46 jstevilka.
Maribor, dne 11. junija 1915.
Letnik VI]
Haročnina listu: ~
Celo leto	.	.	K10-—
Pol leta .	.	.	„	5 —
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno.	.	.	„	1-—
Zunaj Avstrije : ——
Celo leto	15 —
Posamezne številke
~ tri vinarjev. ~~
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pH večkratnih oznanilih vetik — popust -w
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo,
Uredništvo in upravnistvo: Maribor Koroška ulica. S. Telrfon št. 113.
Meođvlsen političen list za slovensko Ifudstvo.
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Zmagovito prodiranje v izhodni Galiciji.
E
Mesto Stanislav zopet naše. — Med Stryjem in Stanislavom naši prekoračili Dnjestr. — Naša ofenziva v Bukovini, — Italijanski napadi odbiti. — Velike italijanske izgube. — „Citta di Ferrara“ uničen.* — Avstrijski podmorski čoln potopil angleško križarko. — Kaj bo z
Rumunijo? — Framasoni hujskači za svetovno vojsko.
Framasonsko delo na Španskem.
Italijansko, francosko in angleško fra,masonstvo si prizadeva sedaj zi vsemi močmi, spraviti Španijo na isto pot, ki jo je nastopila Italija. Namen tega podjetja j,e isti kakor v Italiji: povzročiti hočejo notranje homatije in odpraviti monarhijo. Moža, ki hočeta spraviti Španijo v nesrečo, sta grof Romano-m e s , vodja španskih liberalcev in strupen nasprotnik katoličan sta, in A 1 e j a n c? r o Lerrous, glavar ferrerovoev v Barceloni. Poleg tleh dveh je še vodja reformistov, odvetnik in poslanec M e 1 qi u i a -■des Alvarez. Ker se je stvar v 'Italiji tako posrečila, ker je stopil frazer d’Annunzio v službo vojne hujskanje, je na Španskem prevzel najpopularnejši pesnik, republikanec P e r e z; G a 1 d o s d’Annun-izijevo vlogo. Galdos seveda ni popularen kot politik, temveč kot pisatelj dela „Eplsodlos naeionales“ ; kot politik igra pravzaprav smešno vlogo, ker ne zna govoriti prosto, temveč da pri zborovanjih v svoji navzočnosti od drugega citati svoje govore, Ker je d’An-nunzio v .Quarto svoj govor bral in z njim Še prav podri etil hujskarije za vojsko, pričakujejo istega uspe-ha tudi od Galdosovih branih govorov. Perez Galdos je sicer kot značaj in človek vsekaj drugega ko lahkoživi d’Annunzio. Obžalovati je,, da se je Galdos, ki je že precej prileten, dal pridobiti za destruktivno delo. Značaju romanskih narodov, odgovarja, da pri njih neredko pesniki odločujejo v politiki in zato najdemo pogostokrat politiko čuvstva. Je, to politika ideje, v atašem slučaju revolucionarne, framasonske, republikanske ideje. Na Portugalskem jie bil predsednik Braga tudi pesnik. Umorjeni Cariale jas je 1. 1911 argentinskemu predsedniku dr. Laenz Pena predstavil GaL-dosa kot bodočega glavarja portugalske republike. Kakor se zdi, menijo mnogi, da je prišel čas za uresničenje republikanskih sanjarij. Lerroux je, nedavno pri republikanski cvetlični slovesnosti na otoku Teneriffa imenoval špansko nevtralnost strahopeten o in naznanil, da pride s k r a j n o tehtna rešitev, ako se kralj odloči za vojsko.
Medtem se dela na vso moč, da se strmoglavi sedanja konservativna vlada. Naslednik bi bil frama-.son Romanones; ta bi se niti trenutek ne pomišljal, zaplesti deželo v vojsko in igrati vlogo Texeira de Souzas, portugalskega ministrskega predsednika, ki je vzel kralju oporo, ko je odstranil zveste Čete iz glavnega mesta. Kralj, ki ima angleško ženo in ki ima posebno nagnjenje do Francije, bi ne bil posebna o-vira pri takovšnem početju. Pač pa armada sama, duhovščina, plemstvo in ljudstvo. Seveda pošteno, nepokvarjeno ljudstvo, ne poulična druhal, ki se udeleži vsakega nemira in je pripravljena moriti in ropati. Že v, Italiji, kjer se je ljudstvo skozi štiri desetletja vzgajalo v sovraštvu do Avstrije, so se pojavili pri četah manjši upori, ko je bila proglašena splošna mobilizacija. Na Španskem bi povzročila napoved vojske odločen odpor v armadi. J aimisti (Karli sil) so že -večkrat napovedali, da prime,o za orožje, ako bi poizkusila vlada zapustiti nevtralno stališče. Prišlo bi torej do notranje vojske. Španski parlament bi n e glasoval za vojsko, kajti dvotretjinska večina je konserva-Fvna in od lože neodvisna. Celo pošteni liberalci, ka. ifcor bivši minister in bivši zbornični predsednik V i -
n n e v a , znan nasprotnik Francozov, bi jo potegnili s konservativci. Villanueva, ugleden politik, je svoj čas zavrnil komturni križ častne legije, ki mu ga je hotel Loubet podeliti. Ce bi zbornica ne privolila, bi jo odgodili in velikomestna poulična svojat bi morala zpol.iti svojo nalogo. Konec bi bila državljanska voj. ska, oborožen odpor dobromislečih proti revolucionarnemu gasilstvu.
