Vsem delovnim ljudem in občanom ČESTITAJO ob 29. novembru - dnevu republike Občinska skupščina Litija Izvršni svet in družbenopolitične organizacije Prireditve ob prazniku 5. 12. 1986 ob 17. uri: literarni večer ob otvoritvi knjižnice na Polšniku 6. in 7. 12. 1986 ob 9. uri: strelsko tekmovanje z zračno puško v Strelskem domu v Šmartncm 8. 12. 1986 ob 17. uri: predstava Zlata gos v dvorani na Stavbah 9. 12. 1986 ob 17. uri: koncert Glasbene šole Litija v dvorani na Stavbah 13. 12. 1986 ob 9. uri: občinsko tekmovanje radiotclcgratistov v sejni dvorani SO Litija 14. 12. 1986 ob 7. uri: spominski planinski pohod na Tisjc (start med 7. in 10. uro pred spomenikom NOB v Litiji) 16. 12. 1986 ob 18. uri: koncert Sindikalnega pihalnega orkestra vdvorani na Stavbah 19. 12. 1986 ob 14. uri: občinsko prvenstvo v namiznem tenisu — za šolsko mladino v telovadnici Osnovne šole Franc Rozman Stane Šmartno 19. 12. 1986 ob 16. uri: šahovska simultanka z velemojstrom Djuričem v Šahovskem klubu Litija 19. ali 20. 12. 1986: otvoritev novih proizvodnih prostorov Kovine v Šmartncm 20. 12. 1986 ob 9. uri: občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v telovadnici Osnovne šole Franc Rozman-Stanc Šmartno 20. 12. 1986 ob 9. uri: šahovski turnir v restavraciji Pošla 20. 12. 1986 bo 8. uri: orientacijski pohod po poteh II. štajerskega bataljona na Tišje izpred spomenika NOB v Litiji 20. 12. 1986 oh 17. uri: občinsko srečanje plesnih skupin na Vačah 21. 12. 1986 ob 9. uri: šahovski turnir v Predilnici Litija 21. 12. 1986 ob 10. uri: radijska oddaja Še pomnite tovariši 21. 12. 1986 ob 17. uri: proslava dneva JLA v dvorani na Stavbah 22. 12.1986 oh 17. uri: otvoritev spominske plošče akademski slikarki Min Pregljevi na Farbarjcvem gradu in Razstave v avli SO Litija 24.12. 1986 oh 17. uri: osrednja proslava oh prazni k u občine Litija vdvorani na Stavbah 27. 12. 1986: 11. šola — celodnevna v dvorani na Stavbah Spomin na najslavnejše dogodke naše zgodovine: Tito pripravlja referat za II. zasedanje A VNOJ Tradicionalni 6. spominski planinski POHOD NA TIŠJE v počastitev praznika občine Litija bo v nedeljo, 14. decembru 1*)86 Trasa pohoda holakšna kot lani, pričet ck pohoda pa ho med 7. in KI. uro izpred spomenika NOB v Litiji. Udeleženci pohoda hodo tudi letos dobili za prvi pohod bronasto spominsko značko, /a Četrtega pa srebrno. I/. Velike Koslrcvnice, kjer bo v zadružnem domu cilj pohoda, bodo vozili posebni avtobusi v Litijo. Med pohodom bo organizirana ena kontrola, na Tisju in na cilju pa hodo planinci poskrbeli za čaj in druge napitke. Trasa pohoda ni zahtevna, vendar organizator vsem udeležencem priporoča planinsko opremo. Planinsko društvo Litija 73 07 ^673 Prekinitve dela tudi pri nas? Konec meseca novembra (27. 11. ob 17,30) se bodo delegati Občinske konference ZSMS Litija zbrali na redni letni seji. Izvolili bodo svoje novo vodstvo za naslednji dve leti, osrednja točka seje pa bo obravnava gradiva o delovnih sporih in prekinitvah dela, na kratko, o stavkah. Sestavljalci gradiva niso imeli težav z zbiranjem materiala. Izhajali so iz opredelitve »delovnih sporov« v Zakonu o združenem delu, osvežili spomin na Mednarodni pakt o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah, ki tudi našo državo (podpisnico) zadolžuje, da v zakonih opredeli možnost stavke, ki po sedanji zakonodaji ni dopustna. Upoštevali so tudi sprejete dogovore letošnjih kongresov Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine. Vse te opredelitve so primerjali s stanjem v naši občini, kjer smo tudi imeli nekaj primerov prekinitev dela. Gradivo je bilo obravnavano in podprto na seji vodstva Občinskega sveta sindikatov in Občinske konference ZSMS in je že posredovano v osnovne organizacije mladine. Zaradi aktualnosti teme pričakujemo, da se bodo v razpravo vključili tudi ostali delavci, zlasti vodstva sindikatov v organizacijah združenega dela. Pri tem jim bo lahko za zgled služila skupna seja predsedstev obeh občinskih organizacij. Vabimo vas, da se v razpravo aktivno vključite tudi vi v svojih delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Delegate Občinske konference ZSMS Litija pa vabimo, da se seje udeležijo. Alenka Urbane V skladu z določili 4. in 7. člena Pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu Žirije razpisuje žirija za podeljevanje priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Litija 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1987 Pri/nanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri: — uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja navseh ravneh, — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih lil, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanja OFjc predlagatelj dolžan posredovati žiriji za podeljevanje priznanja OF pri občinski konferenci SZDL, ki se mora o predlogu izjasniti in svoje mnenje posredovati Predsedstvu občinske konference SZDL Litija. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri občinski konferenci SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, 61270 Litija, najkasneje do vključno 15. februarja 1987. Predlogi morajo biti izpolnjeni na posebnih obrazcih, ki so na voljo pri občinski konferenci SZDL Litija, Trg na Stavbah I, Litija. Žirija za podeljevanje Priznanja OF pri Občinski konferenci SZDL Litija V skladu z določili 4. in 7. člena Pravilnika o podeljevanju priznanja Osvo-hilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje žirija za podeljevanje priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda republiške konference SZDL Slovenije 20 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1987 Priznanje OFjc namenjeno posamezniku in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — za dosežke pri uveljavljanju poslanstva SZDL kot naslednice OF slovenskega naroda kot mobilizacijskega dejavnika celotne družbene skupnosti v prizadevanjih za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije ter krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema, javnih obravnav posameznih družbenih problemov prek demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo demokratičen in ustvarjalen dialog, in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog oblikujejo krajevne in občinske konference SZDL ter konference SZDL v posebnih družbenopolitičnih skupnostih, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanja OF je predlagatelj dolžan poslati tudi žiriji za podeljevanje priznanja OF pri občinski konferenci SZDL, ki se mora o predlogu izreči in sporočiti svoje mnenje žiriji za podeljevanje priznanja OF pri RK SZDL. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11, NA.IKASNEJE DO 15. januarja 1987. LETA. Predlogi morajo biti izpolnjeni na posebnih obrazcih, ki so na voljo pri občinskih konferencah SZDL in konferencah SZDL v posebnih družbenopolitičnih skupnostih. Žirija za podeljevanje Priznanja OF pri RK SZDL Slovenije Gospodarjenje organizacij združenega dela v obdobju januar-september 1986 Gospodarjenje organizacij združenega dela v obdobju januar — september 1986 Od januarja do septembra 1986 so razen Kovinarske Krško TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva izkazale pozitivne rezultate gospodarjenja. aljujejo z deli pri rekonstrukciji in modernizaciji kamnoloma v Ušenišču. Rast sredstev za osebno, skupno in splošno porabo še vedno ni v skladu z rastjo dohodka, kakor je opredeljeno v resoluciji za letošnje leto, vendar so odstopanja v povprečju bistveno ma- Izguba v Kovinarski Krško TOZD Transportne naprave Dole je znašala 83.094 tisoč din in seje glede na prvo polletje letos povečala za 32%. V občini Krško, kjer ima delovna organizacija Kovinarska sedež, so se zaradi vse slabših poslovnih rezultatov odločili za ukrep družbenega varstva. V temeljni organizaciji Transportne naprave Dole pa le tečejo aktivnosti njenih samoupravnih organov za izločitev te temeljne organizacije iz sedanje oblike organiziranosti in o povezavi z drugo, kije pripravljena nuditi ustrezen dohodkovno dober program, strokovno tehnično in tehnološko pomoč kot tudi kadrovsko okrepitev. V taki rešitvi vidijo možnosti za odpravo težav, v katerih se nahajajo, in perspektivo za nadaljnji razvoj. V zunanjetrgovinsko menjavo se je v prvih devetih mesecih letos vključilo 13 organizacij združenega dela, ki so v povprečju izvozile za 25% manj blaga kot v enakem obdobju lani in uvozile za 9% manj kot v primerjalnem obdobju. Izvozni rezultati so slabši kot v polletju, v glavnem zaradi zmanjšanja izvoza za 43% v IUV TOZD Us-njarna Šmartno, ki je naš glavni izvoznik. Na področju zunanjetrgovinske menjave so še vedno prisotni številni nerešeni problemi, ki ne vzpodbujajo večjega izvoza. Med nji mi so zlasti pomembni neustrezna dohodkovna motiviranost za izvoz, podcenjen tečaj dolarja, zakasnitve pri izplačevanju izvoznih stimulacij, doseganje nižjih cen kot na domačem trgu in slabša konkurenčna sposobnost na tujem trgu zaradi tehnološke zastarelosti opreme. Fizični obseg proizvodnje se je glede na prvo polletje sicer povečal, a še vedno zaostaja za lanskoletnim, kar je v glavnem posledica motenj v reprodukcijskem procesu zaradi večjih investicijskih in vzdrževalnih del v obratih, uvajanja že dokončanih investicij in tudi pomanjkanja naročil. Investicijska dejavnost naših organizacij združenega dela je pretežno usmerjena v menjavo zastarele in iztrošene opreme, ponekod pa nadaljujejo z deli pri že začetih investicijah ter pripra- vljajo vso potrebno tehnično dokumentacijo za izvajanje investicij v prihodnjem letu. V Kovini Šmartno si prizadevajo,da bi do konca novembra letos dokončali novo proizvodno halo v Šmartnemin si s tem izboljšali delovne pogoje. V Predilnici Litija nadaljujejo z deli pri gradnji prizidka k proizvodnim prostorom predilnica in pri gradnji proizvodnih skladiščnih prostorov. V SCT TOZD Industrija apna Kresnice nad- njša kot so bila ob polletju, kar se odraža tudi v izboljšanju akumulativne sposobnosti našega gospodarstva. Povprečni mesečni čisti osebnih dohodek na zaposlenega v gospodarstvu je v devetih mesecih letos znašal 94.363 din inje bil višji od lanskoletnega za 212,8%. Najvišji poprečni mesečni osebni dohodki so bili izplačani v Mizarstvu Gabrovka (138.314 din), ki beleži v letošnjem letu najboljše rezultate pri vseh kazalcih gospodarjenja, najnižji pa v Gostinskem podjetju Litija (58.677 din). Zaradi precejšnjega povečanja poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu občine, se je zaostajanje poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih glede na kvalifikacijsko strukturo povečalo v primerjavi s polletjem. Dokončna uskladitev naj bi se izvedla do konca letošnjega leta. Na področju družbenih dejavnosti je bil najnižji poprečni mesečni čisti osebni dohodek izplačan v Domu Tišje (93.410 din), najvišji pa v Zdravstvenem domu Domžale TOZD Zdravstveno varstvo Litija (146.288 din). Izguba v občinski zdravstveni skupnosti se je še povečala in znaša v devetih mesecih 90.568.095 din, kar narekuje hitrejši pristop k analiziranju vzrokov izgub kakor tudi oblikovanju ustreznih predlogov sanacije. Milena Rappl OB MESECU POŽARNE VARNOSTI Srečanje PDMG Slovenije na Ptuju OKTOBER, mesec požarne varnosti, mesec, ko se zberejo predstavniki ZDMG Slovenije. Tudi letos je bilo tako. 10. in 11. oktobra smo se srečali na Ptuju. Organizatorja sta bila Zveza gasilskih