujemo zanimive odstavke iz Članka, ki ga prinaša glasilo češkoslovaških klerikalcev. Crna reakcija lansira v inozemstvo vesti o predstoječi revoluciji v Jugoslaviji in ne prikriva možnosti, da pade odločitev o nadaljnji nsodi nase države ie pred volitvami, torej izvenparlamentar-nim, revolucionarnim potom. Še zna-čilnejši je članek v glasilu češkoslovaških komunistov »Rude Pravoc, ki piše pod naslovom »Jugoslovenska monar-histična kamarila proti Radiću«, da so se začeli Hrvati in Slovenci v Jugoslaviji upirati absolutističnemu režimu srbske aristokracije in buržuazije. To ni samo boj proti vladi, piše »Rude Pravo«, nego tudi boj proti državi. Ta borba Ima namen, uničiti monarhiio m postaviti na njeno mesto republikanski
sistem. Centralistična ureditev drŽave se mora umakniti federalistični, v kateri bi prišle na svoj račun narodne manjšine. Temu pokretu se je pridružila še Radičeva propaganda sovjetskega sistema. Radiću se ie pridružil na čelu Slovencev tudi dr. Korošec, ki je izjavil, da so zadnji dogodki tako vplivali na razpoloženje volilcev, da se ie pojavil med njimi republikanski duh, ki je silneiši od Radičevega republik aniz-ma. Z Radićem gre tudi srbska demokratska stranka in Spabovi muslimani. Pašič skuša s svojimi pristaši razbiti močno opozicijo bloka, v prvi vrsti HRSS, ki mu je najbolj nevarna, ker se ji je posrečilo pridobiti hrvatske kmete za sovjetsko idejo, kar vpliva tudi na slovenske in muslimanske kmete. Zato hoče Pašić razpustiti HRSS, kar se mu pa ne posreči, ker je Radić pripravljen tudi na to eventualnost in bo znal v tem slučaju obračunati z današnjimi vlastodržci drugače. Dalje piše komunistično glasilo o dogodkih na beogradski univerzi in sklepa članek z ugotovitvijo, da so to s'mptomi predstojeće državljanske vojne v Jugoslaviji. Težko gmotno stanje prisili kmetske mase, da bodo pozdravile devizo Radičeve propagande: vlada delavcev in kmetov! Nove volitve obetajo navzlic vsem persekucljam zmago Radića in opozicije. Sovjetska ideja zmaguje tudi v Jugoslaviji.* — Ker je jasno, da lansirajo v inozemstvo te vesti o boljševiziranl Jugoslaviji naši prevratni elementi, je mogoče samo dvoje: ali gre za volilni manever, ali pa so ti elementi tako neprevidni, da v inozemskem tiskn ne skrivajo svojih pravih namenov. V obeh slučajih morajo biti vodilni krogi v Beogradu zelo previdni in oprezni, ker imajo opraviti z zagrizenimi političnimi nasprotniki, ki so zmožni vsega, samo da se polaste državnega krmila.
=r ČeSkoslovaSki fisk o naših vo* litvafu Češkoslovaški tisk se zelo zanj* ma za predstojeće volitve v Jugoslaviji. Oficijelna »Češkoslovenska republika« jc priobčila v sobotni številki uvodnik pod naslovom »HRSS«, v katerem go« vori o položaju Radića in njegove stran* ke. Radića in HRSS imenuje sfingo ju* goslovenskega političnega življenja m mu očita, de dele državi ves čas po prc=» vratu velike notranje in zunanje težko« če. Njegovi ekstremni in utoprstični cilji so ga držali vedno v opoziciji na* pram realni in v marsičem konserva* tivni politiki jugoslovanskih vlad. V njegovih ekstremih so ga podpirali več« krat tudi zapadnoevropski politiki, ki so verjeli Radicevim slavospevom o visoki kulturni stopnji hrvatskega se« ljeke. Program HRSS stoj pod velikim vplivom marksističnega in enerhistie* nega socijalizme. Sem Radić oznanja zgodovinski materijalizetn. Ze politič« no ekonomijo se Radić niti v teoriji, niti v praksi ne zanima posebno, on je v prvi vrsti politik. Ni mu ležeče na
tem, tla dvigne ekonomsko stanje br* vatskih kmetov, marveč misli, da sc ta položaj zboljsa, če doseže svoje zgolj politične cilje. On zahteva samoodločb bo narodov, republikansko obliko dr?a» ve, direktno vlado ljudstva in politični pacifizem napram inozemstvu. Poleg tega je napačno Radičevo naziranje, da more kmetski stan živeti sam zase in doseči svoj cilj brez sodelovanja dni* gih stanov. Zato Radič odbija od sebe inteligenco, ki sc mu zdi preveč ego* istična. Povodom nove izbome kampa« nje namerava realizirati svv)jo staro idejo, da se sporazumi s Srbi na ta na* čin, da jih direktno pridobi za svoj po« litični program. Zato agitira v nekaterih krajih Srbije za svojo stranko, ne da bi i"i zmenil zs frriri:« temftoradnfSki stranko. Sumadije se Radič izogiblje. Zdi se. da je nastopila nova bojna fra<= za HRSS. — Klerikalni »Lidove Listv« priobčujejo senzacijonalni članek pod naslovom »Jugoslavija pred revolucijo«. List omenja, da je članek posnet iz oris ginalnega poročila in trdi, da si hoče Pašić*Pribičevićeva vlada že sedaj zasi* gurati zmago pri volitvah. Pri predstoa ječih volitvah mora biti rešeno vpraša; nje avtonomije in revizije vidovdanske ustave a^i centralizma. Centralizem bo* sta branfa samo Pašič in Pribčevic (?). Vse druge stranke (?) zahtevajo avto« nomijo. preureditev Jugoslavije v fede* raMstično državo in morda celo repu« bliko. Republikanska ideja pridobiva čedalje bo7j na terenu ne le na Hrvat* skem. necfo tudi v Dalmaciji in Slove* piji. V tak'h razmerah bo volilni boj ze*o oster. Trezni poMtiki se boje, da bi utegn'la kulminirati ta borba v revolu* cif i. Teror sedanie vlade nudi zelo ugodna tTa za revo^ucijonarni pokret. OnVadina je že sedaj revolucijonarna in bo na ^strastne j 5i agitator za revolu« ciio in ljudsko republiko. Volitve po* kažejo, da*!i bo Jugoslavija centrali* stična država, federativna monarhija ali republika. Lahko pa se to odloči še pred volitvami.**
Z9 ti je užitek:
5327
jftirim čokolada!
Velik požar v „Strojnih tovarnah in livarnah
V ne<Jeijo zjutraj okoli pol 7. ?e izbruhnil v tovarni Žabkar na Dunajski cesti št. 48 velik požar, ki ie bil k sreči še pravočasno opažen. Nekako ob iem času sta prispela v tovarno strojnik Cedilnik In pomočnik Žrrfdaršič m sta opazila, da je streha sprednjega dela tovarne v plamena. Požar, ki se je z nagHco širil. Je zavzel že velik obseg. Cedilnik je takoj obvestil vratarja Lanferja, ta pa telefoničnlm potom požarno brambo. Na lice mesta sta takoj prispeli postovoljna in poklicna požarna bramba iz Ljubljane pod vodstvom mestnega gerenta g. Josipa Turka in ravnatelja g. Barteta ter prostovoljno gas. društvo iz Šiške. Združeni gasile! so takoj stopili v akcijo. Motorna brizgalna ?e začela brezhibno delovati ter je metala mogočne curke vode na streho. Ogenj se je medtem že razširil na podstrešje transmljskeza oddelka na eni ter ekspedicije na drugi strani. Po napornem skoraj dve uri trajajočem delu so gasilci ogenj popolnoma omejili in uduš;li. Pri gašenju je bil poklicni gasilec Ivan Indolt lažje poškodovan na roki. Kasneje je bil prepeljan v domačo oskrbo. Ogenj je bil lokaliziran že okoli 9. ure, vendar so gasilci ostali skoraj do pol 11. na pogorišču.
Kakoi se je ugotovilo, je ogenj nastal vsled kratkega stika električne žice, ki gre tik ob strehi. Cioreti je začelo že v soboto okoli 23 m sicer se je najpreje vnelo bruno na podstrešju, od tu pa se je požar naglo-ma širil na podstrešje, kjer je bila shranjena ogromna množina lesenih modelov. Vsled suhega lesa — nekateri modeli so bili shranjeni že nad 25 let v podstrešju — se je požar širil še z večjo nazlico m do jutra je bil že ves prednji del strehe v plamenu. Kakor je omenjeno je ogenj uničil vse modele, dalje je zgorela streha sprednjega objekta, kjer je uničen tudi strop. Stroji v tem objektu so ostah" nepoškodovani vendaT ie obratovanje onemogočena Transmisijski oddelek, ekspedicija rn livarna so ostali nepoškodovani in danes tovarna že obratuje. Škoda *e!o velika, ker predstavljajo zgoreli modeH ogromno vrednost, vendar je
krita z zavarovalnino.
♦     ♦ •
Požar Je Izrabil ključavničar Ivan Ben-ković, ki si Je prilastil uro delovodje Vla-dislava čergona. Ko so namreč nasili iz tovarne pohištvo, je padla Čergonova ura na
tla, 3enko\ič pa jo ja pobra!. Pri Benkov!-
čn. !:! jc b:I aretiran, so r.aši! na domu tudi več bronastih in jeklenih predmetov. Izročen ;e bil sodišča.
Da pišejo vsi diplomati
S svinčnikom »PENKALA«, ne bi pisali tako žolčljivo in bi že »davna ustvarili večni mir na svetu. Kajti pisanje s svinčnikom »PEN# KALA* stvarja dobro razpoloženje. On je eleganten, vedno zaojstren. čist m vedno pripravljen. — V.^aka papirnica jih ima m* prodaj po Dfn 15.—, lnksusne irdelavc v raznih barvah po Din 20.—. Istotako tudi oris^nalna zlata naliv,peresa »PENKALA*. VIIL 134 T
preilovfH, emajlirati fn roniU'\iti kakor t:>di stroku no shraniti t>re-
Ico rime Vam oskrtv crno
6848
tvrdka J. GOREČ
Pilata Uubtjanskt kreditne banka in oosporfitsJra 14
iz Maribora.
—m Poroka. V Hrastniku se ?c poročil učitelj Milan Roš, znan narodnjak In pristaš demokratske stranke z gdč. Silo Va-stičevo iz Hrastnika.
—m Dva samomora. Dne 4. tm. <e ?e St. Petru pri Mariboru obesil trgovec Her-rlk Primnž iz Maribora. Nesrečnež, ki ga je našel obešenega neki kmet, je Izvršil samomor radi ponesrečenih špekulacij. — Istega dne se je v gozdu posestnika P3telin-ška obesil 5o lemi dninar Pavel Reisman, doma iz Sv. Marjete. Bi! jc že dal>e časa brez dela.
—m  Zaprisega  mariborskega župana.
Zaprisega novoizvoljenega župana in podžupana se vrši v smislu § 20 mestnega statuta v sredo 10. tm. ob 18. m sicer v dvorani mestnega magistrata.
—m Svetovni popotnik v Mariboru. V petek je prišel v Maribor pešpotnik Car! Steppmger iz Lnksenbur^ke, ki potuje okoli sveta. Kakor znano je Central-Touring Club v Bruslju razpisal 350.000 zlatih frankov nagrade. Id jo prejme oni, kateri prehodi peš 62.000 km m po ladji J7.000 km do 8. junija 1930. Tesa tekmovanra se je udeležilo 19 potnikov, med njimi tudi Steppmger. Do-sedaj ;e mož prepotoval !!.910 km.
Dame. pozor!
7533
rta seri/o ugotovljenih družabnik toalet, damskih kot dekliških. Zadnji pariški modeli. — Cene vsakomur dosegljive.
MODNI ATELJE  3f ŠARC. Kongresni trg 4. I. nad sir.
I
— Očka Triglav, mamica Ojstrica H striček Kum se bodo v najkrajšem času pogovarjali v j Mladem junaku^. Kdor tih hoče poslušati, naj sporoči svoj naslov upravi »Mladega junaka- Ljubljana, Poljanski nasip 10,
— Se za 2000 let ^ dosiujc rnnožiua premoga, pa že hite fnteresenti z nakupom črnega diamanta, koliko bolj je treba hiteti z naročbo pri listu ^Prerod«? (s prilogo :>Zdravje«), ker se bo isti tiskal v omejeni nakladi. — Uprava :-PreToda<, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Za nakup 7508 božičnih daril
po Izredno nizkih cenah se priporoča manufakturna trgovina
JOS. SNOJ,
Prešernova ulica
— Važna ugotovitev. Da je Noe čita! v mladosti  »Mladega jur.aka-s,    kasneje pa s-Prerod*  in  okusil pristne brezalkoholne soke, se gotovo ne bi b!l nikdar upijaml.
— Mars se je zopet približa! zemlji? Kakor doznavamo iz verodostojnega vira, bosta lista ^Preporod« (s prilogo »Zdravje«) in »M>Iadi junak« v bodočem letu postala Se bolj zan!miva in privlačna, da se že prebivalci Marsa zanimajo zanju. — Uprava ^Preroda« in ^Mladega junaka«, Ljubbana, Poljanski nasip 10.
— Dober svet. Svetujemo Vam, da z novim letom naroČite --Prerod«, ki bo prinašal stalno prilogo tZdravje«.
7523
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorod-nikom, prijatel cm in znancem, da je vsemogočm Bog poklical k sebi našo zlato mamico, staro mamico in taščo, gospo
Klementino £esiak
v nedeljo ob pola 12. ponoči.
Pogreb naše zlate memice bo v torek, 9. t. m. ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Slreliška ulica 7. V Ljubljani, dne 9. decembra 1924.
Poleti Ahaci* roj Leelak, hči. Ivan Ahacl6 ing., iti — Marija« vnukinja.
a^nnnnaa
•SI OVCNSrTl NAROD« dne 10. decembra 1974.
srni! ar
Scnzacijonalno razkritje.
