Naročnina listu: =
Celo leto .
Pol leta
K 10--
5 — 2-50 1*—
Četrt leta	.	r	”
Mesečno	.	.	„
Zunaj Avstrije: =
Celo leto	.	.	K	15*—
Posamezne Številke is 10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se racunijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniSlvo: Maribor n _«	.	n _	.
SeroSka ulica 5. = Telefon St. 113. NCOđVlSClt POllllČCH llSt Za SlOVCHSkO ljudStVO.	vsä^dan odM.-ia”dVnold.
dopold.
Cesar vrlim vojakom!
Avstrijske čete zavzele ruska mesta. — Crnagora napovedala Avstriji vojsko. — Boj za Belgrad. — Crnogorski in srbski vpadi po
naših vojakih odbiti.
Cesar svojim vojakom!
Dunaj, 7. avgusta.
Cesar je izdal sledeče povelje na armado in mornarico: Z navdušenjem hite vojaški zavezanci vseh Mojih narodov pod orožje in zastavo. Se preje, kakor se je pričakovalo, dosežejo vojne čete vojno stanje.
Vsakemu Mojemu vrlemu vojaku je znano, da bomo morali odbijati sovraštva polne napade in se bomo morali, združeni z našimi slavnimi zavezniki, boriti za pravično stvar.
Trdna vez zvestobe Vas veže do Vašega najvišjega vojnega poveljnika, do domovine. Vi, Moji vrli vojaki, greste z zaupanjem v težke boje, ki vas čakajo. Spominjajte se svojih prededov, ki so v neštetih bojih in viharjih visoko čislali zastavo in jo nosili v zmagonosni boj.
Posnemajte jih v hrabrosti in v vstraj-nosti !
Pokažite sovražnikom, kaj premorejo Moji, z gorečo ljubeznijo do domovine napolnjeni in tesno združeni narodi!
Bog Vas naj blagoslovi, vrli Moji vojaki, in naj Vas vodi do zmage in slave!
Dunaj, 6. avgusta 1914.
Franc Jožef 1. r.
Prodiranje avstrijskih čet na Rusko.
Dunaj, 7. avgustja.
(Uradno.) Proti (Rusiji se je začela voJJska v Četrtek, dne 6. avgusta, s prodiranjem pri Krako-vem. Močnejša kavalerija s kolesarji lin infanterija sta stopili na ruska tla, se polastili mest Ojlkuš in Voibrom in stopili v zvezo z nemškimi Četami, id prodirajo od Censtohova jn Bendzine/. Ruski obmejni hribi severno od Krakovega in pri Novem Brzesko na severnem bregu reke Visle ' so v na|ši posesti. — Poljsko prebivalstvo' sprejema z navdušenjem naše Čete,
Olkuš je rusko okrožno mesto na Ruskem Polj • skem ter leži na važni železnični progi Mfislovic— Ivangorod. Šteje okbli 8000 prebivalcev.
Voibrom je majhen fabriškii kraj, kakih 15 km oddaljen od mesta OLkuša. Šteje pa okroglo 4000 prebivalcev.
Nove Brzesko leži na reki Visli, oddeljeno 20 km proč od Krakovega.
Z avstrijsko srbskega bojišča.
Crnogorski in srbski vpadi — zmagovito odhiti!
Dunaj, 6. avg. zvečer.
(Uradno.) Poročila, ki prihajajo z južnega bojišča, se glasijo, kakor drugače ni bilo pričakovati, zelo ugodno. Seveda se gre tudi sedaj pred vsem za majhne spopade. 'Srbi so poskušali priti na bosansko zemljo pri Vardiš e-Rudoi, a so jih naše mejne straže nagnale. Ratvno tako se ni posrečtl enak poskus Črnogorcev, ki so ga naredili v noči od 5. (sreda) na
6.	avgusta proti iTfrebinju. 'S tem vpadom so se 'Črnogorci pregrešili tudi proti ’ mednarodnemu pravu, ker je naš poslanik sicer dne 5. t. m., popoldne ob 5, uri, dobil črnogorsko 'napoved vojske, a se mu je vzela možnost, da bi napoved takoj naznanil svoji vladi. Pri vpadih se je pokazalo, da tudi bosansko prebivalstvo navdušeno sodeluje pri obrambi domar če grude.