društev obč. Ptuj in požarna skupnost občine Ptuj v sodelovanju z GZ Slovenije. Pokroviteljica srečanja je bila SO Ptuj. Prišli so mladi gasilci — trojke in likovniki ter mentorji, da bi mladi vsak na svoj način prikazali, kako delati, da bo čim manj požarov, kako ukrepati, če se ogenj nekontrolirano izmakne človeku. Na VI. republiškem srečanju 76 MG likovnikov. S seboj so vse PDMG na Ptuju seje zbralo 17 skupine prinesle že izdelan plakat, TROJK skupine A in 60 trojk sku- tehnični izdelek, pesmi in glasilo pine B, za risalne deske pa je sedlo — vse na temo Preprečujmo požare. Iz litijske občine so se srečanja udeležila PDMG z Dol, iz Kresnic, Jevnice, Šmartnega in Vač. Bilo je Geometrično središče Slovenije v Sp. Slivni 20 MG in 10 mentorjev. Na pot smo se odpeljali zavtobusom, ki ga je vozil gasilec mentor, doma na Dolah. Vodil nas je Alojz Urbani-ja, predsednik Komisije za delo s pionirji in mladino pri OGZ Litija. Ob 9. uri smo se zbrali pred OS Tone Znidarič Ptuj, kjer smo se prijavili, oddali izdelke, okrepčali in prisostvovali slavnostni otvoritvi srečanja. Dober kulturni program so popestrili tudi KURENTI, ki so bili vsem zelo všeč. Na že imenovani šoli so se MG preizkusili v znanju (testi) na temo Preprečujmo požare, likovniki pa so izdelali plakat na isto temo. Ko so zadnji še risali, so trojke odšle na bližnje igrišče in se pomerile v znanju gasilskih veščin. Po končanem tekmovanju so likovniki prekinili z delom in skupaj smo odšli na kosilo. Po njem so likovniki dokončali delo. Ob 15.30 smo se ponovno zbrali pred šolo. Razdelili so nas v skupine. Pod vodstvom vodičev smo spoznali zanimivosti starega mesta in ptujskega gradu. Po ogledu smo se vrnili k šoli. Tam so MG sprejeli gasilci domačini iz mesta in okolice. Pri njih so prenočili. Mentorji pasmo odšli vgasil-ski dom Ptuj, da se med seboj pogovorimo o svojih izkušnjah pri delu z MG. Pozdravili so nas tudi predstavniki gasilcev občine Ptuj in republiške GZ. Naslednji dan smo se vsi zbrali pred ptujskim srednješolskim centrom. Prisostvovali smo otvoritvi razstave likovnih del, teh. izdelkov, šol. glasil in pesmi, ki opisujejo gasilstvo. Sledila je zaključna prireditev. Na njej so nastopale tri najbolje uvrščene trojke iz. skupine A in B iz.skupinc B. Med njimi je bila tudi trojka z Vač (1. mesto). Na KVIZU na temo Preprečujmo požare seje uvrstila na 3. mesto. Kulturni program je bil skrbno izbran in pester. Pozornost so vzbudili pionir v vlogi domačina, ki je v narečju predstavil Ptuj z okolico, in mali KURHNTI. Nastopili so še pevci, harmonikarji, reci-tatorji, plesalci in drugi. Komisiji, ki sta ocenjevali likovna in tehnična dela, sta razglasili rezultate. Delo ni bilo lahko. Plakati so bili zares lepi, izvirni, zanimivi, kar je razumljivo, saj so vsi prišli dobro pripravljeni. Odločitev je bila naslednja: 11 zlatih, 12srebrnih in 53 bronastih palet. MG z Dol so osvojili zlato paleto (petelin —simbol požara ob gorečem kozolcu), vsi ostali so dobili bronaste. Komisija za tehnične izdelke je podelila po 3 knjižne nagrade po naslednjih kriterijih: — izvirnost — teh. funkcionalnost in ustvarjalnost — maketa — gasilski dom — gasilec v akciji Za maketo je PDMG .Icvnica prejela 1. nagrado (maketa kozolca, pod njim se igrajo otroci z vžigalicami), za teh. funk. in ustvarjalnost pa PDMG Šmartno 2. nagrado. Po celotnem tekmovalnem delu so se PDMG iz.občinc Litija uvrstila takole: Vače 2. mesto, Kresnice 12., .Icvnica 13., Dole 19. in Šmartno 27. mesto. Po končani zaključni prireditvi in kosilu smo se vrnili domov. Bili smo polni prijetnih vtisov in dokaj zadovoljni z uspehom. Spoznali smo nove prijatelje in sodelavce. Prijaznost in prizadevnost Ptujčanov, da je srečanje uspelo, nam bo še dolgo ostala v lepem spominu. Eva Kovic Med velike uspehe sodobne medicine prištevamo tudi presajanje raznih delov človeškega telesa. Za razvoj te panoge medicine pa so potrebni prostovoljni dajalci, ki bi po svoji smrti podarili organe svojega telesa. S tem humanim dejanjem bi pomagali bolnim preživeti in jim povrniti zdravje. Pobudnik zbiranja prostovoljnih dajalcev delov človeškega telesa je Rdeči križ Slovenije. V ta namen je izdelan PRAVILNIK o natančnejših pogojih za izvajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa. V želji, da hi se seznanili z vsebino pravilnika, le-tega objavljamo v našem glasilu. Od delovnih ljudi in občanov naše občine pričakujemo tudi tokrat veliko razumevanja in solidarnosti do sočloveka, ki se izkazuje tudi s to humano akcijo oziroma z vašo odločitvijo, da postanete prostovoljni dajalec organov. Svojo odločitev sporočite aktivistu RK v svoji delovni organizaciji, aktivistu RK v krajevni skupnosti ali na Občinski odbor Rdečega križa Litija. Rdeči križ Slovenije OBČINSKI ODBOR LITIJA Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona 0 sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in 17. člena zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namcnc(Uradni list SRS, št. 42/85) Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo izdaja PRAVILNIK o natančnejših pogojih za izvajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa 1. člen S tem pravilnikom se določajo: — pogoji, kijih morajo izpolnjevati člani komisije za ugotavljanje smrti (v nadaljnjem besedilu: komisija); — pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije za opravljanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa ter za ugotavljanje skladnosti tkiva; — zapisnik o presaditvi oziroma odvzemu ter poročilo o ugotovitvi smrti in o skladnosti tkiva; — način opredeljevanja za prostovoljnega dajalca delov človeškega telesa in obrazec izkaznice. 2. člen Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik komisije mora biti zdravnik — specialist nevrokirurg ali nevrolog. En član komisije mora biti zdravnik — specialist anesteziolog ali internist, en član komisije pa zdravnik — specialist kirurških strok. 3. člen Predsednike in člane komisij iz prejšnjega člena imenuje na predlog zdravstvenih organizacij predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: komite). Zdravstvena organizacija, v kateri se ugotavlja smrt, mora zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje komisije. Zdravstvena organizacija obli kuje za vsak primer ugotavljanja smrti komisijo iz liste predsednikov in članov. 4. člen Komisija izda poročilo o ugotovitvi smrti. Obrazec »Poročilo o ugotovitvi smrti« je sestavni del tega pravilnika. Poročilo se pošlje zdravstveni organizaciji, ki bo opravila odvzem delov človeškega telesa, in komiteju. 5. člen Zdravstvena organizacija mora za opravljanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa imeti: — kirurške ekipe, usposobljene za odvzemanje, shranjevanje in presajanje organov, — strokovno ekipo za vodenje bolnikov pred presaditvijo in po njej ter takojšnje ukrepanje pri morebitnih zapletih, — imunološki laboratorij v neprekinjeni dejavnosti za tipiziranje tkiv ter imunološko spremljanje bolnikov po presaditvah, — kompleksne laboratorijske kapacitete, ki so nujne pri pripravi bolnikov, izvedbi presaditve in ugotavljanju zapletov, — zdravila in druga sredstva za ohranjanje organov in preprečevanje zavračanja presajenega organa s strani prejemnika, — dokumentacijsko in informacijsko službo, ki zagotavlja takojšnjo dostopnost podatkov za bolnike, čakajoče na presaditev, in tiste, pri katerih je bila že opravljena presaditev, — ustrezno opremo in prostore za presajanje organov in tkiv. 6. člen Bolnišnične zdravstvene organizacije, v katerih je bila ugotovljena smrt. lahko opravljajo odvzem delov človeškega telesa umrle osebe zaradi presaditve samo v sodelovanju z zdravstveno organizacijo iz prejšnjega člena. 7. člen Zdravstvena organizacija za ugotavljanje skladnosti tki vaje Center za tipizacijo tkiva pri Zavodu SR Slovenije za transfuzijo krvi. Po opravljenem pregledu dela človeškega telesa izda center iz prejšnjega odstavka poročilo o skladnosti tkiva, ki vsebuje imunološke podatke dajalca. Poročilo se pošlje zdravstveni organizaciji, v kateri bo opravljena presaditev. 8. člen Medicinska ekipa, ki opravi presaditev, sestavi zapisnik o presaditvi. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: Zdravstvena organizacija — naziv zdravstvene organizacije, — datum opravljene presaditve, — sestav medicinske ekipe, — podatke o dajalcu, — podatke o prejemniku, — opis poteka presaditve. Zdravstvena organizacija, v kateri je bila opravi jena presaditev, hrani zapisnik s poročilom o ugotovitvi smrti in poročilom o skladnosti tkiva v skladu z veljavnimi predpisi o evidenci medicinske dokumentacije. 9. člen Zdravstvena organizacija iz 5. člena obvesti o vsaki opravljeni presaditvi komite v roku sedmih dni po opravljeni presaditvi. 10. člen Občan, ki seje opredelil za prostovoljnega dajalca delov človeškega telesa, dobi posebno izkaznico. Izkaznica darovalca vsebuje podatke o dajalcu delov človeškega telesa, izdaja pa jo Rdeči križ Slovenije. Izkaznica darovalca ima obliko pravokotnika velikosti 6,5 cm krat 10 cm inje vložena v plastični ovitek. Obrazec »Izkaznica darovalca« je sestavni del tega pravilnika. 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 50-13/85-86 Ljubljana, dne 8. maja 1986 Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Predsednik Dinko Leskovšek, dr. med., 1. r. POROČILO t) ugotovitvi smrti _, rojon-a _ ime in priimek stanujoč-a Glavni podatki o bolesni ali poškodbi: Vzrok kome: _ Ob začetku pregleda podpisani zdravniki ugotavljamo: l.preglod 2.pregled 1. preiskovanec je v globoki komi da ne da ne 2. zenične reakcije na močno osvetlitev so neizzivne da ne da ne 3. kornealni refleksi so neizzivni da ne da ne ^. okulocefalični refleksi eo ugasli da ne da ne 5. okulovostibular^ii refleksi so ugasli da ne da ne 6. močan bolečinski dražljaj (supraorbitalni pritisk) ostane brez odziva da ne de ne ?. zrelni refleks in refleks kašljanja sta u^psIs dr. ne da 8. preiskovanec jo brez decerebra-cijske rigidn-.sti in brez spontanih gibov da ne da 9. po intravenozni injekciji 1 mg atropinsuliata se utripanje srca pospeši zr največ pet utripov na minuto 10. zdravnik _________ Je interprelTral prvi in drugi posnetek EEG pri občutljivosti 2 uV/ra in ugotovil, da sta oba izoelektrična da ne da 11. pri testu apnoe se po treh minutah spontani dihalni gibi niso pojavili da Pa COo v začetku testa apnoe Je bil _ KPa Pa COo ob koncu testa apnoe Je bil ICPa Pa CO2 ob koncu testa apnoe Je bil _ KPa Na podlBgi opravljenih pregledov izjavlja komisijo za ugotavljanje smrti: Smrt Je ugotovljene dno _ ob_____ Vzrok smrti_________- - ___—-____________ Kraj in čas prvega pregleda Kraj in čas drugega pregleda" dne Dostavljeno: 1._______ zdravstvena organizacije, ki bo opravilo odvzem Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, LJubljana "predsednik komisije Član komisije član komisije IZKAZNICA DAROVALCA V primeru svoje smrti podarjam organe svojega telesa, da bi pomagal bolnim preživeti in jim povrniti zdravje. DAROVANJE ORGANOV KF/UJE ŽIVLJENJA Podpis darovalca: Dctum: Izkaznico imejte vedn^ pri sebi. RKS S podpisom te izkaznice pristajam, da v primeru smrti podarjam: a) katerekoli dele svojega telesa b) naslednje delo svojega telesa: _ Pri imek in ime: Rojen: (dan-," mesec, J eto; Naslov: V primeru nesreče obvestite (priimek in ime): "; ~teTr;- Uradni list SRS št. 21/1986 in 