Nemški načrti po zmagoviti vojni: Napad na Avstrijo. — Rar-bitje Avstrije. — Slovenske pokrajine —»reichslande«. — Namestnik — nemš ki »kronprinc«,
»Berliner Tageblatt« je pretekli pe* •ek priobčil pismo, ki ga je dne 6. maja 1918 pisal bivši nemški poslanik pL Kemnitz bivšemu nemškemu prestola* nasledniku Frideriku Viljemu. Pismo je velezanimivo zato, ker nam izdaja tajne načrte, ki 6o jih imeli Nemci za slučaj zmagovito končane vojne. Interesantno je, da je bila Avstrija tudi v tem slučaju napisana smrti.
Kernnitx povdarja, da deluje Vatu kan z vsemi silami na to, da bi s po* močjo katoliške Poljske in habsburške Avstro * Ogrske razbil protestantsko Nemčijo in pregnal s prestola prote« aiantske Hohenzollernce. Ako se hoče preprečiti ta načrt, je treba takoj napa« •ti Avstrijo in jo pobiti na tla,
Kemnitz pravi:
»čim je vojna končana, in čim se pojavijo prvi znaki, da išče Dunaj stike s Parizom in Londonom, se ne smemo čisto nič obotavljati, marveč moramo takoj, še predno sta si opomogli Fran* cija in Rusija, udariti kakor blisk z jasnega neba na Avstrijo in napraviti konec nemškemu vprašanju.
Z zapadno Galicijo združena PoTj» tka se za večne čase v personalni uniji spoji z nemško cesarsko krono. Vse baltiške pokrajine se pripojijo Prusiji.
Takisto prideta pod Prusijo tudi avstrijska Slezija in Moravska. Severni del Češke dobi Saksonska, jugozapadno Češko s Salzburško in Tirolsko pa Ba* varska, ki z« to odstopi okraj Schwa» en, VirtemberškL
DALMACIJO, HRVATSKO IN BOSNO ODSTOPI NEMČIJA NEOD* VISNI MADŽARSKI, KI SE NATO »LAHKO, KAKOR JI SRCE VELEVA, ZABAVA Z JUGOSLOVENI.«
Vzhodno Galicijo in maloruski del Bukovine dobi Ukrajina, ostanek Bu* kovine pa Romunija.
Italijanski del Tirolske in Albanijo, toda brez Primorja in Istre — naj imajo Italijani.
IZ ZGORNJE IN NIŽJE AVSTRIJ* SKE IN ALPSKIH DEŽELA (STA* JERSKE. KRANJSKE. KOROŠKE IN PRIMORSKE SE NAPRAVI ZELO SVOBODNO UPRAVLJANO »DRŽA V NO POKRAJINO« (REICHS* L ANDE) Z VSAKOKRATNIM NEM* SKIM PRESTOLONASLEDNIKOM KOT CESARSKIM NAMESTNIKOM.
Dunaj postane druga prestolica dr* f.ave in garnizija tretje gardne divizije. Ta vojna proti Avstriji bo ne samo lahka, marveč tudi pri nemškem narodu izredno poriuVrna
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama. Začetek ob osmih zvečer.
Torek, 0. dec: zaprto. Sreda, 10. dec.: Moč teme. Red t Četrtek, 11. dec: Paglavka. Red F. Petek, 12. dec.: Veronika Desenišk?. Red C Sobota, 13. okt.: Sumljiva oseba. Red B. Nedelja, 14. okt. ob 15. popoldne: Mogočni
prstan, mladinska predstava. Tzven;
ob 20. zvečer: Danes bomo tiči. Izven
OPERA. Začetek ob S 8. url zvečer.
Torek, 9. dec: zaprto.
Sreda, 10. okt: Netopir. Red D.
Četrtek, II. dec: Lopudska sirotka. Red A
Petek. 12. dec: zaprto.
Sobota. 13. dec: Rigoletto. Red M
Ntdelja, 14. dec: ob 15. pop.: Cavallcria
rustJcana. V vodnjaku,   ljudska pretf-
stava ob znižanih cenah.
★   ★ ★
Lcpud
(K premijeri »Lopudske sirote«.)
Lepuđ in Lapad, kakor bi utegnil kdo misliti zaradi nu'e razlike dveh Črk. Lapad j« polotok med Gružem in Dubrovnikom, tn Je znan po svojih bogatih vinogradih in drhtečih gajfh. Bil je od nekdaj ozko združen z Dubrovnikom In njegovo usodo. Toda sila Dubrovnika je ležala na morju in aa otokih, ki obdajajo v polkrogu dubrov-niškl zaliv, ki leže kakor napol potoljena vrsta gorskih grebenov nekaj streljajev oddaljeni od obali. Najbližji otok je Lokrum, k! je znan po svetu vsled svo.ie čarobne flore. Leži tik pred mestom, da se lahko peljamo nanj s čolničkom. Za njim pa vidimo vrsto otokov, ki so bili znani že za rimskih časov pod Imenom »elafitU t. j. Je-Ijenl otoki. Že rimski geograf Plinlus piše o njih m njihovi čudoviti flori. Prvi teh otokov se Imenuje Koločep, zadnj' Lakijdu. Na teh otokih leži mnogo stare zgodovine od srednjega veka do danes, od starih časov dubrovniške slave do njenega propada.
Sedimo torej v Gružu ob 2. popoldne aa parnik in peljlmo se gledat to čudovito krasoto. Tri ure rabi lokalni parnik, da prevozi pot mimo njh tja do Stona. To ie bilo vse nekdaj last dubrovniške republike, danes ie naše in gotovo najlepši del na'c obale ob Adrljf. Po kratkem ovinku zavije naš parnik mimo zatona na Koločep, kjer vidimo lepo staro mestece in okrog obali polno spominov iz onih časov, ko je Dubrovnik trgoval s svojimi ladjami In trgovci daleč po svetu. Tu in tam se pokažejo ■a lepem kraju ob morju ali v zatišju vinogradov razvaline pol razpadlega dvorca. Ako vprašamo, Čigavo je to posestvo In zakaj leži tako v razvalinah, dobimo tale odgovor: svoj čas, ko še ni bilo parnl-kov in parobrodnih družb, je Imel Dubrov-čan svoje ladje, ki so brodile daleč po Sredozemskem morju. Na otokih so imeli Dubrovčani svoje vile !n dvorce in posesti; Pa tudi ladijski kapitani so imeli tu sv^ja domovja: kapitan se je vozil po svetu, družina pa je živela tu in čakala, da se je zopet vrnil. Otočani so Imeli krasno življenje. Naenkrat pa je začela trgovina propadati, ladje niso Imele zaslužka — ln tudi dvorci •o propadali. Družine so se Izselile v mesto In posestva so ostala brez gospodarja, ker jih ni hotel nihče kupiti. V teh zapu-
ščenih ln razpadajočih zgradbah Je zapisana zgodovina Dubrovnika in njegovega otočja. Morali bi pogledati globoko v zgodovino Dubrovnika, Adrije in sveta, da bi vse to razumeli. Toda parnik plava ob otoku naprej in pred nami je že drugi ctok — Lopud. Ako ga iščete na starih zemljevidih, ga najdete pod imenom Mezzo. Pli-nius ga Imenuje Delaphodia. Lep, zelen otok, s cvetočim! bregovi, ki dosezajo v sredini do 216 m višine. Ves otok je oil svoj čas pokrt s samimi vinogradi in cvetočimi vrtovi; bil je morda najbogatejši dubrovniškl otok; prebivalci so bili seveda mornarji; imeli so toliko ladij, da nis" služili samo •rgovini, ampak so se udeleževali tudi pomorskih vojn v službi raznih kraljev In cesarjev, ki so jih za to dobro plačali, pa tudi dobro izrabili: marsikateri kapitan m mornar se ni vrnil Iz teh pomorskih vojn. Tako so se Lopudčanl s svojim ladjevjem udeležili na strani cesarja Karla V. vojne proti Tunisu, (1541) pozneje pa na strani Filipa H. proti znani veliki angleški arrr.adl na morju, kjer je bila španska pomorska sila raz: ita — enako so se Lop::£-čnnl udelcž'Ti raznih ekspedicM na strani Spancev v Afriki ln Ameriki. V 16. stoletju je bilo na tem otoku tako bogastvo, da je prišlo v pregovor. Verski In nravni nazori pa so bili strogi, kakor sploh v tedanji dubrovnišk republiki Razlika med stanovi, plemiči in neplemiči je bila zgodovinska in nepremostljiva.
Nad pristanom sc dviga cerkvica ln ob njej novo poslopje — ki kaže, da se naši Lopudčani pripravljajo za nove čase ln hočejo na svojem otoku oživiti ljudski promet. Tu se je torej višMa povest o Lopud-ski sirotici. Snov je zgodovinska. Ko so šli Lopudčanl 1. 1541. kot najemniki v boj s Karlom V proti Alžircem, se je končala ta ekspedicija tako nesrečno, da je 300 vdov objokovalo smrt svojih mož Ako pomislimo, da Ima danes ves otok kakih 450 prebivalcev, si moremo mislili, kako obljuden je bil otok v tistih časih, pa tudi kaka katastrofa je bila ta strašna izguba za ves otok. Razumljivo je torej, da ie ostal ta dogodek ljudstvu v dobrem spominu, kar kaže narodna povest in verzi, ki pripovedujejo, da je plakalo »tristo udovica«. Vse to pa Lopudčanov ni odvrnilo od morja, ki jim je bilo živlienje in smrt. Tu se je pod vodstvom Marka Grlmanija zbližalo ono ladjevje Benečanov, Spancev in papeža Pavla IIT., ki mu je stopil pozneie na čelo don Juan d'Austria in je priboril z njim 1. 1571. sijajno zmago nad Turki pri Lepantu. Kakor vsi ljudje iz teh krajev, so Lopudčanl IjubPi svojo domovino ln jI poklanjali v dar svoje zmage In darove. In sredi teh spominov živi povest o lopudskl siroti. Povest pripoveduje o sirotah, več bratih ln sestri, ki jih je zapustil kapitan, eden Iz onih 300, ki so izginili v španski vojni kralja HHpa 1. 1541, ko je plakalo 300 vdov za svojimi možmi. Sestro zvabi plemič, brata st3 proti tej zvezi in ljudstvo jo obsodi. Te snovi se je lotil že Peter Preradovlč. L. 1853. je pisal Kaznačiču, naj mu nabere podatkov, da bt bila stvar na zgodovinski podlagi. Preradovlč se je dela lotil ln leno napisal dva speva — a pesmi ni dokončal.
Ko popisuje stari Lopud, pravi, da so tudi srca tu »od kamena.«:
»gdje se krvca samo krvlju pere, 1 nož I puška čuvaju poštenje crven-kapa djevojačku štidnost...« Tu na Lopudu so bili
»dvori morskog kapetana, po meno Dragič-Radovana,
Radovana stoje morfe kifle
sa lopudskih do tri sta junaka, s Karlom petim, kofl pohrliše
pram Tumlsa na nesretnu vojn«, s čega vica stri sta udovica
na Lopudu o crtio se za vi
a plač njihov i cviljenje gorko
uspomenom i dandanas ječi.«
S kapetanom so propadle tudi ladje, k! so bile družini premoženje m zaslužek. Tako so ostali otroci bedne sirote. V hčerko Zorko se je zaljubil mladi plemič Milovan, ki jo hoče odpeljati s seboj v Italijo ln tam srečno živeti. Zato pobegneta na otok sv. Andreja, da ju tam pater poroči, a bratje gredo za njima v burni noči. ju donite, vzamejo sestro a v boju je padel mlajši brat ln zjutraj pripeljejo sestro in mrtvega brata na Lopud. Sestra pride pred ljudsko sodbo in odvzamejo jI »crven-kapu«. Menih, ki nastopi, prosi za nesrečno deklico in jo vzame v svoje varstvo. Ona pa samo mis.i, al se je srečno rešil njen Milovan in prosi meniha:
»Riešite me i budočih grieha.
jer ču grieSft. ako ljubav grieh Je«.
Tako se konča pesem Preradovičeva o lopudskl sirotici.
— Lop°dska sirotica. Premijera te Vilharjeve opere se vrši v četrtek dne 11. t. m. v opernem gledališči?. Opero Je na*tu-diral in }o dirigira kapelnik g. Niko Stritof, režira pa g. Pavel Dcbevec. Posamezne vlose so sledeče zaseden: bratje ribiči. Vlaho — Zupan. Niko — Cveli«*, Ivo — Mo-horič, Mara njih sestra — gd^nn. Rozumo-va, knez Lodoviko — Jiranck, Don Mav^r — Zathcy ln Marija Orsola — Thicrrv-Kavčnikova. Prva devojka Je Ribičeva in druga Teromova, mornar Perko. Prvo In drugo dajanje se godi na otoku Lopud, tretje n* obali otoka Sv. Andreja, vse okoli lera 15-0. V operi nastopalo nune In redovniki ter mornarji in ljudstvo.
— Fran Serafin VTlhar. 70 !*»*nlk. Znani fn nnlhiMienf skladatelj F. S. Vilhar je postal 70 letnik. Narodno a^cdsli^e v Ljubljani proslav? zajedno s slovenskimi pevsk'ml zhorl n?eea 7n letnico v četrtek, dne 11. tm. ob nol 8. zvečer v oneri z uorizoritvMo nie-rove^a rVT-» »L^nudska si~ot?ca«. Vi se ta ve^er prv'č Izvaja na nas>m odru. Pred nekoliko let> se je s prav lepiT« uspehom Iz-vaiala na zasrrchSt-^m odru. Krasen libreto je naDisal pesMV Hasanatr'^'^e — profesor OgHzovič. glasba na se od^kuic po lepih, pestrih meWn?h. LJnrnva leH, da občinstvo v veTfkem ?tevi!u poseti predstavo ter tako počasti sivo^sega jubi^uta. ki irna za raz-voi petra pri nas ln v Mrva t« V | brez dvoma velike zasluce. Skladatelj Vilhar se osebno udeleži p^emrere svoje opere v Ljubljani.