*
* *
Vardište in Rudo sta dva, majhna kraja v Bosni, vshoidno od Sarajeva, üki ob srbski meji,
Trebinje je mesto v HercegqvÜni, kakih 12 km od črnogorske meje.
Boj za Belgrad.
„iSüdslaikische Korrespondenz“ prinaša z uradnim dovoljenjem:
V torek, dne 28, julija po noči so se pričeli boji med avstrijskimi' četami in onimi srbskimi vojaškimi oddelki, ki so ostelli v Belgradu najbrž z, namenom, da ob času, ko bi vkorakfale v mesto Belgrad avstrijske čete, izvršijo kake razstrelim. Poleg rednih vojaških čet, ki so precej močne po številu, se nahajajo v Belgradu tudi prostovoljni oddelki, ki jih je orglajnizirala in oborožila „Narodna Obrana.“ Srbske čete so razpostavljene na levi strani Save in pri stari trdnj'aVi. V srbskem taboru pri Banjici je zavzela tudi artilerija svoje postojanke in je že stopila v boj z avstrijsko artilerijo pri Zemunu. Po noči v torek na sredo (dne 28. julija) je bilo v mestu Belgradu veliko razburjenje, ker se je pričakovalo, da bodo avstrijski topovi začeli obstreljevati srbske postojanke, kar pa se ni zgodilo. Samo ena krogla je zadella: v hišo bogataša Andrijevjiča, Hiša je zgorela. Andrijevič sami je bil težko ranjen. Splošno
pa so avstrijske krogle; zadevale le 1 srbska vojaška poslopja in predmete.
Ko so Avstrijci zopet začeli obstreljevati srbske postojanke, je en strel priletel* tudi w staro trdnjavo, 'kjer je bil ostanek neke zaloge streliva. Vsa zaloga streliva z bližnjimi poslopji vred je zletela v zrak. V Topčiderju blizu Belgrada je zgorela mala vojašnica in neka gostilna'.
Slika Belgdada se je malo spremenila. Z bolnišnic in drugih javnih poslopij vihrajo bele zastave. V tujih 'poslaništvih se uraduje nemoteno dalje« Iz Avstrije ne prihaja v Belgrad nobena pošta, ker so meje popolnoma zaprte. Cene živil so postale že sedaj neprimerno visoke in se bodo najbrž še bolj dvignile kvišku, ker se iz dežele skoro ničesar več ne uvaža.
Z dežele prihajajo za Srbe zelo neugodna poročila, posebno o slabem poteku srbske mobilizacije. V vardarski armadi so izbruhnili velila neredi.
Avstrijci, ki So Še ostali v Belgradu, so v varnosti, ker jih čuvajo tuja poslaništva.
V bolnišnicah je mnogo ranjencev, ki so jih že pripeljali s prvih bojev. Prebivalstvo se zelo boji{vr padov četalšev, kateri grozijo, da bodo v slučaju, a-ko zasedejo Avstrijci mesto Belgrad, pred njimi požigali in morili.
Crnagora napovedala Avstriji vojsko.
Dunaj, 7. avguste-
Crnogorska vlada je danes izjavila avstrijskemu poslaniku v Cetinju, da je Crnagora od danes naprej z Avstrijo v vojnem stanju. Avstrijski poslanik Edvard Otto je zapustil Cetinje.
Nemške čete se polastile mesta Lüttich.
Berolin, J. avgusta.
(Uradno.) Mesto Lüttich je padlo in se nahaja
v	rokah nemške armade.