28/1986 November — mesec boja proti alkoholizmu Rdeči križ Slovenije se vsako leto vključuje v program boja proti alkoholizmu. V okviru tega programa smo dolžni bolj poglobljeno obravnavati probleme in posledice, ki jih alkoholizem v družbi povzroča. Zaradi alkoholizma niso prizadeti le alkoholiki in njihove družine, temveč tudi alkoholikova delovna sredina. Alkoholik je prizadet v socialnem in zdravstvenem pogledu, njegova življenjska in delovna sredina pa poleg moralne prizadetosti trpi tudi materialno in gospodarsko škodo, ki jo alkoholizem povzroča. Zato si Rdeči križ Slovenije že vrsto let prizadeva, da v okviru zdravstveno vzgojne dejavnosti oblikuje pri delovnih ljudeh in občanih spoznanje, daje nikoli- NNNP-aktivnosti • 1 • •! VV« gasilcev civilne zaščite V oktobru 19X6 — mesecu požarne varnosti sta Občinska gasilska zveza Litija in Občinski štab za civilno zaščito Litija pripravila več mobilizacijskih vaj prostovoljnih gasilcev GD in gasilcev CZ v KS z namenom, da se preveri njihova mobilizacija preko alarmnega sistema, usposobljenost in iznajdljivost, samostojnost in stanje tehnične opreme za zaščito in reševanje ob večjih požarih. Vaje gasilcev GD in CZ so bile nenapovedane, izvajati pa so se začele z imitacijo požara na področju v KS, kjer bi lahko požar povzročil veliko škodo in kjer je dostop do vode in odvzem le-tc otežen iz različnih vzrokov. Mobilizacijske vaje so se izvajale v KS Polšnik (GD in CZ), KS Gabrovka (GD Gabrovka, Tlaka, Tihaboj, Dole in CZ Dole), v KS Jevnica (GD in CZ .Icvnica, GD Kresnice in CZ, GD in CZ Hotič) in v KS Vače (GD in CZ). Ob koncu mobilizacijskih vaj sta OGZ Litija in OŠCZ Litija ugotovila, da se gasilci CZ dobro vključujejo v akcije reševanja pri večjih požarih skupaj z G D in da so dovolj usposobljeni za reševanje pri večjih požarih. Na tem mestu naj pohvalimo delovanje Štaba za civilno zaščito KS Vače, kije s svojo kompletno gasilsko desetino CZ in ostalimi gasilci reševal ob namišljenem požaru po 15 minutah po danem zvočnem alarmu. Gasilci CZ.so poleg vaj v mesecu oktobru opravljali tudi druge naloge iz požarne preventive, kot so: pregled dimnih naprav, stanja gasilskih aparatov v KS, hid-rantov, vodnjakov in cistern za vodo ter sodelovali pri izobraževanju — vse z namenom NNNP — naj nas ne preseneti požar. OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO olizem družbeno zlo, ki povzroča hude socialne in zdravstvene težave. Neštetim stiskam in težavam bi se lahko izognili, če bi storili več za preprečevanje ali odpravljanje vzrokov, ki vodijo v alkoholizem. Priporočamo bolj organizirano akcijo za boj proti alkoholizmu. K temu nas ne sili samo človekoljubna dolžnost za preprečevanje človeških stisk, ampak tudi težko gospodarsko stanje. Dobro nam je znano, da bi z zmanjševanjem obsega alkoholizma zmanjšali visoke stroške zdravljenja alkoholikov. Zmanjšali bi tudi druge socialne dajatve, ki so potrebne za odpravljanje posledic alkoholizma. Verjetno pa bi se povečala tudi produktivnost, če bi preprečili alkoholu pot do delovnih mest. Že dolgo vemo, daje alkoholizem bolezen in da so alkoholiki bolniki. Zato se jim ne posmehujmo. Saj so med njimi očetje, matere, naši prijatelji, sodelavci. Pomagajmo jim s tem, da jih prepričamo, da je zanje edina rešitev — zdravljenje. Na njihovi težki poti k ozdravitvi pa ji h spoštujmo in jim zaželi močim manj težav. Posebno si moramo vsi prizadevati, da se prepreči pijančevanje med mladino. Dejavnosti, ki nam pomagajo v boju proti alkoholizmu, so: delo, športna aktivnost, kulturno življenje in nenazadnje prijazni, pošteni odnosi med ljudmi. Boj proti alkoholizmu naj traja vse leto, ne samo v mesecu novembru. S podelitve priznanj krvodajalcem na Dolah V novembru je bila na Dolah prisrčna slovesnost, kjer so najboljšim krvodajalcem podelili posebna priznanja. Priznanje je izročil predsednik občinskega odbora tov. Karlo Lemut V kulturnem programu so nastopili tudi najmlajši, ki so izredno navdušili. (J. S.,foto: M. Š.) f Ravne strehe puščajo Stanovanjski blok Trg na Stavbah 14/15 bo dobil dvokapnico Stanovanjska skupnost Litija je na predlog stanovalcev sprejela v srednjeročni načrt 1986 — 1990 tudi izgradnjo dvokapnice na stanovanjskem objektu Trg na Stavbah 14/15. Že lansko leto so pridobili ustrezno dokumentacijo, letos pa so pričeli z deli. Z nadzidavo bodo sanirali streho, ki bo poslej dvokapnica, pridobili pa bodo tudi štiri stanovanja s skupno površino 241 m2. Predvidoma bo ta stanovanja (2 dvosobna, 1 dvoinpolsobno in 1 enoinpolsobno) kupila Predilnica Litija. Celoten objekt bodo dodatno toplotno zaščitili z DEMIT fasado. Investicijska vrednost (streha, stanova- nja, fasada, kletni prostori, skupna televizijska antena in tesnjenje zunanjih oken in vrat) znaša 105.000.000 dinarjev. Dela bodo končana v aprilu 1987. Podoben poseg bodo — ko bodo dobili mnenje spomeniškega varstva — opravili tudi na stanovanjskih objektih na Ponoviški cesti 9, 10 in 11. J. S., foto: Š. M. Kaj je s starostnimi pokojninami kmetov? Na republiški skupščini Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kije bila konec meseca oktobra, je bilo zopet s strani delegatov veliko pobud, kritik in pojasnjevanj okoli problema starostnih pokojnin kmetov. Pobude, da bi tudi te pokojnine usklajevali z rastjo osebnih dohodkov kot ostale pokojnine, ne uspejo, ker za te pokojnine tega zakon ne predvideva. Ta pokojnina je v desetih mesecih tega leta znašala 14.326.—, kar je polovica najnižje pokojnine za polno delovno dobo v preteklem letu. Skupnost (SP1Z) lahko določi novo vsoto, če to uspe s sredstvi. Od I. novembra dalje tega letajeta pokojnina 30.000.—, kar je približno polovico najnižje pokojnine za polno delovno dobo v tem času. Oba zneska ilustrirata, kako je inflacija neusmiljena najbolj pri ogroženih slojih prebivalstva in kako so zakonska določila, naravnana na stabilno gospodarjenje, neživi jenjska. V teh pogojih so celo socialnoskrbstvenc pomoči bolj gibljive in imajo več stika / življenjskimi stroški. Delegatske pobude, da bi ti upokojenci dobili dodatek za tujo nego in pomoč, tudi nimajo zakonske osnove. Veliko teh starostnikov morajo svojci nego- vati, pa za to ne morejo dobiti vsaj nekaj družbenega priznanja v obliki dodatka. Izvršni svet skupščine SR ocenjuje, da ni možnosti za spremembo zakona v tem smislu, da bi dodatno obremenjeval združeno delo. Skupnosti SPIZ je le treba priznati, da je pred iztekom leta poiskala sredstva in določila nov znesek, čeprav morda deloma celo krši, kmetom v dobro, zakon. Slovenija je edina republika, ki ima tako zavarovanje uvedeno. Pot za spremembo stanja pa je edino v organiziranem delegatskem nastopu preko republiške skupščine. Da skupnost uspeva usklajevati pokojnine z rastjo osebnih dohod- kov, mora najemati kratkoročne kredite. Zato je često nelikvidna. Uspeh skupnosti je, da se prispevna stopnja iz osebnih dohodkovne obravnava v okviru omejevanja sredstev za skupno in splošno porabo, čeprav je ta stopnja največja — 13,1 %. To so ogromna sredstva in še ta zadostujejo le v 60%, ostalih 40% mora skupnost pridobiti še iz drugih, z zakoni določenih virov. Predvidoma bo potrebno stopnjo 13,1% v prihodnjem letu še dvigniti zaradi povečanja števila upokojencev. Obliko afere je dobilo obravnavanje izjemnih pokojnin. Čeprav skupnost ni pristojna za obravnavo tega problema, je delegat iz Celja pozval izvršni svet, naj politično modro ravna in naj javnosti pojasni, koliko je tega in po kakšnih kriterijih se priznavajo. Predstavnik komiteja za delo je pojasnil, da jih je 127 in da so vesti iz Časopisov škodljivo naravnane. Bolj pomembna je ugotovitev, da je v Sloveniji nekaj čez 281.000 upokojencev in da jih približno 2/3 prejema relativno nizke pokojnine. Za tiste, ki smo zaposleni, pa struktura ni spodbudna, ker je od vseh le 21,7% takih, ki imajo polno pokojninsko dobo, vsi ostali so starostni, invalidski ali družinski. Poučna in na primernem nivoju je bila polemika med predsed- nikom sodišča združenega dela SRS in vodjem skupnosti SPIZ-a ob obravnavi pravilnika o uveljavljanju pravic iz SPIZ-a. Predsednik sodišča je na osnovi izkušenj ugotovil, da poškodovani delavci na delu ne dobijo statusa invalida, ampak spremenjenodelovno zmožnost. Dogaja se, da ti delavci v organizacijah združenega dela dobijo razvrednoten položaj: pometajo, nimajo kaj početi, celo kartajo ali hodijo samo po kuverte. Zavzema se za večjo vlogo OZD pri odločanju ougotavljanju invalidnosti. Vodja skupnosti je prav tako na osnovi izkušenj ugotavljal, da, če bodo imele OZD prevelik vpliv, bodo pogosto težile za tem, da se delavca znebijo. Pavel Smolej Pripis: Na seji 2. zbora delegatov Skupnosti invalidsko-pokojninske-ga zavarovanja v občini Litija, kije bila dne 16. 10. 1986, smo med drugimi stališči oblikovali tudi naslednje: »Upokojencem, živečim v občini Litija, se za obdobje L—V. 1986 ne obračunava krajevnega samoprispevka tako pri redni pokojnini kot pri izplačilih valorizacij pokojnin za nazaj.« Utemeljitev: v navedenem obdobju v Litiji ni bil uveden samoprispevek, saj smo krajevni samoprispevek izglasovali v marcu in začeli plačevati v juniju 1986. Preds. zbora del. SPI/ občine Litija Marija Lemut 12 KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Počastili krajevni praznik Letošnja proslava ob prazniku KS Šmartno je potekala 17. oktobra v avli domače osnovne šole. Zbranim občanom in gostom, med katerimi so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine, je spregovoril predsednik Krajevne konference SZDL Tomaž Malenšek, predsednik Skupščine KS Stane Volk pa je izročil Ivu Adamčiču, Janezu Ambrožu in Borisu Žužku letošnja krajevna priznanja. Svečanost seje po odhodu delegacije, ki je nesla venec k spomeniku na Ustju, nadaljevala s kulturnim sporedom; pripravili so ga mešani pevski zbor Zvon, tamburaški orkester, otrOGi iz vrtca Ciciban ter recitatorji šolske in terenske mladinske organizacije. V krajevno samoupravo čimveč občanov Na oktobrski seji predsedstva KKSZDL Šmartno.so osrednjo točko dnevnega reda posvetili sklicu temeljne kandidacijske konference oziroma evidentiranju krajanov za organe krajevne samouprave. Pripravili so predloge za sestavo skupščine KS. njenega sveta, ki bo štel 13 članov, ter poravnalni in potrošniški svet, pogrebni odbor pa bodo imenovali pozneje. Med predlaganimi kandidatije veliko novih imen in mladih. Spregovorili so še o praznovanju dedka Mraza, ki bo letos spet zelo skromno, saj ni na razpolago dovolj sredstev. Za kulturni program bosta poskrbeli šmarska mladina in šola. Na ekskurzijo z vlakom Vlak postaja zaradi cenenosti spet ugodno prometnosredstvo. Zanj so se odločili tudi šmarski osnovnošolci, ko so potovali na jesensko ekskurzijo. Petošolci in sedmošolci so si ogledali Postojnsko jamo in Predjamski grad, šestošolci Cankarjev dom in Prirodoslovni muzej v Ljubljani, učenci 8. razreda pa so spoznali zgodovinske znamenitosti Celja in tovarno Emo. Boris Žužek Vzgledno sodelovanje lovskih družin Šentvid in Šmartno v_ Skrb za varstvo okolja in gojitev divjadi Da smo lovci radi v prijetni družbi, verjetno ni treba posebej poudarjati. Razgovora z lovci iz drugih lovskih družin smo vedno veseli še posebej, če so iz sosednje lovske družine. Tako seje že pred več kot tridesetimi leti razvilo sodelovanje med lovci lovskih družin Šmartno in Šentvid pri Stični. To dolgoletno