— Janko Kersnik: Izbrani spfsl za mla-(Tno. Priredila Fran Erjavec in Pavel Fle-re. Z risbami okrasil Anton Mojimir Kos. V Ljubljani 1924. Natisnila, Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Str. XCV4-4!6. Cena e!eg. vezani knjigi Din 60. Janko Kersnik je eden onih naših klasikov, ki ga bo pre-MrnH staro in mlado 5e dolgo, dolgo z največjim užitkom, ko bodo mnogi drugi, katerih »mena se trenutno bleste na polju našega slovstva, že davno pozabljeni. To nam dokazuje dejstvo, da je večina njegovih zbranih spisov že davno pošla. Njegovi romani in povesti so še vedno najbolj priljubljeno čtivo našega občinstva in njegove klasične slike in črtice je v na£I literaturi še do danes malokdo dosegel. Prav hvaležni moramo biti zate Rrjavcu In Fleretu. da sta pri svoji znameniti mladinski izdaji naših klasikov posegla Že sedaj po tem na-šer> pisatelju ter ga tako uvedla tudi med mladino, kateri je bil doslej skoro nedostopen. Urejen je ta zvezek, kakor vsi dosedanji te zbirke. Uvaja čitatelja v spise obširen In nadvse skrbno sestavljen življenjepis z oceno pisateljevega dela, nato sledi antologija, razdeljena v pesmi, odlomke iz romanov in novel, povesti za ljudstvo, slike ter odlomki iz listkov in člankov, zaključuje pa delo zanimiv tolmač. Glede antologije je omeniti, da vsebuje nekaj sestavkov, ki ilh v »Zbranih spish« ni. glede življenjepisa In tolmača pa, da vsebuje mnogo velezanimlvega, doslej še neobjavljenega gradiva, radi česar ima ta Crjavec-Flere-tova izdaja velik pomen tudi za odraslo občinstvo. Knjigo je bogato in okusno. Ilustriral akademičnf slikar A. G. Kos. Zaslužna založnica jI je pa preskrbela tako zunanjo opreme, da lahko prištevamo to zhtrko k najclegantnejScmu izdanju našega povojnega književnega trga. Ker je cena glede na obTmost ln opremo knjige izredno nizka, upamo, da bo občinstvo za Miklavža ln za Božič pridno segalo po njej 2e sedaj opozarjamo tudi na naslednji velezanlmiv zvezek te lepe zbirke z naslovom »Starejše pcsn:ce In pisateljice«, ki je že v tisku in ki bo obsegal naše glavne starejše pesnice in pisateljice do nastopa slovenske moderne.
Sokolstvo.
— Sokolsko društvo v Šiški priredi v nedeljo dne 15. decembra t I. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo z bogatim telovadnim sporedom* Kot gost nastopijo prvič telovadci Murnlkove iole, kl bodo izvajali dr. M umikov telovadni ples po Beethovnovi »Turški koračnici«. Kompozicija Je vrhunec telovadne tehnike. Podrobni spored bo pravočasno objavljen. 574/n
Julijska Krajina.
JUBILEJ NOVINARJA GGSP. MAKSA COTIČA.
V nedeljo Je praznoval gosp. Ma-kso Cotič, ravnatelj »Edinosti«, svoj 70. rojstni dan. Dolgih 35 let trdega novinarskega dela na vedno razgretem tržaškem ozemlju ima za seboj. Koliko bojev, truda, požrtvovalnosti, jeklene vstrajnosti, neomajne volje! Ravnatelj Cotie je deloval in deluje še danes pogumno in goreče za pravice slovenskega ljudstva. Razvoj »Ndinosti* je tesno združen z njegovim imenom. V političnem vrvenju je Žel mnogo priznanja, ali često so leteli nanj tudi napadi, toda danes lahko z mirno vestjo gleda na svojo preteklost, v resnici polno dobrega stremljenja v splošno korist našega naroda. Slavljencu so čestitali v Trstu predstavniki uredništva in uprave, g. dr. Slavik mu je imenom tiskarne ln lista izročil v spomin zlato pero; čestita pa ravnatelju Cotiču ob njegovi 70-lctnici tudi ves zaveden naš narod v Julijski Krajini. Tudi iz Ljubljane naj sprejme naše čestitke, združene z željo, da ostane še dolga leta tako čil in krepek kakor je danes!
— Ju£oslovertska psrnika »Beogmd« in »M^rr/a* sta zadela na višini Orsere drng ob drugega. Prvi parnik je težko poškodovan. PorniH so skočili v morje, opremljeni z rc» silnimi pasovi. Končno se je posrečilo spra* viti parnik »Beograd'« v red. na kar so sc rešili potniki, ki so bili tri ure v vodi.
— V Votčah na Tolminskem imajo italijanski otroški vrtec, ki f»a poseča okoli 25 slovenskih otrok. Italijani vabijo otroke v vrtce, obetajoč jim kosilo in itjrače. Otroci se uče v vrtcu preoevati fašistovsko »Gio* vlnczzo«-. ktero morajo peti tudi na cesti dorrov gredč.
— Poročil ne je v Bistrici sodnik £OSp. dr. \Tans G o g I z gosp. Rozamilo % n i d a x* šičevo iz znane ugledne rodbine.
— Gledališče v Gorici. V nedeljo dne 14. t. m. se vprizori v Gorici Cankarjeva farsa »Poh"l^ani* v dolini Šentflorjan*ki«.
— Osebna vest. Pred nekaj dnevi je napravil g. dr. Alojzij Rus. profesor slavistike na trgovski visoki Šoli v Benetkah, na univerzi v Padovi doktorski Izpit iz germanske filologije.
Colombo Ceylon 7ea
127 t      >tarque spcciale
Ljubljanska porota.
V LJubljani, 5. dec, Drugi tat.
Alojzij Gradišek. roj. 1. 1S98 v Stahovici, po poklku ključavničar brez stalne?-! bivališča, radi tatvine že dvakrat predkaznovan, je obtožen, da je poleti ti. vzel Francetu
TrobevSku denarnico z vsebino Din 34.350; Jakobu Mihelinu iz zaklenjene hiše srebrno moško uro z verižico, par novih čevljev, stroj za striženje las in 300 Din gotovine, v skupni vrednosti Din 1125: Antonu Go-Ijotu v Podgorju Iz zaklenjene hi?e 2 para uhanov, zlato žensko uro z verižico, zlato brošo, več obleke 6 prstanov Itd. v skupni vrednosti Din 230. Iz obtožnice posnemamo: Al. Gradišek je prišel dne 26. junija tL v gostilno Gregorja Pirša v Tuhinju za njim se je pripeljal lesni trgovec Fr. Trobevšek z Vrhpolja, nekoliko napit. Gradišek je naprosil TrobevŠka. ako se sme prisesti k njemu na voz do Kamnika, kar mu je zadnji dovolil. Med potjo sta se ustavila že v par gostilnah. Ko sta se peljala proti Vrhpolju, je opazil Trobevšek, da mu manjka listnica z 34 350 Din ter takoj obdolžil spremljevalca, ki pa se je delal hudo užaljenega ter predlagal, naj gresta nazaj pogledat. Med potjo pa je obdolženec nalašč spustil klobuk na tla ter ga šel nazaj Iskat, a se ni več vrnil, temveč je hitel v Kamnik, najel motociklista do Ljubljane, od tam pa se odpeljal z vlakom v Brežice, kjer je pod napačnim imenom Al. Urbane z ukradenim denarjem razkošno živel. Ko so ga mesec dni pozneje orožniki prijeli so dobili pri njem le še Din 3700.
Obtoženec trdi, da je listnico našel na vozu ker je Trobevšku padla iz fepa in da ie bilo v njej le 26.000 Din. Vloma pri Mihelinu in Goljotu pa sploh taji, dasi so našli pri njem ukradene predmete, o katerih pa trdi, da jih je kupil od neznanca v neki gostilni v Kamn;ku. — Porotniki so vsa vprašanja potrdili, nakar je bil Al. Gradišek obsojen na 3 leta težke ječe in na povrnitev Škode in sodnih stroškov.
Obravnava proti tretjemu tatu L. 2i-bertu je bila na predlog njegovega zagovornika dr. Sušteršlča preložena, da se preišče obtoženčevo duševno stanje.
V LJubljani, 9. decembra. Danes se Je pričela obravnava proti predrznemu sleparju Jos. M a j e r j u. Ker pa Je po prečkanju obširne obtožnice zagovornik dr. Jelene predlagal, naj se obravnava preloži, ozir. akti odstopijo Italiji, da se dožene 1 obtoženčevo državljanstvo, je sodni dvor predlog sprejel, zato je današnje zasedanje sploh odpadlo.
kMNES
BHNES
flafrjooelSi Htm
Hairo Fiel
Predstave ni Se! jo cen j. obiskovalcev
Gb 1 * 4., 5., 7. Vi 9. H Pri vseh predstavah svira neskrsj. šan umetniški orkester.
i 124 Telefon 124|
Elitni
o matica
ni
Železniška nesreča v Rimskih toplicah.
Škode 250 tisoč dinarjev.
Včeraj dne S. t m. ob 14.15 se je pripetila v postaji Rimske toplice velika železniška nesreča, ki je sicer Imela za posledico veliko matcrljelno škodo, nI pa zahtevala nikakih Človeških žrtev.
Tovorni vlak št. 782, ki se je umaknil v tej postaji osebnerr.u vlaku št. 724, je po pasiranju slednjega izvozil iz 3. tira v smeri proti Laškemu. V?!ed tega bi moral obstati iz smeri Laškega prihajajoči tovor, vlak št, 773II pri uvoznem signalu. Ker pa je vlak 773II prepeijal uvozni signal v legi stoj. ie prišlo v km 360.395 do oplaznjenja vlakov 773II ln 782. Pos!ed!ce so bile strašne; rar-L;tih in razmetanih je bilo 7 vozov. Izmed teh 5 praznih, 2 pa naložena s premogom. Razventega je bilo neznatno poškodovanih Še 9 vozov. Oba tira sta bila zastavljena ln radi tega se je preko nezgodnega mesta \*zdržalo osebni promet s prestopanjem potnikov. Osobju pomožnega vlaka, ki je ob 16. uri pripeljal z Zidanega mostu, se je posrečilo oh 23.35 oprostiti en tir. na kar se je na progi Rimske Toplice—Laško otvo-ril enotirni promeL Drugi tir očisti osobje pomožnega vlaka iz mariborske delavnice do 13.. nakar bo dvotirm* promet zopet otvorjen.
Na nezgodno mesto lekom večera do-
Šla komisija Je ugotovila, da je nezgodo pripisati nepravilnemu zaviranju tovornega vlaka Št. 77311. Radi tega je bilo strojevodji nemogoče vlak ustaviti pred uvoznim signalom.
Naravnost čudežno /e, da *e je relll
vlakovodja vlaka 77311. Med rokovanjem zavore na službenem vozn je skočil Iz vlaka en trenotek preje, ko je bil njegov voz popolnoma rdroblien, medtem ko je strojno osobje ostalo med razvalinami nepoškodovano.
Materijalna škoda se ceni na K milijona dinarjev.
Nočni in jutranji vlaki vozijo od ne-godnega mesta s precejšnjimi zamudami.
Toristika in sport.
STANJE	PRVENSTVA	V	BUDlMPESTf.		
MTC	9	8	1	0	29: 6 IT
rrc	10	5	4	I	21:16 14
Vasas	10	4	4	Z	15:13 12
VAC	10	3	5	2	10: 9 U
Nem.rcti	10	4	3	3	17:16 11
III. Bzk.	10	3	5	2	8: 8 11
Kispest	10	3	4	3	11:11 10
To rek v.	10	3	3	4	21:14 t
UTC	10	-> m*	4	4	10: 9 *
ZlTglo	10	3	1	P	10:17 7
BTC	9	0	5	4'	7:13 5
Univ.	10	0	3	^ i	3:30 3
STANJE PRVENSTVA NA DUNAJU.
Rapid	9	5	1	3	23	15	It
Hakoah*	0	4	3	3	18	14	11
Amateure	7	5	0	2	13	S	10
WAC	S	4	1	3	16	14	9
Simmerins	9	4	1	4	19	17	•
VVacker	8	3	3	2	10	11	9
Admira	8	5		3	14	13	t
Vienna	8	3	1	4	12	13	7
Rudolfshfigcl	9	2	2	3	13	25	ti
Sportklnb	8	2	1	5	11	14	5
Slovan	7	2	1	4	11	17	S
MMtt«! '-.'•al
Darujmo za sokolski Tabor!
Pri dopolnjevanju MAGGI zabele
naj se past na to, da se zabela dopolni Is MAGGI-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati,  oziroma prodajati samo MAGGMeva zabela
in ničesar drugega.
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD« ji| 10 dccesnbri 13Ž4.
Stev. 281.
f Ljubljanu
Ako bi Nemci zmagali...
Pretežna večina Hrvatov in Slovencev je že zdavna pozabila na Čase, ko so gospodovali na Hrvatskem Madžari, v slovenskih pokrajinah pa Nemci. Da je ljudstvo, ki hitro in lahkomiselno živi, na to pozabilo, se ni čuditi, a da se tega več ne spominja inteligenca, to je presenetljivo. Res je sicer, da človek rad pozabi, ako se mu godi dobro, na težke čase, ki jih je preživel, redkost pa je, da bi mu spomin na tc čase tako popolnoma izginil iz zavesti, kakor so pozabili Slovenci in Hrvati aa dobo, ko je Švigal po njih hrbtu nemila in madžarski bič.
Vspričo tega se ni čuditi, ako se danes med nami le redko kdo zaveda, kaj bi bilo z nami Hrvati in Slovenci, ako bi se ne bilo zasukalo kolo zgodovine tako, kakor se je.