Sumljiva znamenja hudodelskih naklepov so se pojavila zadnji čas že večkrat. Ni pojasnjeno, kako je nastal v začetku maja, velikanski požar v j ustioni palači, kjer je bilo tudi ministrsko predsedstvo* Kako je bilo mogoče, da je ogenj objel obsežno poslopje tako hitro m ga uničil tako popolno, da ni bilo mogoče ničesar rešiti, in so izgubljeni silno važni sodnilski akti? To spominja zelo na skrivnostni požar 1. 1911, lu naj bi uničil akte iz obravnave proti Ferrerju, v kafer h je mnogo obtežilnega gradiva proti Lerrouxu. Tedaj se je posrečilo rešiti justično palačo in omenjene akte; ali so tokrat zgoreli’, se bo že izvedelo.
Španska loža ima še drug vzrok, uprizoriti prej ko mogoče notranje homatije. Boji se namreč, da bi prišel papež Benedikt XV. na Špansko, in to bi blo vojnim hujskačem kaj neprijetno, zakaj konservativni elementi bi dobili silno oporo* Zato dela framasoastvo kar najhitreje. Ako znamenja ne varajo, bodo prišle v kratkem s Španskega nerazveseljive novice.
Špansko ljudstvo je v pretežni večini-s častniškim zborom, plemstvom in armado Avstriji in Nemčiji prijazno. To se mora povdarjati. Prišlo naj bo torej do revolti e je pouličnih elementov, do atentatov, državlja ske vojske in — angleške intervencije, kakor na Portugalskem., Španski konservativci in j ai-misti, katoličani in integralisti so možje, ne straho-petneži. Na grožnje' in nasilstva bodo odgovorili z odločnimi prot'sređstvi. Na to se revolucionarni elementi lahko pripravijo.	Dr. —k—.
Itali jamsko verolomstvo — dolo in sad framasonov.
SSv. Oče je označil za nedotakljiv praveo njegove cerkvene politike, da ostane Italija popolnoma nepristranska. Storil je to kot knez miru in namestnik Kristusov. Neki katoliški časnikar, ki je dobil svoje informacije od Sonninovegai zasebnega tajnika, je pa povdarjal že dne 4. februarja, da to papeževo j stališče ne bo imelo nobenih posledic za italijanske politične katoličane. S tem je mislil dotični, časnikar na tiste nove može katoliških organizacij, ki so si že prizadevali izogniti se predbacivanju politikov iz nacionalističnega tabora, češ, da jih prešinja „klerikalizem“, na ta način, da so kazali prisiljen nacionalizem in veselje za vojsko. Ko je pa podal odsek italijanske katoliške organizacije, obstoječ iz 11 članov, izjavo, da je za vojsko, je izgubil ves svoj upliv v merodajnem katoliškem taboru. Razvoj vojne je že koj v prvem tednu spravil papeža sv tak položaj, da je nastalo v italijanski duhovščini, v vseh cerkveno izobraženih in cerkveno mislečih krogih soglasno o-gorčenje. Z neprimerno surovostjo se je tiralo duhovščino pod orožje, uvrstili so duhovnike med navadne vojake-prostake, še celo veliko število višjih duhovnikov in prelatov rimske kurije. Dušnopastirsko službo v armadi so vedoma prezirali, in celo družbam,
ki so opremile vojaške duhovnike s1 potrebnimi sredstvi, so delali nebroj težkoč. To je napravilo prostozidarje tako predrzne, da so začeli napadati 'duhovščino in jo dolžiti, da agitira zoper vojsko.
Središče rimskih mednarodnih odličnih oseb je takozvani klub .„Circolo della Caccia“, kjer so bili diplomale Avstrije in Nemčije vselej prijazno sprejeti. Ves klub, v katerega so zahajali tudi člani papeževe nobel-garde, je bil vselej izrecno zoper vojsko. In v tem oziru je bil najodličnejši klub v Rimu zrcalo rimske aristokracije. Ker ni pokazala papeževa nobel-garda, izvzemši marchese Patrizia, nikake-ga navdušenja za vojsko, je to dalo listu „Idea nazionale“ povod, da je začel vprizarjati proti temu klubu javne demonstracije in imenovati člane kluba — „zajce.“ Kraj za demonstracije je ravno ugoden, ker se nahaja klubova dvorana v bližini politične ’kavarne Aragno. Ker se sedaj ne morejo več vršiti kake demonstracije proti poslanikom Avstrije in Nemčije, vprizarjajo demonstracije proti Italijanom. Toda prišlo še bo do lepših reči.