sodelovanje je pripeljalo do dobrih odnosov in razumevanja ter medsebojnega sodelovanja. Kljub temu da i mata lovski družini sedež v različnih občinah in da sta vključeni v različni Zvezi lovskih družin, medsebojno sodelujeta predvsem v okviru raznih lovskih prireditev in pri izvajanju skupnega lova, ki ga vsako leto organizirajo v drugi lovski družini. Letošnji skupni lov — brakada, lovcev iz. dveh sosednjih lovskih družin je bil organiziran v okviru Lovske družine Šentvid v predelu Pu-harjevec v bližini Šentpavla 2. novembra. Okrog 50 lovcev iz obeh družin je na pogonu na zajce in lisice uplenilo tri zajce, mnogim zajcem in lisicam pa so lovci podmazali pete in jim pripomogli k boljši kondiciji. Po končanem lovu so se lovci v lepo urejenem lovskem domu okrepčali in ob kapljici izmenjali izkušnje ter navezali nove prijateljske vezi. Takšna srečanja so pomembna predvsem za mlajše lovce, ki bodo moral i prej ali slej postati nosilci takšnega sodelovanja. Ob neformalnih razgovorih smo ugotovili, da kljub dobremu sodelovanju še vedno niso izkoriščene vse možnosti in oblike. Do naslednjega leta bo treba razmisliti o novih možnih oblikah sodelovanja, predvsem na področju pojitve divjadi in varstva okolja. Naj omenim, da smo lovci LD Šentvid opozorili inšpekcijske službe SO Litija na nedovoljeno črno gradnjo vikendov v Zajčji dragi, vendar doslej še nismo dobili odgovora (o vikendih v Sobračah smo letos že pisali). In zakaj to omenjam? Zato, ker skupaj z LD Šmartno ugotavljamo, daje na tem območju večkrat slišati strele tudi ko v bližini ni lovcev oziroma ko se v bližini ne izvaja lova. Na kaj mislimo, verjetno ni treba posebej poudarjati. Drugi problem, ki je bolj kot problem vprašanje vključevanja lovcev v družbeno planiranje in predvsem v varovanje okolja, je gradnja nove tovarne v.lešcah. Bodoča tovarna bo stala v neposredni bližini meje med LD Šmartno in Šentvid in bo tako vplivala na okolje v obeh loviščih. Kakšen bo ta vpliv še ne vemo, saj nas doslej še nihče ni povabil na razgovor. Upamo, da bo do tovrstnega razgovora kljub vsemu še prišlo. To sta le dve področji, na katerih je sodelovanje med družinama še kako potrebno. Dosedanje dobro sodelovanje je garancija za nadaljnje sodelovanje, tudi na najzahtevnejših področjih gojitve divjadi in varstva okolja. Bojan Lcpičnik KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Spletajo se nove vezi Vedno trdnejše so vezi prijateljstva med OŠ Ledina in Vače, v letošnjem letu pa se jima pridružuje tudi OŠ Ravna gora v Gorskem Kotaru. Septembra so namreč Ledinčani obiskali Ravno goro, se tam pogovarjali s svojimi vrstniki in jim pripovedovali tudi o svojih prijateljih v središču Slovenije. Vzbudili so pri njih zanimanje in kar hitro so se dogovorili, da bodo skupaj obiskali Vače. Pionirji z. Ravne gore so na prvi obisk poslali petčlansko delegacijo, ki jo je vodila mentorica zgodovinskega krožka. Skupaj z Ledi nskimi učenci so si ogledal i znamenitosti Vač. Odbor projekta Vače 81 je poskrbel za strokovno vodstvo ter vsem podaril značko in publikacijo o območju GLOSS-a. V prijetnem klepetu ob malici v šoli so učitelji ugotavljali podobnosti in razlike med tremi šolami v povsem različnih okoljih, učenci pa so si izmenjali naslove in si obljubili, da se kmalu spet srečajo. Če ne prej, pa junija v Ljubljani na kvizu o zanimivostih vseh treh krajev. Milka Rogelj KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Steklina V jesenskih mesecih se je v KS Sava pojavila ena najnevarnejših kužnihbolczni— steklina. Posledice so lahko tragične, saj še danes človek, okužen s steklino, umre v strašnih mukah, če ni pravočasno cepljen. O tem govori tudi Odredba o ukrepih za preprečevanje in izkoreninjanje stekline v 10. številki Glasila občanov. Na Savi in v Ponovičahsodo 7. novembra 1986 ustrelili pet lisic. Lisice so prihajale v naseljena območja. Občani so jih podnevi videvali vsepovsod. Starejša ženska je pripovedovala: »Na cesti zagledam lisico, ki gre proti meni. Pomislim, da sem stara že čez 70 let, pa naj bo kar hoče. Končno se lisica umakne za njivo. Takega srečanja v življenju še nisem doživela.« Deček, ki je šel v šolo, je dejal: »Ob robu gozda sem videl lisico. Pri sebi sem imel palico in bi jo udaril, če bi me napadla.« Učenci v OŠ Sava so imeli naravoslovni dan. Sli so v gozd. Spremljal jih je lovec Franc Šuštar s puško. Otroke je tudi poučil, kako naj se ravnajo in varujejo pred steklino. Lisice so se lotile tudi privezanih psov. V Mojšak je prišla opoldne in grdo ogrizla psa, da so ga morali takoj ustreliti. Naslednje dopoldne, ob enajsti uri, je prišla mlada lisica v garažo Mandljevih in tam grizla žogo. Takoj so poklicali lovca, da jo je ustrelil. Dobro, da so lovci vedno in hitro pripravljeni ukrepati. Ko ljudje opazijo lisico, takoj po telefonu obvestijo najbližjega lovca. Zato upamo, da bo steklih živali kmalu zmanjkalo in bo s tem konec nevarnosti pred okužbami. Angelca Ocepek Drugi kulturni dnevi v središču Slovenije 3 Uspešen zaključek na Vačah V prejšnji številki smo že poročali o kulturnem utripu na Vačah v okviru drugih kulturnih dni v središču Slovenije. Tokrat poročilo zaključujemo z opisom zadnjih dveh prireditev. V nedeljo, 12. 10. 1986,jebilona Vačah, Kleniku in Spodnji Slivni živahno že v zgodnjih popoldanskih urah. Nekateri zbori so si želeli Vače z okolico pred revijo pevskih zborov podrobneje ogledati. Prihajali so z različnimi prevoznimi sredstvi — avtobusi in osebnimi vozili. V okolici šole jc kmalu nastala prava parkirna gneča. Živahno pa je bilo tudi na Kleniku in pred obeležjem GEOSS. Poleg pevcev je lepo vreme privabilo še mnogo drugih obiskovalcev. Pevski zbor SCT jc v središču Slovenije urezal nekaj pesmi in kmalu seje nabralo poslušalcev. Helena je razkazala vse znamenitosti zboru Kolinskc... Ob 17. uri je bila dvorana polna. Zborovodja mešanega pevskega zbora dr. B. Dcrč jc zbolel. — Kljub temu jc prišel in z veseljem smo spremenili vrstni red: nastopil je prvi in nas navdušil. Za njim so nastopili vsi, ki so sc prijavili: Integral, Kolinska, Lcsnina, SCT in oktet Tosama. Nihče udeležbe ni odpovedal. Vsi so poslušali drug drugega. Vsak nastop jc bil doživetje zase. Vsi sc s prepevanjem ukvarjajo ljubiteljsko. Kot mi s projektom... In to je tisto, kar naj bi postalo svojstveno kulturnim dnem na Vačah. Ob koncu smo za vse zbore pripravili kar v dvorani skromno majico. Ob tem smo sc pogovarjali in peli. Kako čudovito je zadonela iz 150 grl pesem Zdaj zaorji pesem o svobodi, pa Prešernova Zdravljica in druge. Vsi smo bili zadovoljni in smo se ob slovesu dogovorili, da se ob letu spet dobimo. Kot prijatelji, ljubitelji kulture... Zadnji večer letošnjih kulturnih dni smo namenili samostojnemu koncertu moškega pevskega zbora Lipa z Vač ob 80-letnici organiziranega zborovskega petja na Vačah. Tudi temu večeru velja posvetiti nekaj več besed. Osemdesetletnico organiziranega zborovskega petja na Vačah smo obeležili res svečano. Moški pevski zbor jc zapel 12 pesmi, ki jih je dobro na-študiral. Prizadevno delo Matije Strchovca že daje dobre rezultate. Posebno doživetje pa je bilo, koje na oder prišel dolgoletni pevovo-dja na Vačah Ivan Grm in mešanemu pevskemu zboru dirigiral dve pesmi. To je bila najlepša zahvala — mimo vrste čestitk in daril — za skoraj 50-letnico prizadevanja pri razvoju zborovskega petja na Dolgoletni dirigent Ivan Grm je na SO-letnici spet vodil mešani pevski zbor. Oh visokem jubileju so pevskemu zhoru s pesmijo čestitali tudi najmlajši. Vačah. Od 1937. leta do pred kratkim jc bil Grm gonilna sila kulturnega utripa na Vačah. Kako se naj mu zahvali Nevačan? Vrsto daril, priznanj, šopkov in čestitk jc bil ob tem jubileju deležen moški pevski zbor. Otroci so mu čestitali na svojstven način — s pesmijo. Najbolj dragoceno priznanje — zlato značko slovenskega pevskega tabora, pa mu jc izročil Ladko Korošec. Tudi on je popestril jubilej na nevsakdanji način: z izredno mimiko in igralskimi sposobnostmi je recitiral Kettejevega Pijanca. Poslušalcem v polni dvorani jc pester in kakovosten večer kar prehitro minil. Pesem pa jc po slavnostnem koncertu odmevala še dolgo v eni izmed učilnic šole. Osemdesetletnica bo ostala ohranjena v skromni publikaciji, pripravljeni v ta namen. Kulturni dnevi 86 na Vačah so za nami. Prevladovala je glasba in pesem in predvsem — ljubiteljska dejavnost. Za oceno nisem poklican, še manj usposobljen. Menim pa, da smo v primerjavi z lani napredovali. Vse več pa je težav z organizacijo: premalo jc sposobnih kadrov, ki bi z. dušo in telesom pomagali pri obilici dela. Pa še o marsičem premišljujem (na glas povedati je marsikdaj narobe!), denimo: koliko ljudi jc že pokvarila vsemogočna moč denarja; kdaj bo solidarnost in sodelovanje tako, kot bi moralo biti; kdaj bo usklajenost med društvi na Vačah uspešna (ne morem sc sprijazniti z dejstvom, da športno društvo v času jubilejnega koncerta priredi športne tekme!); kdaj bomo dosegli visoko osveščenost (na reviji pevskih zborov nisem videl niti polovice domačih pevcev!); kdaj bomo kulturne dneve »vsadili« mladim v šoli in preko njih staršem; le vedno je za mnoge pomembnejša preteklost kot prihodnost... Bodi dovolj! Utiranje poti je vendar težko in dolgotrajno delo... Peter Svctik Foto: Marjan Rogelj Novice iz kulture SREČANJE LIKOVNIKOV NA VRHNIKI — V Cankarjevem rojstnem kraju so letos že petič organizirali Petkovškovo likovno kolonijo, kjer je sodelovalo nad 30 mladih likovnikov osnovnih šol iz Borovnice, Horjula, Logatca. Rakeka, Cerknice, Šmartna pri Litiji, Trsta in Vrhnike. Prvi dan so udeleženci ves dan ustvarjali, naslednji dan pa so pripravili v galeriji razstavo, ki so jo združili z nastopom učencev domače glasbene šole. Smarskošoloso zastopali osmošolki Blanka Kini in Tanja Zadražnik ter mentor Jože Meglic. STAR MILIJON ZA TRUBARJEVI NO — Ob letošnjem dnevu pionirjev Novice iz knjižnice POZIMI BO VEČ ČASA ZA BRANJE : V naši občini smo se pred leti odločili, da knjige približamo bralcem čim bližje kraju, kjer prebivajo. Uvedli smo potujočo knjižnico, ki ima v kolekcijah (do 500 knjig) veliko zanimivega branja za mlade in starejše bralce. Mladi to že dobro vedo, saj knjižnice pridno obiskujejo. Manjkrat si knjige izposodijo bralci, zato jih obveščamo, da so izposojeva-lišča odprta takole: Dole (krajevna skupnost): sobota od 9. do 10. ure. Vače (osnovna šola): sreda od 11,30 do 12,30, pozimi tudi nedelja. Gabrovka (osnovna šola); ponedeljek od 1 l,30do 12,30, sreda od 12,30 do 13,30, pozimi tudi sobota. Jevnica (krajevna skupnost): sreda od 12. do 13. ure. Primskovo (osnovna šola): ponedeljek od 12. do 13. ure. Dom Tišje (dom); vsak dan do 14. ure. Sava (krajevna skupnost): petek od 16. do 18. ure. Šta-ngarske poljane (osnovna šola); torek in petek od 11. do 12. ure. Polšnik (osnovna šola); petek od 13,30do 14,30 in nedelja od 11. do 12. ure POTUJOČA KNJIŽNICA TUDI NA POLŠNIKU — V petek, 5. decembra 1986, bo v šoli na Polšniku otvoritev potujoče knjižnice. Na prireditvi, ki bo ob tej priložnosti, bodo sodelovali pisatelji Joži Munih-Petrič, Magda Stražišar-Magduška. Minka Krvina, Zlata Volarič in Jože Volarič. Prebivalce Polšnika vabimo, da se udeležijo srečanja s pisatelji, ki bo ob 17. uri. Po prireditvi si bodo bralci že lahko izposodili knjige. KNJIŽNE NOVOSTI — V letošnjem letu je postala knjižnica bogatejša za številne knjige v angleščini