V tem ozira so nam nekoliko osvežila spomin razkritja »Berliner Tag-blatta«Jd jih priobčujemo na drusem mestu.
Pismo poslanika Kemnitza bivšemu nemškemu prestolonasledniku Frideriku Viljemu ni sicer noben službeni spis, pač pa je dokument, ki podaja z vso odkritostjo načrte nemških državnikov m politikov za slučaj, da bi zmagala v svetovni vojni Nemčija.
Te načrte je ob izbruhu vojne v velikih potezah naznačil znani vsensm-ski publicist Teudt — »Nemčija od Belta do Adrije«, konkretnejšo obliko pa jim je dal Kemnitz v svojem pismu.
Ako so še med nami naivni ljudje, ki mislijo, da bi ostala po zmagoviti vojni za Nemčijo Avstro-Ogrska v svoji stari obliki, Kemnitzovo pismo jih je sedaj poučilo, da je bila habsburška monarhija brezpogono zapisana smrti, in naj bi se bila vojna končala tako ali drugače!
In kaka osoda je bila namenjena za slučaj nemške zmage avstrijskim Slovanom?
Poljaki bi prišli pod Prasijo. Češke zemlje bi bile razkosane. Moravsko s Šlezijo bi dobila Prasija, severno Češko Saksonska, južno Češko pa Bavarska,
Večina Jugoslovenov bi prišla pod madžarsko peto. Poleg Hrvatske, ki je bila že itak pred vojno trdo v madžarskih rokah, bi Madžari dobili še Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, kjer bi nato lahko po mili volji žarili in palili, ker bi jih v ničemer več ne oviral Dunaj. Kako bi se Hrvatom godilo v neodvisni madžarski državi, ki bi segala od Karpatov do Durmitora in Jadranskega morja, naj o tem premisiiajo sami. — Vprašamo samo: Ali bi Madžari trpe!?, da M šest let rovarili Hrvati proti državi In zahtevali svojo »mirotvorno, čo-večansko, seljačko republiko«? Ali bi bil Radič mogoč pod madžarskim gospodstvom?
In končno kaj bi bilo s Slovenci? Slovenske zemlje bi tvorile »državno pokrajino«, v kateri bi vladal nemški prestolonaslednik Friderik Viljem.
Vprašamo: Koliko šol bi bilo pri nas še slovenskih? Kje bi bila slovenska univerza, kjer slovenski vseučlliški profesorji? Ali bi se uradovalo pri nas še slovenski, ali bi bil le eden Slovenec na vodilnem mestu? Ali bi gospoda Korošce in Prepeluh tekmovala med seboj, kdo !e večj! republikanec, ako bi sedel na stolu carskega nemškega namestnika NJ- cesarska visokost Friderik Viljem Hohenzollernski?
O tem bi naj razmišljala ona naša Inteligenca, ki je nezadovoljna z današnjimi razmerami In pomaga rovariti proti naši drŽGvI. Morda jo vendar sreča pamet, da pride do drugih nazorov. ★  ★ ★
— Spomenik kralju Petru. Dne 14. t. m. se izvrši svečano odkritje spo* menika kralju Petru Osvoboditelju v Varcar Vakufu. Pri odkritju bodo na» vzoči predstavniki vojaških in civilnih oblasti, odposlanci raznih udruženj in poseben zastopnik dvora.
— Upravno sodišče v Celju in ob* java razsodb. O tem predmetu piše »Trg. list«, »Več javnosti! 2e L 1923, kmalu potem, ko je začelo poslovati upravno sodišče v Celju, smo v našem listu ponovno opozarjali širšo javnost na važnost razsodb tega sodišča In zahtevali, da se skrbi za njihovo objavo. Od naše strani smo storili vse, kar je bilo mogoče. Priobčevali smo. ] vse razsodbe bodisi dobesedno aH vsaj v obsežnejšem izvlečku, seveda kolikor srn« jih dobili na razpolago. Brez dvema pa veliko zanimivih in za splošnost jako važnih razsodb nismo dobili pred oči, ker jih veci* na interesentov smatra za popolnoma privatno zadevo in jih odteguje javnosti, dasi javnosti gotovo ne zanimajo imena, pač pa izvajanja, ki so važna za presojo, ali In v koliko se zakoni v Sloveniji pravilno izvajajo. Upravno sodišče v Celju razpravlja o vseh zadevah, ki jih oblastva v Sloveniji končno vel javno rešujejo. Ore pri tem ali zt tožbe vsled pomanjkljivega postopanja ali za tožbe vsled kršitve zakona. Razprave so sicer javne, vendar se jih razen direktnih interesentov malokdaj kdo udeleži. Državna oblastva naravno ne gledajo z lepim očesom poslovanja upravnega sodišča, kar Hm večkrat prekriža račune, Zato tudi
Dnevne vesti.
dne 9, decembra 1924.
judikaturo nekako bagatelirirajo, vsaj drugače se ne more tolmačiti mnenja nekaterih odločujočih faktorjev, ga zadostujejo za naše razmere se vedno Budwinskijeve publikacije in da bi bila publikacija razsodb celjskega upravnega sodišča odveč. Mi se it strinjamo s tem stališčem, ampak želimo, da bi se razsodbe, če ae že v celoti, pa vsaj' v izvlečku objavljale, da bi gospodarski krogi bili poučeni, kakšna je judikatura in kako upravno sodišče interpretira zakone.
— Apeliramo vnovič na predsedstvo upravnega sodišča, da ukrene, kar je potrebno, da bo tudi širša javnost poučena o njegovem poslovanju, oziroma o njegovi judikaturi.«
— Izvajanja so umestna in smo tudi mi mišljenja, da razsodbe ne prihajajo do« volj do vednosti prebivalstvu.
— K reformi srednješolskega pouka.
Neki oče nam piše sledeče: Kako sem se razveselil, ko sem čital, da je gospod prosvetni minister izdal odlok, da se s 1. decembrom t. 1. izvede reforma na srednji šoli in da se izenačita prva dva razreda v vsej državi. Danes smo že 7. decembra, a reforma se še ni izvedla. Kje je vzrok, saj nam je energija gospoda ministra dobro znana? Ali naj se naša uboga mladina v prvih dveh razredih še nadalje muči s poukom tolikih jezikov? Imam otroka, ki obiskuje drugi razred realne gimnazije. Otrok je srednje nadarjen, a mu vzame pouk v latinščini toliko časa, da mu ne ostane za druge predmete toliko Časa, da bi se jih dobro pripravil, torej tudi ne more biti splošen uspeh tak, kakršnega bi si želel jaz, a otrok tudi. Ali ni nesmisel, da se otrok muči z učenjem tujega jezika, ko še nI popolnoma dobro ustaljen v slovnici materinega jezika? Tn čemu Je realifam odmerjen tako pičel Čas? Mar smo mi Slovenci za to, da vzsnjamo samo filozofe? Drusrod ni tako In vendar imalo izborne mo£e, če tudi pri-čno s tujimi jeziki v poznejših razredih? In potem še nekni. Ce posedam svojega otroka In več^o njegovih součencev, vidim da so vsi slabotni. Knko nni bodo drugačni, saj jim ne ostane sVnrnJ nič časa za izprebod, ko se morsio toliko ubijati s poukom tuiih Jezikov, a posebno še sedaj, ko tudi njihova telesna konstitucija ni taka, da bi prenrsla več!i duševni nrmor!? Ce bodo otroci v prvih razredih srednje šole manj obremenjeni z učenjem, se bodo te-esno okrcali In bodo tudi pozneje lažie delali in jim bo pouk v tujih jezikih mnogo lažji.
— Poštna In brzojavna šola. Po?tni minister je odredil, da se sprejmejo v poštno in brzojavno šolo v Beo<rradu poleg moških prosilcev naknadno tudi ženske osebe, ki izpolnijo naslednje pogoie: 1.) morajo biti državljanke kraljevine SHS; 2.) dovršiti so morale najmanj 6 razredov jrimn. ali realke; 3.) stare morajo biti 16 let, pa ne več kakor 25 let: 4.) morajo biti popolnoma zdrave telesno in duševno, brez telesn/h nedostatkov in napak, kar morajo dokazati s izpričevalom državnega zdravnika; 5.) morajo biti lepega vedenja. Izpolnitev navedenih pogojev je treba dokazati s predpisanimi izpričevali pristojnih oblasti, in sicer za 1.) s potrdilom o državljanstvu (domovinski list), za 2.) z zadnjim šolskim Izpričevalom; za 3.) z rojstnim ali krstnim listom; za 4.) z zdravniškim izpričevalom; za 5.) z nravstvenim izpričevalom. Prosilci, kateri ne pridejo naravnost Iz šole, morajo predložiti poleg tu navedenih potrdil in izpričeval tudi potrdilo pristojnega oblastva (občinskega urada) o poslu, s katerim so se bavili od časa izstopa iz šole pa do sedaj. Prijave s predpisanimi in pravilno kolko-vanimi listinami vred morajo naknadni prosilci poslati priporočeno do 15. decembra ti. poštni in brzojavni šoli (Poštansko-tele-grafska škola) v Beogradu. V prošnji mora biti označen natančni naslov prosilca, da mu bo vodstvo šole lahko sporočilo, ali je sprejet ali ne. Šola traja dve leti. Po končanih študijah in po napravljeni izkušnji bodo imenovani za pripravnike II. kategorije. Siromašni gojenci, kateri dokažejo svoje siromaštvo s potrdilom pristojnega oblastva (občinskega urada, bodo dobivali državno podporo, in sicer učenci iz Beograda največ 400 Din, učenci iz drugih krajev drŽave pa po 800 dinarjev na mesec. Zato pa bodo morali služiti po dokončani šoli v poštni in brzojavni stroki dvakrat tako dolgo, kakor dolgo so dobivali podporo. Višino podpore bo določil strokovni svet. Vsi naknadno sprejeti učenci se morajo javiti dne 20. decembra ti. ob 8. zjutraj pri upravniku poštne in brzojavne šole (v palači poštnega ministrstva). Tam jih bo tudi precej pregledal šolski zdravnik.
— Odlikovanja vseučiliških profesorjev. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je podpisal veliki ukaz o odlikovanju vseučiliških profesorjev. Med drugimi so odlikovani; z redom sv. Save I. razreda univ. prof. in predsednik prosvetnega oJbora Uroševič, z redom II. razreda: univ. prof. dr. Tihomir G j o r g j e v i Ć, dr. Cedomir M i r o v i č, dr. Nikola V u U č, dr. Fran D a ć a n m dr. Ferdo Sisić, z redom III razreda dr. Gjorgje Jovič, dr. R. Burjan, dr. VI. C o r o v i č, dr. Milan Vasic in dr. Viktor Novak, vsi iz Beograda, dalje dr. Gj. S z a b o, direktor muzeja v Zagrebu, dr. Milan P r e i o g, dr. Branko Vodnik, dr. Artur Schneidcr in dr. Gj. Nenadič in drugi.
— Odlikovani šolniki. Z redom sv. Save V. razreda so odlikovani vpokojeni učitelji: Josip Cepuder, Jakob Furlan. Janez Leveč in Frančiška Ženim t, vsi v Ljubljani.
— Za Inšpektorja državnega konjar-stva Je imenovan dr. Nikola Vuksanović,
bivši ravnatelj državne žrebčarne v Kara-Ejorjevu. To jt novo službeno mest« pa v budžetu ministrstva poljoprivrede že obseženo.
— Iz vojaške službe. 2a pomočnika komandanta celjskega vojnega okruga |e
Imenovan podpolkovnik Alfona žerjav*
— U drUrm nfcrift* Mmmwm fo pri okrožnem agrsrnem urad« v UnMJam za
pisarja l. kat Metko Brlacli* vnokojen le okrajni šumar ari ravnateljatvn lana v
Ljubljani Josip Drakslnr.
— Nova vofitev inunn mm Jntkf pri
Ljubljani. Včeraj se jt vršila oa Je** nova volitev župana. Kakor znano. Je bil dosedanji župan Kos (SLS) radi ne pravilnega re-klamacljskega postopanja odstavljen Ia je veliki župan odredil, da se Ima vršiti dna & trn. nova volitev župana, izvoljen je bi s 15 glasovi klerikalec Sever, 1 glas Je dobil soc demokrat Cente. Ostali se glasovanja niso udeležili.
— Izročanj« semOlien dobrovoljcem ta drugim, ki so predložili svoje prošnje mini-srstvu za agrarno reformo, je ta letos končano. Še nerešene vloge se bodo vpoštevale pri določitvi novih zemljišč ca naseljevanje.
— O težkem razočaranja avstrijskega ■radništva poročajo z Dunaja. V seji uradniškega odbora je sveznl kancelar dr. Ra-mek izjavil, da hoče vlada pozvati vse sloje prebivalstva k sodelovanju, da se doseže vsaj to, da se odslej ne bodo dvigale cene. V zvezi z dravinjskim problemom razpravlja vlada uradniško zahtevo po božični re-muneraciji, katero odklanja, da se ne postavi v nasprotje s protidraginjsko akcijo. Zvezni kancelar je menil, da bi tako enkratno plačilo tudi dosti ne koristilo, ker bi naznanilo takega plačila povzročilo na trgu zvišanje cen. Zastopniki uradništva so na to izvajali svoje veliko razočaranje nad kancelarjevo iz^vo, ker smatrajo božično remuneracijo za pomoč iz materijclne in duševne bede zlasti nižjih uradniških kategorij. Odšli so in sporočili zaupnikom vsega uradništva kancelarjevo odklonitev na-prošene božične remuneracije.