*
* *
Nemške čete ; so dosegle s tem, da so zasedle važno mesto Lüttich v Belgiji, velik vspeh. Padeo. Lütticha pomeni hud udarec ne samo za Belgijo, kateri je mesto/ do sedaj pripadalo, ampak tudi še za Francijo. Lüttich je namreč fena najvažnejših t!rd-njiav v utrjeni črti ob reki Maas, Ta utrjena Črta se nahaja deloma na francoskem, deloma na belgijskem ozemlju. Utrdbe ob reki Maas so napravili Francozi in Belgijci po /Vojski leta 1870-71 in so bile namenjene, da zadržijo prehod nemške armade čez belgijsko ozemlje v Francijo, iTiukaj je najbližja pot iz Berolina v Pariz. V letih 1888 'do 189*2 so obe trdnjar
vi	Lüttich in Namur na moderni način utrdili. Krog Lütticha so napravili 50 km dolgi oklopni pas, v katerem se nahaja 12 modernih fortov (trdnjavic).;
Mesto Lüttich je tretje največje mesto Belgije, in šteje približno 200.000 prebivalcev. Lüttich Je glavno mesto belgijske pokrajine Valone. Mesto leži ob*
izteku reke Querthe v reko Maajs. V Liitticjiu in o* kjolici je razvita živahna industrija. Odkar so regulirali reko. Maas, ki je glavni vodotok Belgije, so v Liittichu napravili moderne češite in mnogo veličastnih stavb, taiko da je sedaj (Lüttich eno najlepših mest v, Belgiji. V Lüttichu se nahaja mnogo lepih katoliških cerkev,, starih 400 do 1000 let, Prehivalst-.vo v mestu in pokrajini Lüttich je po ogromni večini katoliško. Tudi v mestnem zastopu mesta Lüttich imajo katoličani odločilno besedo.
Reka Maas, po kateri plovejo tudi večji plačniki, izvira na Francoskem ter se izteka v Severno morje. Rekja je široka 'ponekod 500—800 m, dolga pa nad 800 km.
Nemčija vendar napovedala (Franciji vojsko.
i Berolin, ,7. avgusta.
Dosedaj ni bilo prav jasno, kako razmerje da vlada med Francijo in Nemčijo, ali sta si že tudi napovedali vojno stanje, ali ne. Uradno nemško poročilo nam razjasnjuje, da je vojska bila napovedana od nemške strani, a da je Francoska pokvarila dotični brzojav. Poročilo se glasi:
(Uradno.) Nemški državni kancelar je odposlal dne 3. avgusta t. 1. brzojavko nemiškemu poslaniku v Parizu, baronu Schoenu, v kaleri mu zaukazuje, da se smatra Nemčija primorana, da vsleđ vpada francoskih čet na nemško ozemlje napove Franciji vojsko. Dotična brzojavka je pa bilia v Parizu namenoma potvorjena in. popačena, (vendar1 je spoznal nemški poslanik v Parizu pravo vsebino iste. Dotični zauka.z nemškega kancelarja je bil sledeči: Nemške čete so imele dosedaj povelje, da (zelo strogo re-špektirajo francosko mejo in so to povelje tudi točno izvrševale. Nasprotjno so pa včeraj prekoračile francoske Čete nemško mejo pri Altmünsterju in ob po-gorski. cesti v Vogezah, čeprav je bil določen 10 ion 'širok pas ob francosko-nemški meji, katerega ne smejo nobene čete prekoračiti. Francoske čete še dosedaj niso zapustile nemškega ozemlja. Neki francoski zrakoplovec, ki je gotovo moral preleteti Belgijo, je bil včeraj v trenutku, ko je nameraval razdreti železnico pri Weselu, v zraku ustreljen. (Tudi se je že dognalo brez vsakega dvoma, da je včeraj krožilo v zrfajku v okrožju Eiffela več francoskih zrakoplovcev, Tudi ti so morali, priti preko Belgije. iVčeraj so metal francoski zrakoplovci bombe na železnice pri Karlsruhe in Norimbergu. Frandija nam je tedaj — vsilila vojno stanje. Prosim, da to sporočite tamošnji {vladi, da zahtevate. potne liste in da odpolujete, kakor hitro ste izročili posle amerikanski vladi.
Italija ima proste roke.
Rim, 7. avgusta.
(Uradno.) Italijanski ministrski predsednik Sa-landra je posM vsem okrajnim predstojnikom okrožnico, v kateri jih poziva, naj varujejo na naijvest-nejši način nepristranost. Vsled tega naj zabranju-jejo nabiranje prostovoljcev in vsakojake ljudske izjave. Kdor bi se pregrešil, naj ga strogo kaznujejo. Vlada bo storila svojo dolžnost ter varovala vse postavne težnje Italije. 'Ministrski predsednik se sklicuje na domoljubje in trezno mišljenje Italijanov ter upa, da ne bo treba za njegove nferedbe nobenega nasilja.