in nemščini. To so knjige za učenje jezika, saj so različnih težavnostnih stopenj, precej pa je tudi originalnih izdaj. Povečala seje tudi izbira s področja naravoslovja, medicine in tehnike. Kogar zanima računalništvo, bo imel kar precej dela, saj je v preteklem obdobju izšla v slovenščini množica priročnikov. so šmarski šolarji sklenili, da bo vsak prispeval po 20 din za ureditev Trubarjeve domačije na Rašici. Zbiranje sredstev je prevzela samoupravna šolska skupnost. Na žiro račun Krajevne skupnosti Velike Lašče, ki denarzbira, je v oktobru poslala 10.200 din. OBLETNICA STANETOVE SMRTI — Ob 7. novembru, obletnici Rozmanove smrti, so v šmarski šoli pripravili spominsko svečanost za vse učence. Tričlanska delegacija OO ZSMS pa se je udeležila proslave ob dnevu šole vSplošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane v Ljubljani. »KRESNIČEK« JIH JE NAVDUŠIL — Izmed glasbenih del za najmlajše je med najbolj priljubljenimi še vedno opereta Radovana Gobca Kresničck, čeprav v zadnjih letih poredko zaide na oder. Zanjo so se letos odločili prizadevni člani Šolskega kulturnega društva osnovne šole Ferdo Vesel Šentvid pri Stični, ki sojo prvič predstavili domačinom ob letošnjem Taboru slovenskih pevskih zborov, v jesenskih mesecih pa jo z. velikim uspehom uprizarjajo doma in na gostovanjih. Eno izmed oktobrskih predstav v šentviškem kulturnem domu so si ogledali tudi člani otroškega pevskega zbora iz Šmartna. Opereta jih je navdušila in ob zaključku so nosilki naslovne vloge podarili šopek cvetja. Boris Žužek Novo iz osnovne šole Dušana Kvedra-Tomaža Učenci vseh petih vzporednic šestega razreda so sodelovali od sept. dalje že na dveh naravoslovnih dnevih Temi sta bili: TLA in VODA. Obdelali so življenjski prostor okrog obeh šol: na Graški Dobravi in na Rozmanovem trgu. Delali so v petih različnih skupinah iz področij biologije, matematike, geografije in likovne vzgoje. Rezultate, zbrane na naravoslovnih dnevih, učenci vpisujejo v naravoslovne mape, ki jih dopolnjujejo vse od nižjih razredov dalje. — Trctjcšolci so na svojem letošnjem prvem kulturnem dnevu podrobneje spoznali grad Bogenšpcrk, petošolci pa kulturne znamenitosti Litije in njeno zgodovino. Scdmošolci so si v Ljubljani ogledali kulturne ustanove, od galerij, muzejev, gledališč in knjižnic, pa vse do Cankarjevega doma. Osmošolci so odšli v ljubljanski Narodni muzej, kije pripravil najbolj obiskano razstavo zadnjih nekaj let: Slovenci v 16. stoletju. Razstava, ki je več kot dobrodošla v letošnjem jubilejnem Trubarjevem letu, jih je pritegnila tudi zato, ker se v začetku osmega razreda podrobneje srečajo z deli slovenskih protestantskih piscev. — Zadnje dni oktobra so si petošolci ogledovali Litijo z drugačnimi očmi kot navadno. Na kulturnem dnevu z naslovom Litija skozi stoletja so podrobneje spoznali litijsko zgodovino, njene kulturne ustanove, najstarejšo litijsko hišo, Far-barjev grad... Postali so pred spomenikom NOB, enim zadnjih del znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika ter pred številnimi spominskimi ploščami. Spoznali so, kdo od znamenitih ljudi je živel in delal v Litiji, vse od Luke Svetca, Petra Jereba, obeh Badjurov in Mire Pregljeve, pa do Iva Zormana. Učenci so po uspelem kulturnem dnevu pripravili tudi razstavo literarnih in likovnih del na to temo. — Tudi letos je veliko zanimanje za tečaje iz. računalništva. Vključenih je 49 učencev 7. in 8. razredov, ki so razporejeni v pet skupin: tri začetne in dve nadaljevalni. Tečaje, ki trajajo po 20 ur, vodita mentorja tov. Savškova in tov. Logaj, učitelja matematike in lizike na šoli. Del sredstev za tečaj prispevajo učenci sami. — V krožek elektronike je vključenih 17 učencev. Spoznavajo osnove delovanja elektronskih elementov in vezij. Tudi ta krožek vodi Vinko Logaj. — Tretji teden v novembru seje na šoli zvrstilo kar osem roditeljskih sestankov. Bili so dobro obiskani, na vsakem je sodelovalo od 60 do 80 staršev. Poleg že običajne tematike jcšolassodclovanjem Rdečega križaorganiziralanizzdravstve-nih predavanj, kjer so sodelovali najrazličnejši zdravstveni delavci, tematika pa je bila prilagojena starosti in razvojni stopnji učencev, ki določene razrede obiskujejo. M. B. Prva abonmajska gledališka predstava V petek, 24. oktobra, je bila na odru Sindikalne dvorane prva abonmajska predstava šeste gledališke sezone. S predstavo Potujoče gledališče Šopalo-vič srbskega literata Ljubomira Simo-viča se je predstavilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Besedilo najboljše predstave letošnjega Sterijevega pozorja je po prevodu Vena Tauferja in dramaturgiji Blaža Lukana postavil na oder mladi slovenski režiser Vinko Modcmdorfcr, ki ga prijatelji gledališča že dobro poznajo, čeprav ustvarja šele štiri leta. Pod njegovim vodstvom so nastale že številne odlične predstave, npr.: Rožnati trikotnik (1983), Dežela gasilcev. Za narodov blagor in Summertimcf 1985) ter Bolha v ušesu (1985), ki je lani v okviru abonmaja razvedrila tudi litijsko publiko. V primerjavi z lansko gledališko sezono, ki je bila skoraj izključno razvedrilnega značaja, je letošnja prva predstava kljub humornim vložkom zasnovana mnogo resneje in globlje. Dogajanje na odru je postavljeno v čas okupacije, v mesto Užicc. Nekateri ljudje in stvari so pravi simboli, npr.: batinaš Drobec, ki ga je upodobil odlični Bine Matoh. Drobec je produkt življenjske krutosti in izolacije, njegova bikovka je njegova vest, njegov krvnik, ki mu ne more uiti, tako kot Blagojc Babic (igra ga Tone Šolar) steklenici. Zelo dobro so oblikovane tudi vloge potujočih gledališčnikov: vodja Vasilije Šopalovič je pravi zanesenjak, s štirimi igralci se loti največjih gledaliških projektov (igra ga Sandi KrošI). Igralka Jelisaveta (Dragica Kokot) je še najstvarnejša v skupini inseneuspešnoupira igranju moških vlog. Mlada, lepa Sofija je pravo sonce v svojem ideal iz iranem svetu (Nevcnka Sedlar), Tili p Trnavac (zelo dobro gaje upodobil Janez Starina) se umakne v svoje igralsko telo, zanj so svet le »grde sanje«. Filip simbolizira vero v gledališče in njegovo moč nad posameznikom. Litijsko občinstvo je predstavo k ljub zahtevnosti lepo sprejelo in se skupaj z igralci zamislilo o nakazanih problemih obstoja in moralnosti gledališča: — Kje je meja med gledališčem in svetom? Je to zavesa? — Je gledališče med vojno potrebno? — Ali igralcev ne moti. da jim vislice mečejo senco na prizorišče? — Igralci so lahko doma v vseh časih; iz 6. se selijo v 16. stoletje... — Igralstvo je kot infekcija, bolezen, tudi igralska smrt je drugačna. Irena Prašnikar ŠMARSKI ZVON VABI NOVE ČLANE— mešani pevski zbor Zvon iz.Šmartna, ki je lani praznoval 95-letnieo, šteje 60 pevk in pevcev. Številčno je zbor si cer med največjimi vokalnimi ansambli v Zasavju, nima pa pravega sorazmerja med glasovi, saj primanjkuje predvsem tenorjev in basov — tO je moških glasov. Zbor. ki ga vodi Marjanca Vid ic, že razmišlja o jubileju ob stoletnici delovanja, ki jo želi počastiti z zahtevnejšim koncertni m.sporedom kot ob mi nuli obletnici, zato se mora tudi glasovno okrepiti. Odbor zbora vabi vse fante in može, ki imate posluh in veselje do petja, da postanete naši člani. Vaje imamo vsako sredo ob pol osmih zvečer v glasbeni sobi šmarske osnovne šole. Pridite, pridružite se nam! Nebo vam žal! Na sliki: Zvon ob 95-lctnici obstoja (Boris Žužek) C 1 8 18 8 1 IZ MATIČNEGA URADA Filmska razglednica Od Buda Spencerja do Amadeusa December velja /a vesel in sproščen mesec, zato bo tudi program v litijskem kinu v stilu tega zadnjega meseca v letu. Tam od 3. 12. pa tja do 4. I. 1987 se bo odvrtelo 12 filmov. Kot prvi bo na sporedu italijanski akcijski film SUPER AGENTI / odličnima Budom Spencerjcm in Terencom Hillom v glavnih vlogah. Sledili bosta dve ameriški komediji BLAGO, IZGUBLJENO V LETALU in ZMEDA NA KARI-BIH, med njima pa bo na sporedu še grozljivka PLANET PREKLETIH, Tudi slovenski filmi so vse bolj odmevni in /ato smo scodločili, da vam 17. in 18. 12. predstavimo film DEDIŠČINA. Film pripoveduje skozi vrsto dogodkov v letih 1914—1924 in 1944 usodo slovenske družine i/ naših revirjev. Prvi del veže usodo premožne družine Vr-hunc z vsemi tistimi slutnjami in pričakovanji, skozi katere sc kaže odmiranje starega sveta, pričakovanje nove ureditve, večjega upoštevanja jezika in preustrojitve položaja Slovencev po razpadu avstro-ogrske monarhije. Drugi del je poziv k uporu proti nastajajočemu fašizmu, ki ga skuša vsiliti centralistično usmerjena kraljevska vlada, in se zaključuje s spopadom z Orjuno v Trbovljah, ki ra/reši vrsto družinskih dram. Tretjo generacijo družine Vrhunc spremljamo v življenju vnukinje Veronike, ki s svojim posebnim karakterjem odgovarja na vprašanja usode, nesporazumov in negotovosti, v katerih seji kažejo usode njenih prednikov. Pod režijskim vodstvom Matjaža Klopčiča so v filmu odlično zaigrali: Milena Zupančič, Polde Bibič, Bernarda Oman, Radko Polič, Majda Potokar in drugi. V decembru se nam obeta še ena poslastica, in sicer ogled odličnega ameriškega filma Miloša Formana LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Glavni junak filma je svobodomiselni Randle Patrick McMurphv (Jack Nieholson), ki se mu ne da več prenašati zoprnega dela v zaporu, pa se zato razglasi za norca. Menil je, da bo lažje v miru dočakal izpustitev, šc sanjalo se mu ni, kaj si je nakopal na glavo. Njegov smrtni sovražnik in nasprotnik sc predstavi v osebi glavne nadzorne sestre, ki se zaveda, daje moč in s tem tudi pravica na njeni strani. McMurphv se seveda z vso energijo in bistrostjo temu nasilju zoperstavi in zdrami iz otopelega pristajanja na stvari tudi nekaj najpogumnejših bolnikov. Morala in samoz.aupanje v lastno odločanje naraščata, dokler ne pride do pravega upora. Vladni mehanizem ga sicer zatre, med pacienti sta celo dva mrtva, a cilj samoosveščanja je dosežen. Eden od zapornikov, Indijanec Bromden, uspe celo pobegniti, film da slutiti, da svobodi naproti. Poleg Formana je seveda potrebno omeniti ves tehnični štab in številne odlične igralce, med njimi seveda Jacka Nicholsna v naslovni vlogi. Dva policaja najdeta med nočno službo truplo pomembnega politika. Ko raziskujeta umor, naletita na nevarne sledi, ki vodijo v politično zakulisje. Njuni življenji sta v nevarnosti, kajti lepa in črnopolta morilka nikoli ne zgreši. To je kratka vsebina francoske kriminalke NOČNA PATRULJA. NOČNA IZMENA pa je ameriška komedija. Junak tega filma je poprečen in plah moški, ki se v posebnih okoliščinah spremeni v ponočnjaka, pohotneža in sumljivega poslovneža. Pri svojem lahkem zaslužkarstvu se zaplete v spor z. nevarnimi kriminalci, vendar si reši življenje, ker je tako njim v prid. Tudi osvoji srce sicer »pokvarjenega dekleta, ki pa bo zaradi njega postalo vzor poštenja. Kot je bila navada že v vseh prejšnjih mesecih, bo tudi v decembru na sporedu ena grozljivka. Tookrat bo to ameriški film KRISTINA. Kristina je ime avtu, ki ga mladenič z vso ljubezni jo spremeni iz stare ropot i je v spodobno vozilo. Vsi se mu posmehujejo, a skrivnostni avto postane mladeničev zaveznik in sc maščuje. Po mestu sc začnejo pojavljati trupla. V novo leto 1987 pa nas bodo popeljali filmi ŠKRLATNI DEŽ s Princem v glavni vlogi, Formanov AM ADEUS in ameriška komedija PRI PUJSU, ki pa je namenjena le starejšim od dvanajst let. 15. novembra smo dvignili ceno vstopnic na 300.