— »Jadranska Straža« ▼ Ameriki. V St. Louisu v Zjedinjenih državah se je ustanovila koncem oktobra »Jadranska Straža«. Podrobnejše poročajo, da so bili navzoči poleg Juccoslovenov in njihovega poslanika dr. Tresič-PavlČiča tudi števimi konzuli, mestni župan in senator državne MIssouri Spencer Nadalje so sodelovali bratje Cehi in Poljaki. Bila je impozantna slavnost. Govorili so Jugosloveni Budrovic, Kovačevih m poslanik dr. Tresič-Pavlčlč. francoski in
angleški konzul, poseben pomemben Je bil govor senatorja Spencerja, kateri je prepotoval našo državo, napovedujoč s toplimi besedami Jugoslaviji sijajno bodočnost. Vide! je prirodno bogastvo, nikjer se toliko ne gradi kakor v Beogradu fn Zagrebu, po-vdaTial je vrline naše vojske tn naglašal modrost in ustavnost našega vladarja. Sprejeta je bila resolucija, izrekajoča ljubezen In udanost Jugoslovenov tujini do domovme s popolnim narodnim in državnim jedinstvom. Treba večie paznosti za obrambo z morske strani. »Jadr. Straža« hoče navdušeno delovati.
— Francoskega jezika ostanki v Jugo*
slavili. Z ozirom na to notico v zadnji številki našega lista nam pišejo: Ondi navedeni priimki niso vsi francoski ostanki, n. pr. »Lapainc« že ne. Ta priimek pišejo različno, n. pr. Lapajne, Lapanje, Lapanja. Najpra-vilnejše bi bilo Laponja, kakor Velikonja, Kravonja, Prvonia, Magonia, ki so pristno slovanska Imena v tolminskih gorah, dočim so drugod na Slovenskem pri* imki: Dragonja, Ritonja, Puconja, Feko-nja, Sirokonja. Ljudstvo po Tolminskem izgovarja vsa ta imena s končnico a j n e. a n j e, mesto a n j a. Vsa! Ima onđl ljudski govor pri ženskih imenih že v I m e n o -v a 1 n i k u   edina e mesto a, n. pr. duše,
namesto dušn.
— »Slovenski klub« v Sarajevu ima to» le« rtpravo: Predsednik t». dr. Ferdo Prenj, unravni sodnik,- podpredsednik g. Fran Der* nič. direktor podružnice Zadružne t»ospo» darske banke: tajnik g. dr. Anton KržfŠnik, sekretar upravnega sodišča; I.blagajnik g. Stanko Sušnik, direktor podn'žnlce Vzajem« ne zavarovalnice Sarajevo: II. blaga inik g. r ranio Kos, poštni kontrolor: knjižni "ar g. Alojzij Grom. geodet agrarne direkcije: hiš* ni gospodar g. Ivan Jenko, poslovodja tobačne tovarne. Ostali odborniki: gg. Janko /fr/reJr^r, upravitelj opekarne; Ivan Želee* nik. privatni uradnik; gdč. Luiza Subic, uradnica; revizorji: gg. Josip Všeničnik rca* jor v p. in Josip Perhaf. rokodelec.
— Lokalni klubi rezervnih oficirjev. Dobri smo in priobčujemo: Iz več krajev smo dobili predloge, da se osnujejo lokalni klubi naših članov v krajih, kler Je več tovarišev. To Je tudi želja centrale. Naj bi se osnovali v krajih, kjer je vsai deset naših članov ,mali klubi Med nami Je dosti takih rezervnih oficirjev, ki radi raznih šlamparij niso bili sprejeti niti do danes v našo vojsko, dočim so bi sprejeti mnogi prejšnji in današnji nemŠkutarji! V tem ozl-ru bo treba napraviti red. Skrbeti pa bo treba tudi še za druge stvari. Zdraviliške olajšave že imamo, dobili bomo tudi še razne druge olajšave. Glede nabave uniform smo lahko brez skrbi, ker središnja uprava skrbi v prvi vrsti za naš pododbor kot najbolj agilen. V znamenju de! In stremljenja naprej po začrtani poti po geslu: Za kralja in domovino! Predsedstvo pododbora.
— Napake pri naročnikih telofonov Pritožbe telefonskih naročnikov radi slabega delovanja njihovih telefonov Hi pritožbe zoper ljubljansko telefonsko centralo so na dnevnem redu. V prav mnogih slučaju Je kriva največkrat v slabem teh-imajo napako v svojem lastnem aparatu ali pa je pokvara Izven aparata. V takem slučaju je kriva največkrat V slabem tehničnem stanju ljubljanske telefonske centrale. Ta centrala Že dolgo nikakor Vec ne zadošča današnjim ratmeram ta zahtevam, ktr so njeni aparati In posamni apratni deli le tako igtabljeni, da |h mehaniki radi prepogostih napak niti sproti on moraj* *e« popraviti Zaradi teti •« Pojavljajo med govori prav dostikrat motenja n. pr. isoeta-jajo besede, sliši se dobro, pa kar takoj slabo ali nič, potem pa zopet dobro; centrala se na prvi klic ne javi Itd. Telefonskim naročnikom tato priporočamo, da javili vsak tak nedostatek naravnost na telefonsko številko 160 ( Tehnična sekcija, poslopji mm. dvortlso glavne potu), oftikor pa oa direkcij polit In telegrafa ali cele di-
rektorju samemu. Vsaka osebna aH pismena pritožba na poštno direkcijo povzroča xa-arade glede ugotovitve in točnega popravila
— Prodaja felczaOkn tovornih Oslov. Delegacija ministrstva financ v LJubljani opozarja na razglas St B II 9/70-1924. ki Izide te dni v uradnem listu in po katerem bodo prodajali odslej železniške tovorne liste m njih priloge ga fuzemski m inozemski promet tudi prodajalci drugih taksnih vrednotic (trafike).
— Smrt ameriškega podkoitzufa. Po poročilu iz Zagreba je snočt umrl ameriški podkonzui Harrv Davton. Z njegovo smrtjo je tudi zaključena zagonetna drama, ki so je preteki! teden odigrala na njegovem stanovanju, kjer so našli umorjeno podkon-sulovo ljubico. Podkonzui Dayton Je podlegel ranam.
—Poziv neogradskega profesorfa v Pariz. Akademski senat pariške univerze je pozval univ. prof. Al. Beliča, da v zimskem semestru predava na pariški Sor-bonnl Prof. Belič je član glavnega odbora samostojne demokratske stranke.
—i Ž« drugo telefonsko črto Sušek— Zagreb je naprosilo sušaško trgovsko za* stopstvo, nagla^ajoč v svoji vlogi n.t mini* strstvo, da treba krepko pomagati r.izvoju pristanišča na Suaaktt.
— Žčlezniško ravnateljstvo v Novem Sadu. Ravnateljstvo železnic v Sufrotid -e preseli v Novi Sad, kjer se gradi v kratkem velika tovorna postaja. Gradba bo stati 12 in pol milijona dinarjev.
— Zakurjeni vagoni. N"a ponovne prl» tožbe potujočega občinstva je železniško ravnateljstvo ukazalo, da se mora skrbeti strogo na vseh vlakih, da bo po vozovih toplo in da ne bo imelo občinstvo več po* voda za pritožbe.
— Popravljanje vagonov. Sedanji mini» ster saobraćaja, ki jc sam po poklicu želc^r* niski uradnik, spravlja v red popravi j.in je vagonov. Pod Sušntkovim »saobraća jnim« ministrovanjem je bilo vse vedno bolj na« robe, dasi so klerikalni listi kričali vsak dsn. ktko je S"snik že vse lepo uredil, m* mesto ds bi bili pošteno povedali, da je % urejevanjem ielcjsniSkih rnzmcr stvar težka. Nagromadilo ae je Število fiepopravl jcnlb vagonov na 3500. Sedaj se dela z vso silo, da se pooTavl ianje pospeši.
— Kontrola carinarnic se vrši po odredbi finančnega ministrstva, k! je imenovalo v to svrho posebno komisijo.
—• Carugov akt. Pravosodno ministrstvo je prejelo končni elaborat o smrtn! obsodbi Jovana Čaruge In tovarišev.
— Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrl po kratki mučni bolezni g. Viljem M a o r e r btvš! šišenski župan, brv?! predsednik »Narodne čitalnice« tn načelnik Gasilnega društva. Pokojnik je bil eden najuglednejših mož v Spodnji Šiški, ki je bil dotea leta na čelu ondotnemu narodnemu in naprednemu pokretu. B'! Je izredno simpatičen mož, poštenjak, kakršni so danes redki, tih, vstra-jen delavec, ki se fli nikdar silil v ospredje. Bil je prepričan naprednjak, ki je z vso vnemo m notranjim uverenjem izpolnjeval svoje strankarske dolžnosti In skušal z delom pripomoči do zmage naprednim Idejam. Vžlval je v polni meri zaupanje svojih občanov, zato je dolga leta kot župan stal na čelu Šišenske občine in opravlja! tudi druge javne službe, do katerih daje pravico samo splošno zaupanje. Dosegel je starost 66 let. Pogreb bo v četrtek 11. trn. ob pol 15. Iz Celovške ceste 24 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, njegovi cenjeni rodbin! naše sožalje. — V Streliškl ulici Št. 7 je v nedeljo ponoči umrla gospa Klementina Leslak. Pogreb bo v torek 9. tm. ob 14. na pokopališče k Sv Križu. Blag ji spomin!
— Nesreča na lovu. Posestnik Anton Novak m gostilničar Skof iz Žalne pri Kočevju sta odšla v ponedeljek 8. tm. na lov. Na lovu se je Škofu nenadoma sprožila puška in Novak se je zgrudi! od \*eČ šlber zadet težko ranjen na tla. Novaka so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Katar /ofa na mostu. V TItelu (Bačka Je nastala na tamkajšnjem mostu velika eksplozija. Železna cev je bila napolnjena s komprimiranim zrakom In ker Je bila cev pokvarjena, je zrak eksplodiral. Pod mostom se Je podrl stolp, na katerem je delalo pet delavcev. Enega delavca je raztrgalo na kosce, štirje so bili težko ranjeni. Dva delavca se borita s smrijo.
Iz
— fflndemlth v Ljubljani. V koncertnem Življenju srednje Evrope je kot komorna enota brez dvoma na najboljšem glasu godalni kvartet, k! se zove Amar-Hinde-mith. Amar po svojem prvaku, !. vljo!!nistu tn Hindemith, po slavnem nemškem modernem skladatelju Pavlu Hlndemithu, ki uživa med sodobnimi nemfklml komponisti velik ugled. Oodami kvartet Je v resnici Že svetovnofnan, saj nastopa med drugim na vseh glasbenih festivalih, ki se vršijo zadn« dve leti v raznih muzikalnih centrih. Ce pomeni za druga večja mesta Mindemlthov koncert mužikalen dogodek, je njegov koncert v Ljubljani tem pomembnejši dogodek, ker Ljubljana n! ravno pogostokrat obiskana po svetovnih umetnikih. Spored ljubljanskega koncerta, ki so Vrši 19. tm. jc izrtdno zanimiv in se vse točke, rfttven ene, prvo-krat izvajajo v Ljubljani. 575 n
— Predavanji v »Pravniku«. V sredo, dne 10. tm* bo predaval na sestanku društva »Pravnikac d. univ. prof. dr. Leonid Pitamic o predmetu; »Kritični pogledi na justično oseko«. Predavanje se bo vršilo v dvorani it. 79, I. nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob ^18. popoldne. Društveniki st vabijo k Obilni udeležbi, prijatelji dobro došli.
— Upravni odbor Oficirskega doma •■btjaaofeo posadke priredi II. t. m. v dvorani Kazina« Zvezda, L nadstropje, veliko svečano zabavo v Čast rojstnega dneva Nj. Vet. našega kralja. Začetek ob 20. uri 30 minut. Na «D zabavo so vabijo vsi tukajšnji gg. oficirji v rezervi, V pokoju In v ostav-kt Posebns^vablla Imenovanim ne bodo^do-
pntiofss* van stroja. 17J/a
„Kolebati ...? Ali ni to izvor vseh Mtnotf
vseh razočaranj?«
Mnogo zmot in razočaranj s> pri' hranite, ako se odločite, dokler ni prepozno, za
CliKMO SIMON
(CPEMČ S/MO.V) Ako se opora-bi;a na še vlažni koii. ta izborna toaietnakrema, prezrasno izboif-ša nežne poteze ženskega obltćja.
Njeno čisto higJenično učtnko-vanfe (ki se prilagodi vsaki hož?) poživlja koto. utrnfeno od tet in tkrbi, daje kozi ličnost, milino in 3      mehkost, polti pa belino tn čistost.
Prodaja se povsod
krema, prašek in milo SIMON
Par'umđriš SIMON. 9§ Fg. St Martin. Pares
— Tramvaj. Danes se je imefa uvesti na dolenjski pragi Ijnblranskega tramvaja novost, da M vozi! In dajal vozne listke samo en uslužbenec Po mestu se je ta namera zadnja dva dneva ostro kritizirala. Vodstvo tramvaja si je danes v slednjem tre-notku premislilo in tramvajska vožnia ostane, kakor je bila. Prav tako! Svetujemo po ne vno vodstvu, da naj skrbi za redno zvezo pred magistratom proti kolodvoru fn potem, kadar ie slabo vreme, zahteva občinstvo na glavni progi dv3 voza! Vodstvo naj le vpošteva ta ilas, ker bo podjetju le v korist 1
— Društvo za raziskovanje pcdzcmskfft jam ima svoj občni zbor v soboto dne 20 decembra t. I. ob 18. uri na kr. univerzi,
1. nadstropje, predavalnica zoološkega insti* tura.
— Odbor pe\skega dnišf\'a »Ljubljanski Zvon* vabi v društveni zbor pevec In pevke, ki imajo dober glas m posluh ter imajo res* no voljo do rednega sodelovanja v zboru.
Vpisovanje in preizkušnje od torka 9. de* cembra do 13. decembra vsak vc«"er od 6. do
7. ure v društvenih prostorih. Narodni dom I., desno. 572/n
— O okolnostlh, ki pospešujejo širjenje nalezljivih bolezni, predava nocoj 9. tm. Ob 8. zvečer na Šentjakobski Šoli ga. dr. Simečeva. Vstop prost. — Splošno žensko društvo.