Italijanski list „Tribuna“ razlaga, Kakor se zatrjuje, v imenu vlade, ' zakaj je italijanska vlada zavzela taiko stališče, s temi besedami:
Ministrski svet je, kakor smo obveščeni, po temeljitem in dolgem posvetovanju o (sedanjem položaju ugotovil:
1.	V smislu in duhu trozvezne pogodbe je, da nobena zveznih (držav ničesar začne, kar ima posledice za vse, ne da bi prej svoje zaveznike vprašala in se ž njimi sporazumela.
2.	Ta razlaga trozveznih dolžnosti med Italijo in Avstrijo se je pozneje celo v posebni pogodbi določila in sicer za razmere na Balkahu.
8*, Splošno znano je, da Avstrija one spomenice na Srbijo, vsled katere je nastal današnji položaj, Italiji ni naznanila. Italija torej mi imela niti priložnosti, da bi o tem avstrijskem koraku izrazila svoje mnenje in svoji zaveznici dala nasvete, k čemur je opravičena.
A jasno je tudi, da Italija sedaj, ko je Avstrija enkrat stavila svoje zahteve, od svoje prijateljice in zaveznicie ne sme pričakovati, da hi preklicala te zahteve. Vsled tega si je Italija na vse načine prizadevala, da bi ji Avstrija povedala in se zavezala, da bo varovala zemeljsko in politično neodvisnost Srbije, Avstro-Ogrska pa je le odgovorila, da za trdno ne namerava (vzeti Srbiji neodvisnost), a se v tem oziru ni hotela nič vezati.
4.	Glavni namen trozveze je;, (ha se zaveznico branijo, ako so napadene in da glede posesti ozemlja varujejo svoje dosedanje stanje.
5.	Sleldnnč pa je bilo tudi Italiji, katere se ni nič obvestilo, nemogoče, da bi se odločila za odredbe, ki so za njen obstoj potrebne, koji bi bil v slučaju vojske takoj in zelo nemarno ogrožen.
Ta poluradna, izjava italijanske vlade dokazuje, da hoče Italija v sedanji vojski in v vsem, kar ji bo sledilo, imeti popolnoma proste roke.
Da bi se Italija pozneje (Vmešavala*,, sicer ni verjetno, toda tudi ne izključeno, toda oziraKa bi se pri tem le na življenjske potrebe Italije..
V Turčiji splošna mobilizacija.
Skraja je Turčija odredifia samo delno mobilizacijo, toda sedaj se je odločila za splošno. Vpoklicani so vsi možje do 45.lieta. Ker 'majhne romunske trgovinski laidi e ne vozijo več, je Carigrad od Evrope popolnoma kakor odrezan. Vlada zatrjuje, da je mesto z živili za d!elj časa oskrbljeno.
Angleška mornarica.
Angleška imia v miru trojno brodovje. Prvo brodovje sestoji iz štirih oddelkov bojnih ladij, in k vsakemu oddelklu spalda skupina križark.
Prvi oddelek bojnih ladij poveljujeta admirala Colville in Evian (Thomas; prideljenih je 8 drednou-gthov z 20.000 do 23.000 tonami in s hitrostjo 36 km na uro. Na vsaki lajdiji je po 10 topov 30.5 cm širine in po 16 brzotopičev po 10.2 cm širine. Pri prvem oddelku so še tri velikanske križarke s 30.000 in ena križarka z 19.000 tonami.
V	drugem oddelku je združenih 8 najnovejših
angleških bojnih la,dij. Vse preplujejo v uri 38 km. Prideljene so jim 4 križarke.	t
Tretji oddelek ima 8 bojnih ladij po 17.000 ton in 4 križarke po 11.000 ton.
Četrti oddelek ima tudi največje ladije, takozvane drednautke, kakor so jih začeli staliti Angleži prvi.
Ti štirje oddelki tvorijo torej eno brodovje, ki šteje 21 najmodernejših ladij in predstavlja v zvezi z 12 manjšimi ladijami in 8 križarkami narüfynosl grozno moč.
Drugo in tretje brodovje štejeta skupaj 26 bojnih ladij in 14 Križark. Nobena izmed teh ladij ni v rabi nad 20 let. Poleg tega je prideljenih 34 križark, ki so manjše, toda jako hitre, Torpedovk je 8 skupin po 20 ladij in 64 podmorskih čolnov v osmih skupinah.