- din, saj so bili materialni stroški vedno višji in tako nam ni preostalo drugega, kot da zvišamo ceno. Upam, da boste kljub temu ostali naši zvesti obiskovalci. G. Mavretič Poroke, rojstva, smrti... V oktobru seje v občini Litija rodilo 6 dečkov in 9 deklic. Na Bogenšpcrku seje poročilo 54 parov, med niimi: Hočevar Martin, dipl. pravnik iz Ljubljane, in Hočevar Stanka, iz Primče vasi. administratorka, Blcjec Tomaž, vodja gradbišča iz Mengša, in Špenko Metka tehnik-ekolog iz Dola pri Ljubljani, Deželak Janez, strojni ključavničar iz Laškega, in Škorjanc Romana, gradbeni tehnik iz Laškega, Mušič Fvgen, kovinostrugar iz Ljubljane, in Poglajen Neda, vzgojiteljica, iz Ljubljane, Rahne Fmil, pleskar iz Kisovca. in Želcznik Marjanca,pisarniška referentka iz Kisovca. Pandur Darko, dipl. ing. lesarstva iz.Trebnjega, in Strah Marta, ekonomistka iz Podbukovja, Kovač Jože, avtoličar iz Šentvida pri Stični, in Duša Veronika, administratorka iz Velikih Češnjic, Kastelic Janez, skladiščnik iz Velikih Češnjic in Duša Vida, finančni knjigovodja iz Velikih Češnjic, Zupančič Jože, ključavničar iz Sela Šumbcrk, in Ozimek Tatjana, medicinska sestra iz Sela Šumbcrk, Plahuta Brank o, strugar iz Hrastnika, in Zupan Klara, frizerka iz Hrastnika, Grabnar Janez, delavec iz Šcntlampcrta.in Brvar Stanka, prodajalka iz Zagorje ob Savi. Bcnko Vojko, orodjar iz Čemšenika. in Matko Marija, delavka iz Znojil, Sever Vilibald. clektromehanik iz Ljubljane, in Kolarič Suzana, delavka iz Ljubljane, Medved Jože. kmetovalec iz Šentpavla, in Kutnar Tadeja, ekonomski tehnik iz Radohove vasi, Koprivnikar Dušan, trgovski poslovodja iz Litije, in Furar Alenka, učiteljica iz Ljubljane, Zupančič Lovro, šofer iz Ljubljane, in Škorjanc Slavica, administrativni tehnik iz Ljubljane. Povhc Martin, ključavničar iz Hrastnika, in Gričar Marjeta, vodja sektorja družbene dejavnosti iz Hrastnika. Žagar Antun, vodja računalniške operative iz Kočevja, in Čampa Milena, farmacevtski tehnik iz Ljubljane. Koncilja Franc, miličnik iz Kresnic, in Godec Jolanda, višja upr. delavka iz Jcvnice.Cirar Zdravko, voznik iz Litije, in Muzga Blanka, medicinska sestra iz Litije. Mandelj Danijel, kovač iz zagozda, in Medved Anica, frizerka iz Gradišč, Jcre Tonček, slikopleskar iz Črnega potoka, in Čeme Irena, natakarica iz Reke Gozda. Malovrh Alojz, ključavničar iz Golišč, in Škoda Dragica, delavka iz Reke Gozda. Povše Marko, ličar iz Litije, in Erjavec Zvonka, delavka iz Litije, Krizmanić Darko, prodajalec iz Ljubljane, in Dclmcdico Renata, tajnica iz Ljubljane, MartinčičDušan, planer iz Čemšenika. in Grošičar Cvetka, kompletirka iz Gorenje vasi, Škrabanja Branislav, kemijski tehnolog iz Šmartncga pri Litiji, in Pikov-nik Alenka, bančni referent iz Šmartncga pri Litiji. Boljte Saško, strojevodja iz Velikega Vidma, in Vidmar Milena, administratorka iz Trebnjega, Babic Milan, miličnik i> Ljubljane, in Prašnikar Nevenka. prodajalka z Izlak, Višnikar Rudolf, upokojenec iz Gabrovkc in Petje Marija, upokojenka iz Moravske Gore, Vodovnik Danilo, strojni tehnik iz Prevalj, in Zavadlav Anja, študentka iz Ljubljane, Rozman Janko, delovodja iz Dolnjih Praproč. in Grablovcc Mojca, gospodinja iz Kukenberga. Anžur Bogomir, strojni ključavničar iz Litije, in Rovanšck Štefka, delavka iz Lcskovicc pri Šmartnem, Fakin Milna. ing. strojništva iz Zagorja obSavi, in Šinkovec Jana. medicinska sestra iz Zagorja ob Savi. K ozlevčar Matjaž, avtoklepar iz Velike Loke, in Tomažin Dragica, bolničarka iz Korenitke, Ahlin Robert, delavec iz Kranja, in Pestotnik Fanika, študentka iz Kranja. V mesecu oktobru so umrli: Bencgalija Jože, 82 let, iz Šmartnega pri Litiji, Čatcr Albina, 87 let, iz Ljubljane, Tomec Marija. 81 let, iz Kočevja, Urbanec Ana, 82 let. iz Ljubljane, Kralj Edvard, 82 let, iz Litije, Strah Neža, 78 let, iz Črnega potoka, Keresman Antonija Martina. 50 let, iz Črnega potoka, Brcznikar.Janez, 40 let. z Ustja, Pevce Jože, 82let,izSel pri Sobračah, Kastelic Marija, 84, iz Oble Gorice, Mandelj Martin, 78 let, iz Šmartnega pri Litiji, Balant Alojzija. 76 let, iz Litije, Štrus Frančišek, 58 let, s Save, Trombevska Ljudmila, 59 let, iz Litije. JOŽICA ČOŽ ■ II V d i ▼ — u ŠE POMNITE, TOVARIŠ ■ Zamorjeno fantovstvo * ★ * * * ★ S •A ■A ■A * * jr ★ S + ★ * * S + i i * i i ★ * i * ★ i ★ i i * * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * f ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ A- ★ ★ ★ ★ * ★ A- * * * ★ Ar * -k * ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ * * * * ★ * * * ★ * Ar * * * ★ ★ ★ * ★ I ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ * * ★ ★ * * ★ * ★ * ★ * ★ * * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ Tistega dne, ko je Cvetko končal osemletko, je staršema zaupal svojo željo, da bi rad postal klepar. In tako spreten mojster, korajžen in močan kot njegov stric. Mlademu fantiču je bil orjaški stric Avguštin všeč, ker je tako pokončno hodil po strehah in ker so ljudje občudovali njegovo moč. Ko je pred leti končal kleparskadelanašmarski cerkvi, je vse govorilo o njem. Tedaj se je namreč povzpel na vrh zvonika in z nogami obvisel na križu z glavo navzdol. Takoj ko je prišel dol. so ga zaradi nevarnega dejanja in on-ečaščenja svetega križa uklenili trije orožniki in odgnali. Pred litijskim mostom pa je strgal verige z rok, pometal orožnike po obrežju in sevr-nil v delavnico. Podobno kot seje šel njegov starejši brat učit za pleskarja, sestra pa za šiviljo, seje tudi Cvetko s štirinajstimi leti odpravil z Brega pri Litiji k stricu v Celje učit se kleparskega poklica. Mojster, kije bil zelo vesten in natančen, gaje v delavnici vpeljal v uk, kleparski pomočnik Ivanko pa mu je razkazal mesto. Njegove sanje o kleparju so se kmalu zmeglile, kajti delati je moral od jutra do večera. V njegovi šibki postavi in nežnih otroških rokah je pojenjavala moč, občudovana drznost pa se je zgubljala v vsakdanjih grobostih in nevšečnostih. Naporna delovna praksa in učne razmere s strogim redom so postale take, da ni vzdržal. Pobegnil je domov, a se je seveda moral kmalu vrniti. Tedaj je po Evropi že besnela druga svetovna vojna. Ob sovražnem napadu na Jugoslavijo je Cvetko delal na neki palači v Mariboru. Ko seje vrnil v delavnico v Celje, ni več našel tam svojega mojstra, kajti Nemci so ga že izselili v Srbijo ter postavili za upravnika komisarja. Tasejevselil v njegovo stanovanje in prevzel vse premoženje. Potlej je postal u k še bolj garaški in ponižujoč. Nemško nasilje ni bilo samo kruto, ampak tudi krvavo in uničujoče za Slovence, posebno v Celju, ki so ga imeli okupatorji za nemško mesto. Zato je začelo hitro vreti uporniško gibanje. Tudi Cvetko se mu je kmalu pridružil. Kar v delavnici seje zbrala akcijska trojka, ki jo je vodil Ivanko, predvojni komunist, člana pastabila vajenca Jožlck in Cvetko. Izvajali so napisne in sabotažneakcije, raznaša-li revolucionarno literaturo in vzdrževali zveze z drugimi aktivisti. Zbirali so tudi opremo, orožje in strelivo, ki ga je odvrgla stara jugoslovanska vojska, ter ga skrivali na ske- dnju Ivankovcgadoma vZadobrovi. Deževnega dne je odšla trojka v delovnih oblekah v Zagorje, kjer je pred dnevi izvajala inštalaterska dela, in od tam prinesla v kleparskih torbah precej izvodov proglasa Osvobodilne fronte, ki je pozival na vstajo. Ivanko jih je natorazpečal po terenu. Zgodaj spomladi sta Ivanko in Cvetko popravljala streho in žlebove na poštni stavbi v Celju. Po končanem delu sta pod tramovje na podstrešju podtaknila gorečo svečo in odšla. Zvečer je izbruhnil požar, a so ga Nemci hitro pogasili. Drugi dan so gestapovci oba fanta prijeli, ju v delavnici ukleščili v stroj za vihanjc pločevine in bičali s kovinskimi maticami, nanizanimi na žico. Sklepali so, da sta onadva zanetila požar, a ker nista priznala, so ju skupaj z .ložlekom zaprli vjetnišnicoin mučili po preizkušeni nacistični metodi. Naslednji dan so jih, fizično nezmožne za delo, spustili pod pogojem, da ne govore med seboj in se ne sestajajo. Čeprav je nemški komisar razbil trojko tako, da so delali vsak na svojem delovišču, so se fantje naskrivaj sestajali, se dogovarjali o akcijah in jih izvajali. Junija pa je gestapo odkril njihovo podtalno dejavnost in med prvimi aretiral Ivanka. Cvetko, ki je delal v Zagorju, je nemudoma prekinil delo, češ da se mu je ponovilo vnetje slepiča, za katerega seje že zdravil, in odšel domov. Že naslednji dan, ko se je sonce prevesilo čez zenit. Cvetko pa je pomagal domačim pri žetvi ječmena na Grbinu, sta pridrvela na motorju s prikolico gestapovce in orožnik ter prijela tudi njega in ga odvedla v litijske zapore. Tam so ga zasliševali in trpinčili. Ker pa zanj niso imeli nobenih dokazov, so ga po dveh tednih premestili v zapore Starega piskra v Celje in ga pahnili v samico. Po večkratnem zasliševanju in mučenju so Cvetka soočili tudi z Ivankom, a niso uspeli ničesar zvedeti o organizaciji. Toda Ivanka so potem, koso mu dokazali,dajenapi-sal neko poročilo, ki so ga našli pri partizanskem kurirju na Pohorju, tako zverinsko mučili, da so mu nevarno zlomili obe nogi in roki. A se ni vdal. Avgusta so zapornike odgnali kot talce na dvorišče Starega piskra, kjer je bil vsak peti odbran in potem ustreljen. Ker polomljeni Ivanko ni mogel hoditi, so ga po tleh privlekli na morišče in ustrelili. Tisti, ki so ostali živi, so morali mrtve jetnike pol- ožiti v krste in naložiti na kamione, da so jih Nemci odpeljali neznano-kam. Kdor ni hotel ubogati, ga je zadel gestapovski strel. To grobarsko delo je zaoralo v Cvetkovi notranjosti tako globoko brazdo, da mu spomin ni dal nikdar več miru. Nekateri jetniki, ki jih ni zadelo štetje na pet, so bili odpeljani v zapore na grad Bori pri Ptuju. Tam se je zasliševanje in mučenje nadaljevalo. Toda Cvetko tudi pod smrtno grožnjo ni priznal nobeneodobtožb, s katerimi so ga bremenili. Preveč odpora in gnusa se je že nabralo v njem, da bi se sploh mogel odzivati na vprašanja gestapovcev in njihovo zverinsko početje. Minili so trije tedni mučeniške morije, ko so tudi Cvetka stlačili v živinski vagon in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Tam je postal gola številka, ki so jo nacisti vpisali v seznam smrti, da bi jo potem iztrebili kot plevel iz arijske rase. A ne takoj. Iz življenj internirancev so hoteli izžeti vse, kar seje še koristnega dalo. Čeprav so morali opravljati težaška dela v kamnolomu ves dan. v vročini in mrazu, so jih hranili kot prašiče. Dajali so jim kuhano repo in peso, včasih pa še kakšno korenje ali krompirjeveolupke. Pa še tesvinjske šare ni bilo dovolj. Bilo je pošastno. Če je zaradi izčrpanosti ali bolezni kdo omagal ali pa ni upošteval kakšne kaprice stražarja, ga je ta enostavno pobil s kakšnim orodjem ali ustrelil. Po končanem delu so morali jetniki sami pobrati mrtve tovariše in jih spraviti do krematorija, ki je s sežiganjem trupel zasmrajal barakarsko taborišče. Svojci niso dolge štiri mesece ničesar vedeli o Cvetkovi usodi. Potem pa je uspel odposlati kartico s pozdravi in sporočilom, da mu lahko občasno kaj pošljejo, največ pa kilogramski paket hrane. Besedilo je bilo seveda napisano v nemščini, da so ga lahko nadzorniki pregledali, sicer ga ne bi oddali na pošto. Obvezno je moralo biti napisano, da se ima dobro. To seveda ni bilo res, saj so domači vede-li, daje tako pisal domov tudi njegov stric Erancin iz Zagorja, ki ježe dve leti prej podlegel