— Mesečni sestanek Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se vrši dne 11. decembra ob 6. popoldne v predavalnici ženske bolezni. Program: 1. V spomin Jaroslavu Hlavi. dr. Josip Benčan. 2. Uterus dup!ex, gravidltas uteri slnistri, prof. Zalokar, 3. Stanovske zadeve.
— Društvo najemnikov za stanovanja
vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vr* šil V soboto dne 20. decembra 1924 ob pol
8. zvečer v veliki dvorani Mestnecao doma r nastopnim dnevnim redom: 1.) Poročila.
2. ) Določitev članarine za leto 1925. 3.) Volitve. 4.) Slučajnosti. Društveni člani se naprošajo da prineso članske legitimacijo s seboj v dokaz, da Imajo na občnem zboru volilno pravico. — Odbor.
— Izgubljena Je bila dne 7. tm. ob 8. zjutraj na Vidovdanskt cesti, na hodniku ob Hiralnici Sv. Jožefa do Komenske ulice, popolnoma nova »boa« iz dlhurjeve kože, podložena s rjavo svilo. Pošten najditelj naj jo prinese prot! nasrerad! Din 100, v trgovino Štefan Mencinger. Martinova, sedaj Kette-Murnovi cesti 10. 576/n
— Izgubila se je danamica od Večne po« dO Jurčičevega trga. Odda se naj proti nagradi v trgovini M. Ravtar na Jurčičevem trgu 3. «77 /«
— Kavarna In gostilna Central pri Zmajevem mostu toči pristni cviček liter po 12 Din, rizling liter po 13 Din, Jeruza-lemec liter po 16 Din in prvovrstno črnino liter po 12 Din. Vinotoč čez ulico naravnosti iz soda. Za obilen obisk se priporoča £telan MI kol I č. 569/n
— Kroje po meri In modelih razpošilja in Izdelule od mintstr. za trg. in obrt »Konce*, kroma šole«, Židovska 5, Ljubljana. Krojni tečaji. Krojačem m Šiviljam daje pojasnila v strokovnih vprašanjih ustmeno in po pošti. 578/n
— Tatvina. V gostilni Lekše v Rožni dolini Je bil Mthaeln Brlcliu z obešalnika ukraden svilen črn šal, vreden 300 Din.
Iz Celja.
—c Porota. Kot zadnji slučaj se je obravnaval slučaj rad! hudodelstvs poneverbe. 55 letni Jurij Skamcn, oženjen sodni sluga v p. in trgovski potnik v ŠoStanJu Je bil uslužben pri podružnici tvrdke za prodajo Singerjevih šivalnih strojev v Mariboru, kot trgovski potnik z rednim bivališčem v Šoštanju, kjer je bil poprej sodni sluga na okrajnem sodišču. Po lastnem zatrdilu je Ime! 300 Din mesečne plače, vrhutega pa mu je šlo 10*$ od vplačane kupnine za prodane šivalne stroje ter 57» na provizija od inkasiranih denarnih BVOl Skamen je tekom svoje službe prodal 8 strankam šivalne stroje na ta način, da je zahteval na račun kupnine vsakokrat voČjo svoto denarja, pri nekaterih strankah pa je izmenjal stroje ter zahteval diferenco na novi stroj. CcZ nekaj časa pa se je Izkazalo, da inkasiranega denarja ni odposlal ivrdkl, ampak ga uporabu v zasebne svrhe. V kolikor se je dalo dognati. Je oškodoval Skamen rvrdko za svoto okrog 30.000 Din. Porotnikom je bilo stavljenih 9 vprašanj;.« so jih soglasno zanikal!, 9 pa potrdili, nakar je bil Skamen oprolčen. Četrto zasedanje Je bilo s tem Slučajem SSklJučeno.
—c Porota. V četrtek 4. t m. sta se zagovarjala pred poroto Viljem Kranj2 in Anton KerSič, obtožena tatvine v graščini Novo Celje, vloma v avtogaražo g. Kokola p Celju ter vloma v ifaksimlrskl kapelici ▼ Zagrebu. Obsojena s{a bila Vitjem Krsnje aa 6, Anton KerliS pa na 4 leta težke ječe.
štev. 281
»SLOVENSKI NAROD« dne \0> decembra 1924.
Siran 5.
Pravni vestnik.
Univ. prof. dr. Anton S'cumović:
Kaj je zakon za - sodnika ?
(Konec)
Da pa Vidovd. ustava ne vsebuje nobenega propisa, po katerem bi bilo sodnikom Izrecno — zabranjeno, da preiskuša-jo in ugotavljajo ustavnost — ustave (!) aH
— kar pomenja isto — veljavnost post an-k a ostave v konstituanti (ustavotvorni skupščini), mi skoro ni treba posebno naglasa ti!
Mnenje g. prof. Dr. Tasiča moram Iz zgoraj navedenih razlogov odkloniti, v kolikor ga je Iznese! s stališča danih zakonov (de lege lata) pa tudi ne morem soglašati s tem mnenjem s stališča- ki ni prejudicirano po nobeni konkretni zakonodaji (de lege ferenda).
Ustava, ki daje sodnikom pravico, da preizkušajo ustavnost »zakonov« ali boljše rečeno (—ker za sodnike pomenja smeti tohko kakor — morati!) nstava, katera nalaga sodnikom kot nameček k sindikatu? odgovornosti še odgovornost e ozlrom na preizkušanje ustavnega nastanka predpisov, ki se prikazujejo po objavni in razglasitveni obliki kot zakoni, ne bi se ozirala na to, kar uprav hoče s svo» j9xb obstojem doseči, to, je, taka ustava se ne bi ozirala na dviganje, okrepljenje in vzdržavanje polne pravne sigurnosti pod njeno zaščito stoječih državljanov ali — kar je morebiti še važnejše — taka ustava bi ne vpoštevala velike pomembnosti, katero ima v dušah državljanov čvrsto zasidrani čut pravne sigurnosti in ne bi se ozlTala na to, kar označujem kot neomajno tanesljivost — zakonov! Ako bi imel vsak sodnik »pravico«, da lahko odkloni v poedinem slučaju opo-abo izvestne-ga prepisa, ki so ga državljani — skrbno In vestno vpoštevajoč to, kar določa čl. 80 Vid. ust. — morali smatrat', za obvezen in veljaven zakon, tedaj bi p r es t a 1 a pravna sigurnost pred forumom, pred katerim bi se uprav v prvi vrsti morala udejstvovati in uveljavljati.
Gorje državi, člje državljani bi prišli v položaj, da bi morali reči* to kar velja pri vsaki pošteni s e j m s k I kupčiji — tako so nas učili naši predniki — namreč, ».mož,
— beseda«, ne velja — pri zakonih!—
Tu je na mestu, da reflektiram na toe, kar je g. prot. Dr. Tasić — vse po omenjenem referatu »N—s«-a — omenil glede stremljenja, katero se že uveljavlja v Zedi-njemh državah Severne Amerike v tel smeri, da se odpravi pravica sodnikov do preizkušanja ustavnosti »zakonov«.
Ali se ne dozdeva zastopnikom omenja,
— da pristofs tudi našim sodnikom omenjena pravica >ker sodijo samo po zakonih m ker jim ustava takega preizkušanja (»priso-Jevanja«) ne zabranjuje« — ta činjenica značajna, da so praktični Amerikarci, ljudje, ki
so strogo disciplinirani, ničesar mm presojo s čisto   idiološkega stališča,
ljudje, ki žive v stari povsem Čvrsto urejeni državi, že mM — »pravice« sodnikov do preizkušanja ustavnosti zakonov; sicer bo vprašanje dopustno, mora-fi ono. kar se *e smatralo za smotreoo rn koristno pred skoro 150 leti — v Ameriki, biti smotreno m koristno danes v Jugoslaviji? Ali mislijo poprej v mish' vzed branitelji »prostega presojevanja ustavnosti zakonov od strani sodnikov«, da so razmere v državi res v taki meri urejene, da lahko, to Je, brez opasnosti za --s a i u s rei publlcae« eksperimentiramo — ako ne gre potom interpretacije — onda s pomočjo i spre-membe ustave — z označeno »pravico« sodnikov, to se pravi, da lahko p o s k u ša-m o, kako bodo učinkovale sodniške od č-be. po kojih ta ali oni »zakon« ni nič drugega nego navadna krpa natiskanega papirja, na pravni čut državljanov in — kar se mi čini še važnejše — na vstvarjenie ali okrepljenje preprostega, toda na žalost še neobstoječega odnosno vrlo malo razvitega čuta skupnega državljanstva!? Ali more kdo misliti, da se ti ta. pravo državno edinstvo še le v s t v a r j a j o č i čut učvrstal m povečal, ako bi prišlo do zgoraj označenih sodniških odločb? ali da konkretneje govorimo: ali bi blagodejno vplivalo na konsolidiran i e v poštev prihajajočih razmer v naši državi ako bi na-primer z nazorom g. prof. Dr. Tasica v skladu stoječe mnenje g. prof. Dr. Metoda Dolenca (Slov. Pravnik 1921 str. 121) praktično prodrlo nekega lepega dne pri tem ali onem sodišču — v tem ali onem delu države namreč to mnenje, da nezakonito sklenjen zakon sploh ni zakon, ker pa sodniki soditi le po zakonih (Čl. 100 Vid. ust.) je najmileje, kar moremo v tem pogledu dejati, da določilo v členu 2. zakona o radu in redu o smrtni kazni rrl orišlo do pravne eksistence, da torej ne velja.
Vprav v današnjih dneh, v katerih je treba obvladati nebroj starih in novih tež-koč v naši državi, bi Jaz globoko obžaloval — naj se mi oprosti, da zaključujem ta članek ne samo v svojstvu kot profesor prava, temveč v prvi vrsti kot jugoslovanski državljan — ako bi našle hese-de poročevalca o predavanju 2. prof. Dt. Tasiča (N-s-a) namreč: »g. prof. Dr. Tasič je prišel do zaključka, ki pomenja za naše praktično pravosodje novost, da sme namreč sodišče glede vsebine zakona presoditi ustavnost zakona* — kakega odziva le pri enem edinem sodišču naše Širne domovine!--
Sicer sem pa uverjen, da bo vrlo malo sodnikov, ki bi vprašanla stavljenega v nadpisu tega članka s hladnokrvno prev-darnostjo ne  rešili s. tem. da pravijo:
Za nas sodnike je zakon vse to kar je zakon za — vsakogar v državi! — —
Gospodarstvo.
Mezde in brezposelnost.
(Pregled.)
Ministerv  of  Labour je sestavilo pregled mezdnih razmer najvarnejših držav, in sicer je vzeto za podlago raz« mer je med indeksom življenjskih po* trebščin in mezdo.  Za Anglijo je to razmerje zaznamovano s sto in na pod« lagi tega se primerjajo države. (Sledeče številke  kažejo   torej samo razmerje med angleškim in drugim delavcem.) London        100    Dunaj 45 Amsterdam   100    NVaršava 105 Berlin 53    Kristijani j a 78
Briissel 63    Stockholm 90
Ottawa 196    Newyork 200
Praga 87 Najbolje so plačani torej ameriški delavci (te številke ne kažejo nominel« no, ampak kupno moč; kot že omenje« no, kupna moč ameriške mezde znaša 137 % predvojne. Razlika med izučenim in navadnim delavcem je velika. Po* vprečna plača je trideset dolarjev na teden.
Nasprotje tega sta Avstrija in Nem« Sja, Zelo majhna razlika med izučenim
in neizučenim delavcem. Pripomniti Je treba, da ne plačuje Dunaj skoro nika« ke stanarine; če se ta zviša na predvoj« no višino (za okoli 13.000krat), bo av* atrijska industrija še manj konkurence zmožna.
Visoke so plače na Poljskem. Pro* dukcija je pa v hudi krizi, odkar je vpeljana zlata valuta. Beležiti je znatno nazadovanje in porast brezposelnosti. Poleg slabih plač je pa tudi kriva slaba tehnična organizacija.
Dobre so nadalje razmere na Dan* skem. Kupna moč plač presega pred» vojne za 25—50 %. Nazadovanje brez* poselnost. Podobno v Švici.
Skrajno slabe so plače v Rusiji. Naj* manjši mesečni zaslužek je okrog 6.5 zlatih rubljev. (V peti coni komaj 4.60). Brezposelnost silno narašča.
V Nemčiji in Avstriji (Rusiji) ne dosegajo mezde predvojne višine — po kupni moči — v drugih državah pa jo na splošno prekašajo. Če vzamemo \ poštev slabe gospodarske razmere, splošno nazadovanje produkcije — ve* liko rezervno armado brezposelnih, ki pritiska na znižanje mezd — moramo
reči, da so delavci sorazmerno z drugi* ml stanovi dobro stturrant Tudi je tre. ba vpoštevati, da je skoro povsod vpe* Ijan osemurni delavnik. (Posledice moč« nih delavskih organizacij.)
Kajpak zatemnjuje to sliko vedno grozeča brezposelnost. Vendar je od januarja znatno nazadovala, poskočila oa je sadnje čase na Angleškem in Poljskem.
Po poročilih delavskih organizacij je bilo brezposelnih organiziranih da* nov, in sicer:
jan. jul. t. L v Nemčiji 263 % 10.4% v Angliji o\9% 72%*
na Švedskem 13.6 55 73% na Danskem 21 % 5 % v Belgiji 3.8» 3.4*
na Holandskem 22.4 X 8.2 % V Švici je znašalo celotno število brezposelnih januarja 28.400, junija samo še 10.c30; v Rusiji pa je narastlo od okroglo 700.000 na 812.600; na Poljskem od 94.600 maja meseca na 159.821 sep* tembra,
* V Angliji poskočilo za 100000 — na 1,112.000.
★   + +
—g Hmelj. XXXVTTI. t a t e c, ČSR., S. decembra 1924. Danes cene za prima do 3~">0 Kč za 50 ke. Razpoloženje In cene zelo čvrs**. — Save!.
— 2a*ec CSR 4. dec 1924. Danes cene do 3000 čK za 50 kg.