V	Sredozemskem mörju, z glavlnim pristaniščem na Malti, imajo Angleži 4 velikanske Križarke z
19.000	tonami in hitrostjo 48 km v uri, 4 križarke po
14.000	ton, nadalje še 4 manjše križarke, 16 torpedovk in 9 podmorskih Čolnov.-
Za varstvo svojih kolonij ima Angleška v vs-hodni Aziji eno bojno ladijo, 2 veliki Križarki, 4 zavarovane križarke in veliko množico manjših bojnih ladij,
V	Severni Ameriki, Indiji,, Afriki, Avstraliji je še vsega skupaj 5 oklopnie, 12 križark in 30 manjših bojnih ladij.
Iz teh podatkov posnameš lahko, koliko moč ima Angleška na morju. Vendar se že sed'aj vzdiguje nad njo Amerika, ki jo bode prekosila, kakor hitro se oslabi v tekoči vojski Angleška.
Novi angleški vojni minister.
Iz Londona se uradno poroča dne 6. julija, da je maršal lord Kičener imenovan za angleškega vojnega ministra. Ministrski predsednik Asquith, Kateri je do sedaj vodil vojno ministrstvo, je isto odložil
ter si je obdržal samo ministrsko predsedstvo.
*
* *
Horacij Herbert Kičener. of Karthoum je bil rojen dne 24, junija 1850 na Irskem. Vojaško izobrazbo je dobil v vojni Šoli Woolwich. Leta 1884 je bil prideljen generalnemu štabu britske nilske ekspedicije. V tej službi se je Kičener večkrat odlikoval ter vzbudil v visokih krogih angleške vlade splošno, pozornost. Leta 1886 je bil imenovan za guvernerja v SuaKimu. To službo je opravljal dojeta 1888. Leta 1896 je Kičener bil poveljnik angleških in egiptovskih vojnih čet, katere so Kot takozvana Douglas-eks-pedicija pod izbornim poveljstvom Kičener’jevim v krvavi bitki pri Omdurmanu a ničile ! M alidi jo vo moč, (Mahdi je bil kralj Abesinije.) Anglelška kraljica Viktorija je Kičenerja leta 1899 imienovajla za genet-ralnega guvernerja v Sudanu. V znani ang|e;š(ko— burski vojski je bil Kičener Šef generalnega štaba lorda Roberta. Ko se je lord Robert vrnil iz burske vojske, je lord Kičener sam prevzel poveljstvo angleške armade v južni- Afriki. Njegov odločen nastop in uk!aiz, da se morajo strogo izvršiti vse naredbe vojaške oblasti v južni Afriki, je pripomogel Angležem do tega, da so končno Bure popolnoma premagali. Angleška vlada - je Kiičenerju kot darilo za zmago podarila iz državne blagajno 1,000.000 mark.
Kmalu potem je lord Kičener prevzel glavno vodstvo angleške armade v Indiji. 'Mož je po rusko-japonski vojski angleško politiko glede Indije jv odi 1 z veliko spretnostjo v dobrobit Anglije, Leta 1910 se je lord Kičener sprl z indijskim podkraljem lordom Curzon-om ter je odstopil od poveljstva .angjješke armade v Indiji. Ob tej priliki je bil imenovan iza maršala, to je najvišja čast, ki jo more dpseči' kak) angleški vojak.
S sedanjim imenovanjem lorda Kičenerja_ za vojnega ministra je združeno tildi še imenovanje za vrhovnega poveljnika cele angleške armade.
Angleži zaplenili turško bojno ladjo.
Carigrad, 7. avgusta-
(Uradno.) Angleži so v ladjedelnici Ficker na Angleškem zaplenili turški ■ drednaut („(Sultan Osman“, samo pol ure poprej, ko so nameraviaili na njem razobesiti turško izastaivo. Ugovor turške vlade ni nič pomagal,
Kako se je mobilizacija v Avstriji izvršila.
Dunaj, '7. avgusta.