prav v tem taborišču. Cvetku so domači pošiljali zlasti prcpcčencc, suho sadje in sladkor. To gaje malce spravilo pokonci, koga je že dalj časa dajalo kronično vnetje črevesja. Paket pa je imel tudi veliko moralno moč, saj je vedel, da so njegovi le živi in doma. Po osmih mesecih taboriščne kal-varijc so ga odpeljali v upravno zgradbo. Tam mu je gestapovce gu-sarskega videza dejal, da so ugotovili, daje mladoleten in bolan, in kerse ni teže pregrešil zoper red v taborišču, ga lahko spuste domov. Pogoj je bil, da pred odpustom podpiše, da ne bo storil ničedar zoper nemški rajh in da bo molčal o vsem, kar jedoživel v taborišču. Kose je vrnil domov, čustveno zelo prizadet, shujšan in bolan, ostrižen do golega, ni bil več tisti dobrodušen fant igrive živahnosti in bujnih las, ampak skrajno izčrpan okostnjak. Da bi ga ohranili pri življenju in spravili k sebi, gaje obiskal litijski zdravnik in dal domačim navodila za okrevanje. Bil je nebogljen in preslaboten, da bi zbežal, če bi mu grozila kaka nevarnost. Zato sije razumsko prizadeval, da bi čimprej okreval. V tem je zaupal vase, a je strašno trpel, ker sta ga razjedali dve zahtevi, ki mu jih je postavil gestapovce v taborišču. Ciledc prve, da ne bo delal proti nemški ureditvi, je vedel, da bo stori I prav nasprotno. Za drugo, da bo molčal o grozotah v taborišču, pa je razvijal klopčič bližnje preteklosti počasi in si v težko prizadeti notranjosti urejal zaporedje dogodkov v treh ječah in taborišču smrti ter jih zaupal le materi. Ko ji je pripovedoval o teh grozodejstvih, seje začel tresti, živci na obrazu pa so mu trzali in mu spačili obraz. »Ni bilo najhuje, ko so me zverinsko pretepali,- je dejal Cvetko, »ampak, ko so me obešali za noge in polivali z mrzlo vodo, ki seje odecjala zobleke in polzela po obrazu natla... In tedaj, ko so mi med zasliševanjem svetili z močno lučjo v obraz.« Potem gaje začelo dušiti, ko pa je prišel do sape, je nadaljeval: »V taborišču pa je bilo ostudno, ko so nas v prenapolnjenih barakah ujedale stenice in uši, nekatere so celo obgrizle podgane, izčrpavale so nas garje, driske in druge hude bolezni. Mnogi so izgubili upanje, da se bodo še kdaj rešili tega pekla, in jih je večinoma pobralo. Drugi smo se med seboj bodrili in tudi v brezupu vztrajali ter iskali sleherno bilko za preživetje.« Mati gaje sprva zbrano poslušala, potem pa jo je razbolelo srce za hip stisnilo, daje za nekaj časa obležala v postelji. Živega me gestapo ne sme nikoli več dobiti v roke, si je venomer dopovedoval v živčni napetosti in večnem strahu. (Se nadaljuje) Pot v Jajce Iz publikacije Pot v Jajce danes že pokojnega avtorja Antona Brica — Sila, nekdanjega spremljevalca v glavnem štabu NOV in POS, objavljamo ob bližnjem prazniku republike odlomek s te zgodovinske poti. Drugi danje v Livno prišla večja skupina oficirjev, med njimi je bil tudi Slika — Tone Sotlcr, ki je bil v vrhovnem štabu spremljevalec tovariša Kardelja. Slika je že v Jajcu zvedel, da smo mi v Livnu. Povedal mu je general Avšič, zato nas je v Livnu takoj poiskal. Bilje Albinov dober tovariš, pa tudi jaz sem ga poznal iz Baze 21. Snidenje je bilo veselo, pripovedoval nam je, kako so potovali s Krištofom v vrhovni štab. Zelo zaupno nam je povedal, da sedaj odhjaj s šefom prve vojne misije NOV in POJ pri zahodnih zaveznikih v Kairo, kjer je zavezniški glavni štab. Šef misije pa je bil Ivo Ribar Lola, sekretar Skoja. Ker zavezniški avioni niso mogli prileteti na Glamočko polje zaradi slabega vremena na.Iadranu.sosklcni-li, da se odpeljejo z našim DO 17do Italije. Do 17 je bil lahek dvomotorec, v prostor za bombe pa Kje lahko Stlačilo 7 do 8 ljudi. Vozil gaje Džemil Bukovac, ki je z njim tudi pobegnil k partizanom. Drugi dan dopoldne smo slišali, koje DO 17 letel nad Livnom in se usmeril proti severu na Glamočko polje. V Livnu namreč ni mogel vzleteti, zatojeodšel naGlamočko polje, kjer je bila steza bolj trda. Tu bi se morala naša delegacija tudi vkrcati. Pozno popoldne seje Slika vrnil v Livno, bilo je 27. novembra. Spremil je težko ranjenega polkovnika Miloje-viča, ki je bil tudi član delegacije, namenjene v Kairo, v livanjsko bolnico. Ko so se na Glamočkcm polju vkrcali v DO 17, je izza hriba priletel nemški llenschcl, šolski dvokrilec. Ko je opazil DO 17 na vzletni stezi, se je brž obrnil in pričel mitraljirati. Spustil se je povsem nizko in kar z roko odmetaval bombe na naše. Letalo je bilo večkrat zadeto in se je vnelo. Ob letalu je bilo šest mrtvih, med njimi Ivo Ribar Lola in dva oficirja zavezniške misije pri vrhovnem štabu. Kako je nemški avion našel naše letalo ravno ob vkrcavanju, nismo izvedeli. Lahko da je bil redni kontrolni prelet, ali pa je letalo izdal ustaški radiotelegrafist, skrit v Livnu. Če bi bilo letalo v zraku, bi sovražnemu Henschlu gotovo ušlo. Težak udarec smo vsi sprejeli z velikim nemirom, saj je bilo očitno, da je konspiracija v Livnu slaba. Saj so nas že otroci poznali in govorili: »To su vijećnici, idu Titu u Jajce!" Že drugi dan je prišlo iz Jajca naročilo, naj takoj pridemo v Jajce. Popoldan smo se naložili na kamione in odpeljali iz Livna v precej visoko pobočje. Tu je bilo že dosti snega in na kamionih je bilo zelo hladno, oster veter in mraz sta nam počasi lezla do kosti. Prišli smo v Bugojno. Od tod smo prešli v dolino Vrbasa in skozi Donji Vakuf do Jajca. Malopred mestom smo se izkrcali s kamionov. Most čez reko Vrbas je bil porušen, s kamioni nismo mogli čez, sloje le peš. Odšli smo proti mestu. Ko smo prišli v Jajce, je bila že pozna noč. Namestili so nas v večji zgradbi, v gimnaziji. V veliki sobi je bilo nekaj slame, kjer smo hitro zaspali. Zjutraj sta nas obiskala tovariša Ldvard Kardelj in Boris Kidrič, po kratkem razgovoru sta odpeljala delegate na drugo stran mesta, v zaklonišča ob tovarni Elektrina. Tu so pripravljali gradivo za večerno zasedanje. Našo zaščitno četo so poslali v zasedo na pokopališče nad mestom. V mestu je vladalo vojno stanje, povsod si videl straže in zasede, vsako gibanje je bilo prepovedano. Mesto je bilo kot izumrlo. Večkrat so se čez dan prikazala sovražna letala, nekajkrat zaokrožila nad mestom in spet odletela. Verjetno so slutila, da se tu nekaj pripravlja, zato so mesto slikala iz zraka. Tudi naše protiavionske zasede niso streljale, da se ne bi izdale sovražniku. Popoldan se je Albin vrnil iz zasede, k nam so prišli Kardeljevi spremljevalci, ki so bili žc nekaj časa v vrhovnem štabu. Z vsem smo sedobro poznali, saj smo bili skupaj v Bazi 20 in 21. Ti borci so bili Jože Modic Ižanc, Tomo Jože kopač in Henrik Miklavec Henrik. Peljali so nas v trdnjavo nad mestom in nam razkazali mesto, ki leži pod tr-dnjavskimi razvalinami kot na dlani. To je prelepo mesto, stisnjeno med visokimi hribi in pobočji s precejšnjo industrijo. Pod trdnjavo so po hribu gosto posejane majhne hiše v značilnem turškem slogu, med njimi pa so tudi večje, begovske. Vse so krite z ozkimi lesenimi skodlami. Bil je čudovit pogled, kot da bi lastovke zgradile svoja gnezda na visokem hribu. Tu seje tudi videlo, da je mesto večkrat menjalo lastnika, veliko hiš je bilo požganih. Z Albinom sva I lenriku zaupala najino veliko željo, da bi videla vrhovnega komandanta tovariša Tita. Odpeljal naju je v ozko. strmo ulico. Povedal nama je, da gremo v majhno bosansko hišo blizu porušenega zvonika pravoslavne cerkve, v gornjem delu mesta. I :im lito živi in dela s svojimi najožji mi sodelavci. Mogoče je še Ižanc na straži, pa nam bo povedal, alijetu. Drugače pa ga bomo videli zvečer na zasedanju. Počasi smo se vzpenjali po ozki, s kamni tlakovani strmi ulici. Izza ovinka je po ulici prihajalo nekaj oficirjev, z njimi je šel tudi velik pes volčjak. »Drugi je Tito,« je šepnil Henrik. Čeprav sem o njem žc veliko slišal, njegove slike še nisem videl, me je njegova živa podoba, plemenitost njegovih potez tako prevzela, da sem kar okamenel. Anton Bric-Sil DOBRA VOLJA IZ PARTIZANSKEGA NAHRBTNIKA Jože Štok-Korotan Sčetinarji Zgodilo seje v Črnem grabnu jeseni 1943, ko je bila na pohodu nemška ofenziva. »Mirko, treba bo dobiti kaj boljše hrane, da ne bo padla morala borcev,« ukaže Kranjc komandantu bataljona. Pod noč se drugi bataljon Šlandrove brigade odpravi na pot. Zasedi pred postojankama Krašnja in Blagovnica sta te na preti. Komandant Mirko se s skupino borcev odpravi v mlin pod Limbarsko goro. » Vi ste pošteni, slabega ne vemo o vas,« začne govoriti Mirko zaskrbljenemu mlinarju. »Toda treba nam je pomagati. Švabi so blizu, ofenziva je, pa ne smemo rekvirirati tam, kjer bi nas potem prijavili Nemcem. « -Oh. svet križbotji!« vzdihne mlinar in skleparokekoobmolitvi. »Kajnaj storim, ko lahko zdajle pridejo semkaj Nemci?« »Sami recite, kaj bi nam lahko dali!« sete v besedo Samo. »Kajpa bi radi?« vpraša mlinar. »Moke, pa kakšnega ščetinarja.« odgovori Mirko. »Nemogoče! Prašiča ne moremo dati!« odsekano odvrne žena. »Zakaj pa ne?« se začudi partizanski poveljnik. »Ker so vsi oddani!« zatrjuje gospodinja. »Komu?« vpraša Mirko. »Tri bomo zaklali, enega pitanca moramo oddali Nemcem, enega rejenca smo obljubili sosedu, dva pa bomo redili naprej.« hiti tarnati zgovorna mlinarica. »Tistega, ki je namenjen Švabom, bomo vzeli mi!« odloči Mirko. »To se ne sme zgoditi!« kriči lenska in hiti za partizani, ki so se napotili v svinjak. »Ne boste ga vzeli!« zavpije. Pa te pade strel in prvi debeluhar se zvali po tleh. Žena se huduje in kraka, želeč. da bi vsaj Nemci slišali, prihiteli semkaj in rešili prašiča. »Mamca, če ne boste liho. bom ustrelil še enega!« de Mirko. »Pa ga ne boste!« šehujezakriči. Mirko pomeri v drugega prašiča in sproti. Samo ga hitro zakolje, dva borca pa ga začneta razsekavati. Žena še huje vpije. Mirko pa ustreli še tretjega. »Mamca, če ne boste liho. bo Mirko poslrelil vseh sedem.« prigovarja Samo kmetici, pa že pade strel. Štirje rejeni sčetinarji leže na tleh. Zdaj je vmes posegel gospodar, ki je iz shrambe prinesel vrečo mok e in lit er žganja, rekoč: »Beži, baba! Ti si kriva, da smo ob šliri rilce!« In natoči šilce žganja Mirku. Po osvoboditvi je bil v bližnjem gozdičku partizanski tabor. »Alo me še poznate?« prijazno vpraša neka ženica podpolkovnika Mirka in ga radostno pocuka za rokav. »Oprostite, mamca, ne spominjam se vas,« odgovarja Mirko. »Ali se spominjte, kako ste v našem svinjaku streljali prašiče?« sedobrika žena. »Aha! Tiam pod Limbarsko goro.« se spomni stari partizan. »Da. da! Ne zamerite mi.« se opravičuje kmetica. »Saj veste, do takrat nisem mogla vedeti, da imate le vi prav.« Jože Štok — Korotan Markova polbrada Kuhar Marko ni imel nikoli časa za britje. Spomladi 1943 je bil že tako kosmat, da se mu je neurejena brada vrtinčilaže v kozji fiks. Sram ga je bilo pred partizani, še prav posebno pa pred dekieti. Neko popoldne se je zaklel, da bo čakal vse dotlej, da pride pri bataljonskem brivcu na vrsto za britje. In res! Čakal je tri ure, potem pa je prišla noč. Brivec Sil je legel k počitku, kajti ponoči vgozdu ni mogel briti. Tisto noč je šel Marko spt k Silu. Zjutraj mu je pomolil v rokonažicano klobaso in sedel na partizanski stol za britje, se pravi, na najbližji bukov štor. Koje Sil pospravil klobaso, je prijel za delo... Ko se je Marko pogladil po lepo obriti levi ličnici in bradi, je nad taboriščem zarcgljal nemški mitraljez... In Marko sije napol obrit obliznil milnico, pod nosom pa obrisal za klobaso, ker je hodil še nekaj dni tak z napol obrito brado. PREDILNICA LITIJA v Litiji p.o. 61270 LITIJA Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavce za delo v neposredni proizvodnji Vabimo nezaposlene delavce iz krajevnih skupnosti Gabrovka, Primskovo, Vintarjevec in Štangarske Poljane, od koder imamo organiziran prevoz na delo. Zglasite se v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije. MKRKUR — trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj. Koroška c. 1, TOZD PRODAJA NA DROBNO, n.suh.o., Kranj Kranj, Cregorčičeva 8 objavlja prosta dela in naloge prodajanje blaga v prodajalni Tehnika Litija Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Ponudbe pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Merkur, Kranj, Koroškac. 