—g Iz našega Izvoza me*era oktotrp. Izvozilo se je* pšenice kz 36.401.328 v vrednosti 144.M0 2S8 T>n. ostalih ž>t ke 9.610 ?On v vTt**n**V 31.3*9.211. koruze Ve 9.9?i 991 za 27.?81 s74 Dfn. n*enične moke kilogr. 12 4^94 ra 71.2o*2?56 Din Konl se je Izvorno 3 599 za vrednost 15.875.600 D*n. ro-veie živine 13 454 komadov za 58.121 280 Din. svini *2?3 ra 23.162400 Dfn. !.e«a m gradio kg 97.R52.367 ra vrednost 13*516 230 drv za vrednost 19536.300 Din. Sknono za oktober ton 415.726 v vrednost? 1.008,833 266 dinarjev.
—g Carln«vi dohoditi. V dragi desertni novembra le Ml o na nastopnih elavn*h carinarnicah d«n<*nr<">v: v Beosrradn 13.695.186 Din v srebrn, v Zaerebn 853*571. na Jesenicah t*"* 003 v L.mMianf 3.359 ^4. v Maribora 2???o«r na Ps»kekn 312 '90. na Qn-šaVn 752 ?** Na vseh carinarnicah za Dtn 49,663.261 Din.
—e Prednost za domače pod letnike pri nofrmifh in rtmanlPi nabavah. Mmisfr<cr»7o rn. trrt->vino in lnd"Strrio ie od—'^^o. r!a s** im« d«iti pr^nr^st dr*rr*nnm non^dni^om pri v«"h Travah domačih r»r^d-,J-roT. aVo so tvdt r:;hnve cene za 5 do 10 ods*ot^ov vfšie rd nn'^nei^e pon^d1*- fnor^ms^ih p*m"f!pikov. Z^i^dno je nr^d'ožcra nvnisr** srv*i s s+-anf tTovsVo-r»brrne zbor^« *c ▼ Osifc*~n r*»b*-x-a. d« 9~ da t>—d^r^t d1-**"«* činom t—di pri vseh nabavah iz ir^r'-m••tv«.
—ft Pr"B tovr~na ra sn^fn v fformnifjfc Pred k iafTIiii fe M'« ofvorier« v BOmuuifl prva Wit« r% »vilo. Otvorila jo je neka če5^oslr»va^a rvr<J>a.
—t* 7'tef//o me le r m^a«***« oVt^bra t. I. 1098 oarb v FrsnHfo. 163 Mad?ar^V0> 133 v Av*+Hio fn 92 v Nrm'iio.
—t* Trvnz tr M&dfarske ▼ oktobru je rr»i»*«1 79 rrr1 motov rlatm '-r^n. ttvt*« ra 76.6 miUionov. (T-tnber je za M-»n**arsVo vdno naibojSi izvorni mes-c. Podilo se fe v ino»
—e Ohrtn'SVi kr^Vi ra fWat**o. Tr-
govinsVf mfnl^*er dr. šurmln je trne! te dni v Narodni b^^Vi pos\*etovanje o obrtnikih kreditih ra H rvatsVo. Uredf se v Z.^T^ebu preko b*Ti?atke Narodne banke institucija za določan te fn razdeljevanje obrtnikom potrebnih posofll.
—g Proda*a hras*ov»h debel, se bo vrnila pri Š':msko-gospodarstvenem nredn v Bjelovaru dne 20. decembra ti. "Predmet*? oglas z natančnefS1mi podatki je v p'sarnl treovske m obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Nezaposlenost na Ces^^lovasTrem. Koncem septembra le bilo v RČS ne^aoo-slenih 73 *vws r>%Cb (Voncpm avgusta 78.774).
—g Nemško trgovsko bradovjc Nemčija s! je opomogla z zopetnlm na k u 00m brodov, odstopljenih antantl, fn s Številnimi popravami do znatnega trgovskega brodov-ja Koncem lanskega leta je Imela že 2 800 tisoč ton, dve leti prel pa samo 700.000. Leta 1920. so plule po S tre Skem kanale samo Stfrt nemSke ladje z 20.000 tonami, lani pa že 247 s 7,700.000 tonami.
—z Spomladanski veliki sejem v Pragi
se vrsi od 22. do 29. marca 1925 ter se pri-poroča vsem industrijalcem in trgovcem, ki nrishjo na Istem Izstaviti svoje predmete, da si pravočasno rezervirajo mesta kot razstavljale«. Veliki Sejmi v Pragi so mednarodni ter so bih* doslej vedno zelo dobro obiskani, tako, da so dosegli naravnost sijaja« aspehe. Razen privatnih rarstavlja!-cev je imel Prašld Velesejem tudi oficijelne razstave iz Italije. Rnsiie. Španske, Lerske, Danske, Holandske in posebno \z Francoske, ki je bila zastopana od več kakor 300 francoskih tvrđk. V okviru spomladanskega Velikega Sejma bo prirejen tndi Sejem hotelirjev na katerem bodo razstavljeni vsi predmeti, ki so potrebni hotelirjem in gostilničarjem.   Da bo mogoče jugoslovanskim
razMSvljalcem dobiti ugodna mesta, se *ai isti čim prej prijavijo pri Toorist Office,
Ljubljanska Kreditna banka, kjer si lalik«» rerervira.TO me<ta najdalje do 31. decembra 1924.
—g Pogajanja glede   dunajske postne
hranilnice. Med na5o. češkoslovaško in Italijansko vlado se vrse posvetovanja o skupnem nastopu v vprašanju premoŽenja bivše postne hraninice na Dunaju. Francija, Anglija in Belpija se branijo dvigniti sekvester nad premoženjem re hranilnice, V Rimu je sedaj sestanek naših, češkoslovaških tn italijanskih zasropn:kov, da se določijo glavne črte skupr.ega nastopa. Na?o državo zaite-
I pa ravnatelj poStnc hranilnice v Beograda I Franjo Pavlic.
* DA,DA.
ČAJNE MSirtVIKE m VRLO FHIE
To in ono.
Razprava proti Haarmannu.
Razprava proti Haarmannu se Je pričela kot že omenjeno 4. t. m. Z njim vred je obtožen tudi njegov pomočnik in »Hub-ček« Grans. Sodno poslopje Je zavarovano od policije, ves avditorij pa so zasedli poročevalci in pravniki Vsa pozornost navzočih Je n^ipreje osredotočena na »corport deMcti«. Na neki mizi so nakopičene eore oblačil. Vsaka obleka nosi tabMco z napisom: »Spoznala mati« ali »pgnoscirala se-strn« Itd. Med »corpora delictl* se nahaja tudi en bat. stroj za sekanje mesa in gis. mijevka, ovita z Žico. Tudi strahovita Harrmannova »mrtvašnica* — 1 meter vt-soka om°ra, v kateri ie shranieval žrtve, je to. Pri raznravi sta Haarmann m njogov pomočnik popolnoma mirna in mirno tudi odgovarjata na stavljena jima vprašanja. N^Inrrje le bila pre'Itana obtožnica, ki ^btofuje rTa">rmanna 27 nmorov fn navaja, da Je snkstTalni motK^ vzrok zločinov pri obtožencu, dofim prihala pri Oransu v nr\*iev le do1-:^Važelinost. Pri vstopu v dvorano ie HT rT"»arm-»nn zelo nemiren In leclHfoč je ititvP: Tu Je nekdo, ki mi hore zlo... Zato Je predsednik odredil, da se preis^io vse priče, da-M nim?Jo prič. Na prvi d-?n razprave Je predsednik prr"i-ta! Izvid. \7. kafereea |e razvidno, da je bil Hr»ar»r.-r»n leta 1921. spoznan za 80% dela-nesmofen.
ffaarnnmi Je zatrjeval, da nI bil nikdar umoboien. Nato Je pripovedoval o svofem razmerju do oeeta, ki da ga je Šikaniral, n^n^do^a pa se le razburil in zakričal: >0 b g I a v i t e me, da bom rešen vsega Ko se le amfrll ie priznal, da se Je prvi<* seznanil z nekim homoseksualcem leta 1905., občeval Je ž njim navzlic svoje sestre.
Na vprašanje, kal da Je delal na kolodvoru, je Maarmann odvrnil, da Je čakal na vi-Ve. Od vseh strani so prihajali mladi Iji'dje, d-» nri nJemu nakunfjo rivfla. Mnogo teh mladih ljudi je nasitil v svojem stanovanju.
Predsednik: Kaj ste |im dali Jesti?
Haarmann (se smeje in kaže na predsednika): Aha, sedaj je že pričel. S človeškim mesom nisem trgoval. Trkih svinjarij se ne dela. Ljudem ie dajal zajčje meso.
Predsednik: Koliko Hudi ste umorPi v stanovanju na Novi cesti (Ncue Strasse)?
Haarmann (po kratkem premišljevanju): Mogoče Štiri ali pet
Mlade osebe mn Je pripeljal Grans. Nato se Haarmann zasliši o raznih detajlih, nakar sledi vprašanje: Koliko liudl ste umorili v stanovanju v Rote Reihe?
Haarmann: Zdi se ml da 1< mogoče jih je bilo 13, sicer pa eden več ali manj, to je postransko...
Za tem Je Haarmann ponovno zavračal
sum, da je prodajal meso svojih žrtev. Opisoval je v*e strahovite podrobnosti, kako j svoje žrtve umoril Ln jih odstranil. Odrezal jim je glavo, meso pa je odstranil od kosti.
Drugi drui razprave.
V petek se »e razprava nadaljevala. Predsednik je Haarmanna vprašal, kam ie spravil trupla in kako je to izvršil.
Haarmann: Prva trupla s~tn pokopal, drupa pa sem vrgel v Leino. Meso sem nesel v torbici za listine. Kosti sem posebej zavil in vrgel v Leino, obleko in perilo sem deloma zažgal, deloma prodal, deloma daroval. J.^z sam oblek nisem nosil, pač pa je imel Grans na sebi oblačila umorjenih.
Obtoženec je nato slikal svoje razmerje do svojega soobtoženca Gransa, srn. katerega je skrbel kakor oče za sina. Večalo Ju ie le prisrčnost in prijateljstvo. Ko ie bil Grans v ječi, mu je vedno pošiljal živila. V ostalem Grans sploh ni hotel delati.
7a tem fe bil zaslišan Grans. Predsednik Je stavil nanj vprašanje: »Harr-mann trdi. da -»o prfšli k njemu mladi Ij'id-je in da ste vi par dni kasneje prišli k njemu po obleke .
Grans: To nt istina. Mladi ljudje so že Izginili, nredno sem jaz sploh videl oblačila. — S tem je bilo uvodno zasliševanje končano, nakar se je pričela podrobna razprava o vseh 21 umorih posebef. Haar-m°nnu so predočili sliko umorjenega Ro-tha, vendar obtoženec umorjenca nI hotel spoznati, čim je Haarmann je! opisovati kako je Ro+h.i umoril, je državni pravdnit zahteval izključitev javnosti. Ostali so le poročevalci. Zdr^vni^ki izvedenec Je nato poudarjal, da je Haarmann svoji žrtvi bre*-dvomno zato pregrizel vrat, da ga ne bi moda izdati. Haarmann ie nato energično protestiral in izjvil. da nikdar ni Imel namena koca usmrtiti Ko mu ie predsednik« predoČIl da se je po prvem umoru pač moral zaveda'.! svojega dela. je Haarmann ponovno zatrjeval, da so mladi ljudje sami sH'T? k njemu in «^a zaneliali k občevanju. Od pr?M;~no K-n mladeničev sta bila umorjena kvečjemu dva.
Na vrsto je prišel slučaj Frana Frank*: iz Berlina, ki so ga pogrešali od 12. febru-arja!923. Harrmann je zatrjeval, da se te-~a ne spominja, ker je bilo pač mnogo Ber-lincanov pri njemu. Pri tem ie tudi znatno obremeni' svr-ieca sokrivca Gransa. Razprava je bila prekinjena in se danes nadaljuje.
Gla\mi urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ.
Ed. Rice Burroughs:
26
& ur za no o sin
Tako sta Jack in Ajaks blodila semintja po pnSčavi in iskala rod veleopic ki je skoro izumrl in iz katerega je pohajal Ajaks sam. Hranila sta se od najrazličnejših jedil, kakršne more nuditi džungla. Deček je s svojim kopjem lovil antilope in zebre ali jih ogonabljal z raznimi predmeti z dreves doli aH jih zalezel ob raznih napajališčih.
Dečkove boke je pokrivala kožuhovina od leoparda. Odkar je bil napaden od belokožcev in ob-sut z dežjem njih krogel, je iz njegovega bistva izginila zadnja senca človeka in spremenil se je v divjo zver, katere lastnosti tiho čepe v nas vseh, pri njem pa so z vso silo planile na dan, zakaj tudi oče njegov je bil vzgojevan kakor divja zver. Leopardovo kožo je nosil zaradi tega, ker je bil ponosen, da je ubil leoparda v ročnem boju. Ugajala mu je leopardova koža zaradi njene barve in zato, ker mu je lahko izborno služila za obleko, ki je odgovarjala njegovemu barbarskemu okusu. Ker kože ni znal ustrojiti, je začela »niti in razpadati, zato Jo je moral odvreči Z žalostjo v srca le storil to. Pozneje enkrat je srečal osamelega zamorskega razbojnika, ki je nosil podobno kožo, ki pa Je bita krasno ustrojena in lepo izdelana, Skočil mu je za
vrat, mu zasadil svoj dolri nož v srce in se polastil kože. Tako zelo mu je bila všeč.