(Uradno.) Mobilizacija in nastop našjih čet sta se izvršila strogo po načrtu, mirno, redno in naglo. Vsi, ki so bili klicani pod vojno zastavo, so po vseh krajih naše Širne države navdušeno sledili Klicu svojega najvišjega vojnega gospodarja. Veliko Število rezervistov je prišlo čelo pred navadnim rokom. Sedaj pričakujejo častniki in vojaki navdušeni prihodnjih velikih dogodkov.
Čakajmo potrpežljivo!
Mnogi hočejo, da bi se jim že poročalo, kako se na bojiščih vsak dan bijejo velike bitke, f In taki nestrpneži se gotovo nahajajo 1 tudi na Nemškem, — kajti uradjno se jih pomirjuje I tako-le:	V letu 1870
se je (mobilizacija / zaukiajzala dne 10. julija. Se le čez tri tedne so se dogodile prve večje bitke. Tako bo tudi sedaj vkljub bolj gostim železnicam dalje časa trajalo, prodno se zberejo ! (Velikanske armade. Tudi jaivnost se mora zavedati, Ida vojaško poveljstvo sedaj svojih načrtov ' ne more razglašati celemu svetu, ampak mora modro molčalti.
Veliki knez Nikolaj — generalisimus ruske armade.
Petrograd, 7. avgusta,
Veliki knez Nikolaj je imenovan za gener,alisi-musa ruske vojne sile.
*
* *
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je bil rojen leta 1856. 'Njegov oče, sin carja Nikolaja I.i, je bil poveljnik ruske armade v rusko-turški vojski letb 1876. Radi svoje popolne nezmožnosti je moral svoje mesto kmalu po pričetku vojske odložiti. Tudi njegovo zar sebno življenje je bilo zelo omadeževano. Odložiti je moral radi raznih goljufij in nečednega življenja Še vsa druga častna mesta. Nazadnje se mu je še pa omračil um. Njegov sin Nikolaji, -sedanji vrhovni poveljnik ruske armade, je generalni pribočnik (adjutant) carja Nikolaja ter poveljnik carske telesne dvorne straže.
* *
*
Za „Rudeči križ.“ Crnovojniki tukajšnjega Čr-novojniškega polka št. 26, ki so presegali potrebno število mošltva / in so Šli začasno na dopust,. : so zložili (ob tej priliki za „Rudeči križ“ 1 lepo svoto 1056 kron. (Tudi so se Odrekli črnovojniki večinoma svojim I pristojbinam, ter se bo vsled tega za namen „Rudečega križa“ še vellico večji znesek pridobil, — Med črnovojniki je bilo skoraj ’entaiko število Slovencev in Nemcev in je to dokaz, s kolikim domoljubjem so sledili Štajerci obeh narodnosti tudi sedaj klicu svojega cesarja. — Ta požrtvovalnost črnovoj-nikov bodi premožnim krogom lep vzgled, da tudi podpirajo človekoljubni smoter „Rudečega križa“ svojim močem primerno.
f Župnik Jožef Vodušek. Dobili smo žalostno vest, dai je dne 6 t. m umrl č. g. Jožef Vodušek, župnik pri Sv. Bolfenku rjri Bišu in Trnovcih. — Rajni je bil rojen dne 9. januarja-1870 pri Sv. Lovrencu na Dralvskem polju. V mašnika je bil posvečen leta 1896. Pokojnik je bil velenadarjen mož, blag človek in vzgleden duhovnik. Povsod, kjer je služboval, ga je ljudstvo ljubilo (in spoštovalo radi njegovih 1 lepihi lastnosti. Mlad je moral sedaj v hladni grob. Svetila mu večna luč!
*
Proti neresničnim govoricam.
Sedaj se nenavadno veliko neresnic spravlja med svet. Ne vemo, ali namenoma ali iz lahko miselnosti. Cast in dobro ime bližnjega so marsikateremu po ceni. Ogovarjanja so na dnevnem redn. Zdi se, kakor da bi marsikateri pozabil, da še vedno živi in kraljuje nad nami stari Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Vse na svetu se kaznuje, posebno pa krivica, ki jo delamo bližnjemu. Pošteni krščanski ljudje, sedaj v resnih časih skle nimo svoje vrste še trdneje, molimo za ce sarja in domovino, a spoštujmo tndi čast in dobre ime svojega bližnjega!