1, kadrovsko-socialna služba. ZAHVz\LA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica ter svaka FRANCIJA ŠTRUSA se zahvaljujemo vsem znancem in krajanom, ki so ga pospremili na poslednji poti. Posebna zahvala naj velja sosedom za pomoč v težkih dnevih. Zahvaljujem se predsedniku Gasilskega društva Sava Stanetu Šuštarju za ganljiv govor in Ivanu Bohu ter godbi. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. Žalujoča žena Mici ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE KOS se iskreno zahvaljujemo za številna pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ZZB Litija, Predilnici Litija, tov. Boletovi in tov. Jesensku za poslovilne besede, pevcem za zapetežalostinkein trobentaču za presunljive trenutke Tišine. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Živeli — umreti je usoda naSa, a cilj nam je visoko posajen! Glej to drevo:za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen... (Župančič) ZAHVALA Ob boleči iz prerani smrti CIRILA HAUPTMANA se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem, sosedom in prijateljem za izkazano pozornost ter za darovano cvetje. Posebej velja zahvala za tople besede govornikoma Predilnice Litija in Rokometnega kluba Usnjar ter pevcem in Sindikalnemu pihalnemu orkestru Litija za poslovilne pesmi. Hvala vsem! Žena Majda, otroka Simon in Nina ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta MARTINA MANDLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sož.alje in mu darovali cvetje. Posebna hvala pevcem Zvona iz. Šmartnega in Sindikalnemu pihalnemu orkestru iz Litije. Hvala VVO Litija, Predilnici Litija, IUV Šmartno, Institutu Jožef Štefan iz Ljubljane in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi najine drage mame LJUDMILE TROMBEVSKE roj. KRES se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in patronažnim sestram Zdravstvenega doma Litija za pomoč ob njeni težki bolezni. Litija, 12. 11. 1986 Hčerka Pavlina in sin Tomi Je v Litiji voda že pitna? V Litiji je že nekaj časa potrebno spoštovati stroge preventivne ukrepe glede uživanja vode iz mestnega vodovoda. Kljub informacijam, kijih občasno objavlja dnevno časopisje pa okrog pitnosti vode kroži vse polno informacij. Da bi tudi naše glasilo — čeprav izhaja mesečno — pripomoglo k oblikovanju prave in popolne informacije o tem problemu, smo se obrnili na izvršni svet občinske skupščine, kjer so oblikovali posebno delovno skupino za spremljanje vodooskrbe. Danes v celoti oblavljamo njeno informacijo. INFORMACIJA o dosedanjih aktivnostih v zvezi z vodooskrbo mesta Litije in Smartna Konec avgusta seje na področju mestnega vodovoda Litija in Šmartno pojavila hidrična epidemija. Mnenje zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma Litija,sanitarne inšpekcije in Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana je bilo, daje možen vzrok pojava obolenj vpitni vodi, karje bilo tudi laboratorijsko anamnestično, kemično in epidemiološko potrjeno. V zvezi s tem seje pristopilo k izvajanju naslednjih ukrepov: 1. Zaradi varovanja zdravja ljudi je bil dne 29. 8. predpisan ukrep prekuhavanja vode za uživanje do preklica. Ukrep je bil občanom posredovan z obvestilom preko Radia Ljubljana in pisnimi obvestili inšpekcijskih služb SO Litija, ki so bili razdeljeni po gospodinjstvih. 2. Za nadaljnje spremljanje kvalitete pitne vode so bile angažirane naslednje službe: — Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana; — Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana; — mariborski Zavod za socialno medicino in higieno; — Zdravstveni dom Litija; — inšpekcijske službe Skupščine občine Litija. Predlog kloriranja vode, ki ga je podal Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, ki bi nadomestil ukrep prekuhavanja vode, je bil odložen zaradi vsebnosti fenolnih substanc, ki so bile prisotne že pred pričetkom gradnje vodovoda. Zaradi preverjanja vsebnosti le-teh sta vzorce vode ponovno pregledala ljubljanski in mariborski Zavod za socialno medicino in higieno. Rezultati analiz mariborskega zavoda so pokazali, da so v vodi prisotne še druge kemične substance v sledovih. Že od samega začetka pojava obolenj se je voda spremljala bakteriološko in kemično. Rezultati analiz so pokazali, da prihaja do poslabšanja vode v bakteriološkem in kemičnem smislu pri spremenjenih hidroloških razmerah (močno neurje ali večdnevno deževje). 3. Ko so se iskali vzroki bakteriološkega in kemičnega onesnaženja vode, se je ugotovilo, da se nahaja v bližini vasi Veliko Trebeljevo divje odlagališče odpadkov, ki je oddaljeno od velikega zajetja Reka Gozd okoli 1 km. Pri sanaciji vodooskrbe je sodeloval tudi Geološki zavod Ljubljana, katerega predstavnik si je ogledal divje odlagališče in varstvene pasove v Reka Gozdu. Poleg tega je obvezal tudi vzorce zemlje v grapi tik nad zajetjem in tik pod smetiščem. Določena so bila tudi dodatna mesta odvzema vzorcev vode za nadaljnje analize, ki bodo služile geologom za natančno ugotovitev mesta, kjer prihaja do onesnaženja vode. Ne glede na izvide omenjenih analiz je Geološki zavod predlagal: — takojšnjo odstranitev divjega odlagališča, — izločitev dela drenaže velikega zajetja, kjer po njegovem mnenju prihaja do onesnaženja vode. Poleg tega Geološki zavod nadaljuje preiskave, na podlagi katerih bo podal predloge za sanacijo vodnih zajetij v Reka Gozdu. 4. Na predlog Geološkega zavoda Ljubljana je KOP Komunala Litija pristopila k realizaciji naloženih nalog: — pozvan je bil projektant vodovoda zaradi projektne rešitve izločitve dela drenaže. V zvezi s tem je bil odkrit del drenaže, karje potrebno za izdelavo projekta izločitve dela drenaže, — za odstranitev odlagališča bo KOP Komunala pridobila odgovarjajoči stroj od VGPTOZD Hidrogradnja Ljubljana, ki bo sposoben odstraniti odloženi material divjega odlagališča na Velikem Trebeljevem. 5. Že od samega začetka je Izvršni svet Skupščine občine Litija spremljal stanje in vodil aktivnosti v zvezi s sanacijo vodooskrbe. Za operativno izvajanje aktivnosti je dne 30. 10. imenoval tudi posebno delovno skupino. Vzpostavil je tudi stike z občino Ljubljana Moste Polje, ker se na tem območju nahaja že prej omenjeno odlagališče in del parcelnih številk varstvenih pasov. S to občino je dogovorjeno, da čim hitreje sprejme Odlok o varstvenih pasovih in da na tem območju prepreči vse nadaljnje posege v prostor, ki bi lahko dodatno vplivali na zajetje v Reka Gozdu. Iz vseh dosedanjih analiz je razvidno, da je voda občasno oporečna, zaradi česar ukrepa prekuhavanja ni možno preklicati. Za končno sanacijo vodnih zajetij v Reka Gozdu bo potrebno počakati na dodatne analize vode in zemljin, ki bodo osnova Geološkemu zavodu za izdelavo sanacije v Reka Gozdu. Sanacija je strokovno zahtevna naloga, ki zahteva daljše časovno obdobje. Delovna skupina za spremljanje vodooskrbe v Litiji in Šmartnem ) ŠPORT IN REKREACIJA NOGOMET Občinska nogometna liga V okviru TVD Partizan Litija deluje občinska rekreacijska liga v malem nogometu v kateri nastopa 7 ekip, ki po dvokrožnem liga sistemu tekmujejo za naslov občinskega prvaka v malem nogometu. Končan je jesenski del tekmovanja, v katerem je ekipa ZAVRSTNIKA zasluženo na prvem mestu, saj je vsa srečanja dobila. Spomladi se bo tekmovanje nadaljevalo zdrugim delom, po zaključku lige pa bo tradicionalni zaključni turnir. Lestvica po jesenskem delu: 1. ZAVRSTNIK 6 6 0 0 28:6 2. HOTIČ 6 4 0 2 33: 19 3. SAVA 6 4 0 2 19:11 4. DOLINA 6 3 0 3 26:22 5. ZL 6 2 0 4 19:32 6. GRADEC 6 114 9:21 7. TIŠJE 6 0 1 5 5:28 12 točk 8 8 6 4 2(-l) 1 Plaznik Mirko Enosobno stanovanje 29 m2 (na Maistrovi I) zamenjam za dovosobno. Ponudbe sporočite po telefonu št. 881-617, GO. Sejem rabljene in nove smučarske opreme TVD Partizan Litija bo tudi v letošnjem letu pripravil sejem rabljene in nove smučarske opreme. Na sejmu boste lahko prodali smučarsko opremo (smuči, vezi, palice, čevlje itd.) ali pa kupili omenjene artikle po precej nišji ceni. Posebna komisija bo ocenjevala posamezno opremo, lahko pa jo boste sami prodajali na sejmu. Pripravljen bo tudi serviser za montažo vezi,s svojimi artikli, ki jih boste morda kupili, pa bo sodeloval tudi Centromerkur. Sejem bo v dvorani na Stavbah v soboto, 13. decembra, od 9. do 16. ure ter v nedeljo, 14. decembra, od 9. do 13. ure. ŠAH Planinšek zmagovalec Po devetih šahovskih turnirjih je med pionirji v vodstvu Marjan Planinšek s 170 točkami pred Tinkom Dolinškom, 110 točk, Alešem Obrezo in Simonom Rusjanom, vsak po 85 točk, in Primožem Vidicem Z 31 točkami. Med pionirkami pa je vrstni red naslednji: Liljana Janežič, Petra Pregrad in Sandra Pregrad, vsaka po 25 točk, pred Majo Fašing, 20 točk. ŠAHOVSKI KLUB LITIJA GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija, t.lami urednik: Andrej Kralj, llrejauredniškiodbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bcrnik, Rudi Bregar, Dušan Cnezda, Franc Končar, (iorazd Mavrctič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. .lovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Rig Ren so Aleksander Kokoš ar. Karlos Valderama, Radovan Kokošar, vodja Janez Rijavec z muco Catty ter Vladimir Čadel (z leve proti desni). Za Srako še Big Ben -prijave še do 5. decembra Zaradi precejšnje zasedenosti dvorane na Stavbah je ta mesec odpadel ■koncert skupine Big Ben, zato bodo nastopili v soboto, 6. decembra, ob 20. uri. Torej, prvo soboto v decembru Big Ben iz. Nove Gorice, v petek, 28. novembra, pa se boste prav tako v dvorani na Stavbah zabavali ob najpopularnejših video posnetkih potujoče videodiskotekc Sraka. Za konec leta pa Center interesnih dejavnosti organizira celodnevno prireditev za vse, ki se želite sprostiti. Že v prejšnji številki smo vas obvestili, da se prijavite na ta ročk festival. Čas za prijave je podaljšan do 5. decembra, ko morajo glasbene skupine, ki bi rade nastopile, poslati posnetke skladb, na podlagi katerih bo komisija iskala najboljše skupine. Celoten program bo zadnjo soboto potekal na Stavbah v Litiji. Popoldne bo program za otroke, zatem film in zvečer še festival glasbe. Pri prireditvi bo sodelovalo tudi združeno delo in Dnevnik, natančnejši program pa bomo objavili v naslednji številki, prebrali pa ga boste tudi na plakatih. Rudi Bregar Gostišče GRAD Ponoviče prireja SILVESTROVANJE Cena: 10.000.- Igrajo Šentviški fantje Informacije: (061) 881-151 Igra narave Ne, ne, le nikar se ne prestrašite, dragi bralci! Ne gre za odsekano roko, pač pa za igro narave. Na njivi Žitnikove Mirni iz Vintarjevca je zrasla tale nenavadna, po svoje kar malce strašljiva repa. Narava se pa res zna tudi pošaliti. kajne?(J.S.,foto: Zofka)