Očitkov vesti zaradi tega ni poznal. V džungli vlada moč pesti in nibče se ne razburja nad tem, ako se zgode podobni umori. Deček je bil prepri čan, da bi zamorec nad njim izvršil isto, samo da bi imel ugodno priliko. Niti on in niti zamorec nista imela v džungli posebne izredne vrednosti. Veljala sta prav toliko, kakor vsak lev, bivol, zebra, jelen, antilopa ali kaka druga žival, ki se plazi ali leze po brezmejnih, temnih goščavah pragozda. Vsako bitje je imelo le eno življenje, ogroževano od nebroj sovražnikov podnevi in ponoči. Cim večje število se je komu posrečilo ugonobiti ali umoriti, tem dlje časa je živel sam. Tako se je Jack samo nasmehnil nad mrtvim zamorčevim truplom, mu odvzel leopardovo kožo m šel naprej, da bi brfe prišel v kraje, kjer živi rod veleopic, ki ga po zatrjevanju Ajaksa sprejme prijateljsko in Uubezriivo. Končno se ftma Je to posrečilo. Globoko v džungli, daleč od Človeških bivališč sta prišla do posebnega, okroglega prostora, na katerem se je slavila divja slavnost * Dum-D u muc, katere se je pred leti udeležil tudi Jackov oče.
Iz velike daljave sta najprvo začula bobnanje veiopic Votlo donenje ju je prebudilo, ko sta mimo spala na visokem drevesu. Oba sta se zbudila istočasno. Ajaks je takoj vedel, kaj to pomeni.
»Velopice!« je zaklicai »Plešejo pri slavnosd
Dum-Dumu. Pojdi, Korak, sin Tarzanov, da skoro prideva tja.«
Tako je Ajaks dečka krstil že pred mesecu ker ni mogel izgovarjati njegovega pravega imena Jack. Po zvoku se je to ime glasilo »Korak«, v resnici pa je ta beseda v jeziku opic pomenila toliko, kakor »Uničevalec«. Uničevalec se je vspel na veji in se s hrbtom oprl na deblo. V mesečini, ki je v ozkih pramenih padala nanj skozi gosto listje dreves, je kakor po spanju raztegoval svo<c mišičaste, gibčne roke.
Tudi Ajaks se je vspel in stal skrčeno na ven*. Iz prs mu je prihajalo tiho hropenje, ki je izdajalo njegov nemir. Tudi deček je nekaj godrnjal. Nato pa se je opica urno in tiho spustila na zemljo. ~-Ne daleč od tod jima je zapiralo pot razmetano drevje in vejevje, čez to zapreko sta morala, predno sta prišla na slavnostni prostor. Mesec ju je objemal s svojim srebrnim pajčolanom. Opica se je vspela v čisto mesečino, poleg nje je stal Korak v svoji gibčnosti in stasitosti, popoln kontrast k nerodni in neokretni opici. Groba m kosmata opi-čina koža se je odbijala od svilene, prožne in lesketajoče kože dečkove.
Deček je žvižgal razposajeno londonsko melo* ćijo. Bil je poln sreče in radostnega pričakovanja. Trenotek, po katerem sta oba tako željno hrepenela, je prišel. »Uničevalec« prihaja v svoje pravo kraljestvo in k svojemu pravem« roda. Prihaja na
svoj pravi dom. Na celem dolgem potovanju in blodenju, polnem veselih in žalostnih ur, polnem bojev, zatajevanja in premagovanja, trpljenja in pomanjkanja, strasti in mira, jc mislil samo na ta veseli trenotek, ko pride v družbo svojih dobrih in zvestih prijateljev. Njegovo prejšnje življenje mu je postajalo medlo in kakor sanje. Ko je srečal karavano obeh Švedov in doživel žalostno razočaranje, je pozabil na svoj dom v Londonu in vse njegove misli so iskale le rod veleopic. Njegovi spomini na London, na očeta in mater so zatonih" v popolno pozabljenje. Bilo mu je tako, kakor da bi teh spominov sploh nikdar ne bilo. Imel je samo telo človeško in zdrav razum, v ostalem pa je postal prav taka opica, kakor Ajaks, ki hodi ob njegovi strani.
V prekipevajočem radostnem razpoloženju je nagajivo udaril Ajaksa po glavi. Opica se je obrnila proti njemu, napol razkačena, napol dobrodušna. Pokazala je svoje dolge ostre zobe. Iztegnila ie svoje dolge, kosmate roke, da ga zagrabi. In spoprijela sta se, kakor že tisočkrat preje. Vrgla sta se na tla, premetavala, škripala in renčala, grabila z rokami in z zobmi, da se je zdelo, kakor da bijeta najresnejši boj. Pa njiju zobje niso trgali mesa, zajedli so se samo v kožo; tudi to je seveda malo bolelo. Pri takem razposajenem boju je deček praktično uporabljal svoje rokoborbene pri« jeme, ravno tako Ajaks. Tako sta se medsebojno spopolnjevaJa,
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD« dne 10. decembra 1324.
strv. 281
Prvo žrebanje
12. in 13. Jan. 1925
5 premij!
100.000 srefli - 50.000 dobitkov
Absolutna sigurnost in državno jamstvo! V teku pet mesecev se bode izžrebalo
brez vsakega odbitka v gotovini.
Z eno srečko se more dobiti:
1,500.000,1,000.000,500.000, (00.000 300.000, Z50.000, i ft 200.000,
150.000, 100.000, 90.000, 80.000,
10.000,60.000,5o.ooo Din itd. itd.
Cene srečk za vsako izbiro:
Cela srečka Din 80-—
Četrtina srečke Din 20-—
Lista dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju ! Hitra in točna postrežba.
Naročila iz vse države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije
Bančno komanditno druStvo
A. REIN in DRUG
7519
(Oddelek razredne loterije)
ZAGREB
Preradovlceva nt. 2
Telefon 17*03 — Poštni predel
MlHLI OGLASI
Cena  manh oq!asev
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5 —
Polovica srečki Din 40-—
Za Božič dale „Elitas
t*
badava lU srećke Masne lutrije) a. kola i jednu svilenu kravatu ili
jedan najfiniji par stili, flor Čarapa tko naruči Jadan od 3 bož. nagradna paketa sa 7 orig. priznato prvo klasnih parf. I kossn. predmeta. Cijena sa pošt. i ambal. Nagr. paket I. Din 145*—, Nagr. paket n. Din 160-—, Nagr. paket m. Din 286*—. Novac sa naručbom na Parfumerie .ELITAS" d. d. Zagreb, Draškovićeva 13. 7524
Zimske suknje
v vseh modernih oblikah is češkega in angleškega blaga, priporoia po iako smernih cenah
A. KUN C, LJubljana
Gosposka ulica Štev. 7.
J
Za urejevanje fcnjigovod* stva  in   sestavljanje bi= lanc — ne priporoča
prvovrstna knjigovodska moč.
Cenj. ponudbe pod »Pri« ma reference/6364« na opravo »Slov. Naroda«.
Jedna velika tuzemne tvornica    celuloze traži
jednog zidara,
koji je potptmo vješt u izidj&vanju kazana za ku« hanje celuloze sa materi« jalom otpornim prema kiselinama, te koji je dr* žavljanin SHS. — Ponu* de treba slati na upravo »Slov. Naroda« pod »P. S. 36/7525«.
Absolventica
trgovačke akademije, per« fektna srpsko * hrvatska, njemačka i francuska ko* respondentiea, vj°s*ta hr# vatskoj i njemačkoj stef nografiji, knjigovodstvu, ♦raii namieStenje u Ljub* Ifani. — Cijenjene ponude nt upravo »Slov. Na* roda« pod »AbsoJventinja 7529«.
Diesel-motorjev popravila sprejme večlct* ni strokovnjak; poprej v Gradcu,   tvrdka   A. G. \Veitzer.   Naslov: Franc Tomec, Stari trg'Rakek,	Hannonium, dobro ohranjen, se proe da. — Vpraša se: Zaloška cesta 1 II. 7521
	Ia bukovih hlodov okoli 200 m' in 1—2 va= Cona jesenov i Ii p l c« hov — prodam. — An= ton Jakomin\ Kočevje.
	
|    fouk |	
Bal as	
Državno koncesijonirano zasebno nčilišče za   strojepisje. — Učna ura 6 Din. — G. Pctač, Ljubljana. Rimska cesta št, 17/L 7476	Damski klobuki, nakiteni, od 100 do 150 dinarjev, baržtmasti na';i» teni od 200 do 300 Din, Velour skleni po 200 Din. — Oglejte si izložbo. — Horvat, modistka. Sta* ri trg 21.                  141 T
	
|    Prodam |	
	| Dopisovanj 1
Namizna jabolka Žlahtnih vrst, vsako m no* žino od 25 kg naprej — prodajam. —  F. Mauric. ekonom. Ljutomer. 7522	
	S aaaOBaat
	Gospodična, ki se je peljala v soboto 6. t. m. ob 6. zvečer s tramvajem   v   smeri od Ambroževega trga in iz* stopila pri Glavni pošti, oblečena  v  črn -»Astra* han»plašč«. z rdečim kl<^ bn'-om.   se   naproša, da odda svoj cenjeni naslov nod   oznako »Simpatija 7526« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Lovci pozor! Prodam sulsko trocevko* brezpet. kal. 16 X 16 X 8 Prestava za kroglo avto. matična.   Strel vseh cevi izvrsten. — Natančneje oove uprava »Slovensv^» ga Naroda«. 7527	
Gostilna
in trgovina, hiša. gospo* darsko poslopje s štirimi orali zemlje v ljubljanski okolici, ob glavni cesti, sc z vsem inventarjem proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 7501
Mlin in žaga
naprodaj radi slabega rdrjvja. — V mlinu je šest parov kamnov in stope. 2aga je na £ater. vcneciianko in cirkular« ko. Vse v najboljšem stanje, na vodi Krki: jez naraven. Obrat se lah1*o izvršuje skozi vse leto, ker voda ne ovira ne v suši in ne v največji povodnji. — Naslov: Ivan Tomšič, Dvor pri Žužemberku, Dolenjsko.
7367
I
Razno
l
£okali
BuHet in t^ćovina
suhomesnate rob? v naj* boj prometni nlici v Za« grehu se proda radi sta* rosti. — Naslov pove uprava *>SI. Nar.«. 744S
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh. oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vaida, Cako* vec 52 T
»Gon«,
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri' perju ter vnetju mehur* ia. Za popolno ozdrav. ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček i navodilom stane 45 Dr. — Proirva* ia in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred>-pis lekarnd Penič, Zaprem prešič. Hrvatska, 99,'T
l Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
TALMANE
^ Qletme ze$te»<;ti>o in #3^* J*» \J»***mX\% cV|ed*čc p« t-unrni Id eni  A002 ■VJnC,,C»
aCealiaaLAUA
IPAK NAJSAbaA
Prodam hišo (vilo),
po }ako ugodni ceni deset minut od glavne pošte. Posredovalci izključeni. Poleg hiše velik sadni in zeleniadni vrt. Stanovanje takoi na razpolago. Naslov pove uprav-ništvo Slovenskega Naroda. 140-T
Tražim
za iznajmiti ili kuoiti prazne prostorije u površini od 200 do 500 m t više sa vodnim pogonom u jakosti od 20 do 30 HP. Ponude na Publ:citas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ul. II, pod broj .Za-3760" 7459
Učeim za neši opekarno izvrstnega
DDeKarniškeoa mojstra
ki ae ponolnoma razume na proizvodnjo opeke a atrofem in roko ter ra rume srbskohrvatski Jezik. Plača po dogovoru, a nastoo takoi. Pred-noat imajo državljani SHS.
Ponudbo a sori&evali ao poalati pod štev. Za-3787 na
PUBLICITA8 D. D. oglasni zavod
ZAGREB, GUNOULIĆEVA ULICA 11. 7518
Razpis.
13
Oblasna monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 15. januarja 1925 otertalno licitacijo:
A) Za prodajo v zalogi nahajajočih sc:
1) 05n kom. maHh zabo:ev od pločevinastih spojk;
2) 100 kc m. velikih zabo'ev od cigaretnega pap:rja ; 3* kom, starih vreč iz iute;
4) 6496 kom. starih vreč «z papirnate tkanine;
5) 50 starih sodov od olja.
B) 7a prodajo odpadkov, šfonj fn krruzne slame, Id so že v zalog! in ki sc bodo še nabrali v tobačni tovarni v Ljubljani tekom L 1925:
1) od rajnega mešanega papirja;
2) od bele lenen'<e;
3) od ru; «ve lepenke ;
4) < d iutiega rlatna;
5) od konopcev;
6) od p'atna troinika;
7) od hodnega plana; 8» od domačega platna;
9) od mo voza fr. prediva;
10^ od juin h niti;
11) od pletenine iz kozje dlake;
12) o1 konopeev črnor »menih; 13. Štorje (shmnate pletenine} 14) koruzna slama od ambalaže.
Interesentom .tu'.omcem je vlomiti do 10. ure dneva licitacije kave'jo v i nosu 5°'o. inozemcem lO*/l od ponuđene svote v blagajni tobač.e tovarne v Ljubliani.
Razpisan! materi|»l. kakor tud? specijalni pogoji so na vpo-eled v ekonomatu tobačne tovarne v LJubljani.
Iz pisarne Oblasne Monopolske Direkcije v Ljubljanu
Br. 339/17 1924. leta v Ljnblani.
Obnovite
naročnico
Najprimernejše darilo za dame
BoIKna razstava in razprodaja rožnih del
Samo 6 dni!   8 25°/° popustom    jamo 6 dni!
Drva
trboveljski
premog
H. Petri6
Ljubljana
Gosoosvetska cesta 8 Telefon 343
T 57
j
KUPIM
300 — 500 7106181
v tinti:
sUgntte" Gorizia (Italia)
L
733?
Milena Zor - Ježek
Uubliana. Stritarieva orei Snitalska ulica Stev. 7/III.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
7530
v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem !.j znancem, da je naš srčnoljubljeni brat, bratranec, svak In stric, gospod
Viljem Meurer
posestnik
v torek, dne 9. decembra 1924, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 66. let mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne lt.In. ob pol 3 uri popoldne iz hiše Žalosti, Sp. Šiška Celovška cesta 24 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maže zadužnice se bodo brale v cerkvici sv. Frančiška v Sp. Šiški.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1924.
Globoko žalujoCi ostali.
lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.