Pod nadpisom „Italijanski cerkveni knezi za vojsko“ se je javilo dunajskemu listu „Wiener Allgemeine Zeitung“ iz Lugana (dotična brzojavka je bila bržčas posneta iz kakšnega berolinskega liberalnega lista) sledeče: ,„V stolni cerkvi v Pizi na Laškem je opominjal kardinal Macchi ljudstvo, da v sedanji izkušnji vstraja pogumno, da stori svojo dolžnost v nalogi, h kateri je Gospod sam poklical Italijane, da ščitijo svete pravice in civilizacijo. Nadalje je odposlal general kapucinskega reda okrožnico vsem kapucinskim samostanom, v kateri opominja kapucine, da naj bodo patrijotični ter da je njih dolžnost, da naj bodo odslej še pobožnejši in svetejši kakor sicer. Da slutnja kapucinskega generala še ne pomenja, da se on zavzema za vojsko, pač prav lahko spozna vsak, tudi najpriprostejši razum. Kar se tiče besed, ki so se podtaknile kardinalu Macchiju, še nikakor ni dokazano, da je v resnici izrekel te besede. Zasebna poročila iz „Lugana“’ pa se mora tako dolgo smatrati za izmišljena, dokler si ne upajo navesti vira, iz katerega so jih prejeli, ker je idobro znano, da je bila že marsikatera vest in marsikatero poročilo iz ..Lugana“ vzeto iz liberalnih italijanskih listov in pozneje uradno uvržena. Kolikokrat govore taka „poročila“ iz „Lugana“ o cerkvenih knezih in o cerkvenih krogih, imajo le samo namen, da bi se naj pozabilo neizpodbitno dejstvo, da je nečuveno verolomstvo Italije delo in sad prostozidarjev, resnica,
katera je pa «marsikateremu zelo neprijetna.
? - -- .......—
V znamenju zmage zlatega klasa.
Štajerski cesarski namestnik grof .Clary nam je poslal naslednji članek:
Dan zahvale po zmagovitem odtvrnenju preteče lakote,
Bil je satajnski naklep naših sovražnikov, katerim se je pred kratkim pridružila z grdim izdajstvom tudi naša „zaveznica.“ Italija, ii\ajs izstradati — ker se jim ni posrečilo nas poraziti na bojišču.
Prišlo pa je drugače!
Kakor so v neslišajnem zmagovitem navalu nar še in zvesto zavezane nemške armade prodrle proti mogočnemu ruskemu sovražniku in zopet razvile svoj zmagoviti prapor nad trdnjavo Przemysl, ravno tako
mriööno je njih sramotno početje, nas izstradati, žene in otroke izročiti. smrti lajcote. Domoljubnemu prebivalstvu in ùKgeutkMBi određbahr imamo zahvaliti, dia smo najtežji čas že prestali ter stojimo že pred novo žetvijo, ki nam zori, če Bog 'da, z najobil-nejšim blagoslovom.
■Ta čas žetve, ki baznanja gospodarsko zmago nad našimi sovražniki, hočemo s hvaležnim srcem v „znamenju zmage zlatega klasa“ slaviti in v celi deželi s prireditvami izrajziti veselo zahvalo nad našo gospodarsko zmago. Dan zlatega klasia je n amer ar van za drugo polovico mesca julija in bo v kratkem določen.
Ta dan nas pa naj tudi oporni n,la, da se spominjamo pridnih Štajercev, pred vsem gojenja gospodarskega položaja štajerskega kmetijstva, ki je i na bojnem polju i domai svojo dolžnost popolnoma izpolnilo, ter avstrijskega Rudečega križa, ki neguje naše ranjene junake. Tem namenom naj služi 'dan v znamenju zmage zlatega klasa.
Manfred grof Clary u n d A 1 d r i n g e n, c. kr. namestnik na Štajerskem,
Natančnejša poročila o prireditvi bodejo priobčena v dnevnikih. Vprašanja je nasloviti nia profes. Klemena Fromel, Gradec, Burgring IB, pod nadpi-som:, „Im Siegeszeichen der goldenen ,Ähre.“
LISTEK.
Katoliško-narodni dijak iz „Zarje“ v Grade» piše z bojišča.
Da so naši vrli katoliško-narodni visokošolci pravi junaki ter da jih ne zapusti šegavost, odseva iz vseh njihovih poročil, ki prihajajo iz karpatskih bojev.
Rojak Celjan gosp. Zoran Jošt, ki se bije kot enoletni prostovoljec-medicineo pri c, in kr. bosansko-hercegovskem pešpolku št. 2, piše iz izhodnih Karpatov dne 23. maja svojemu očetu med drugim takole:
Pismo od 9. maja in cigarete z veliko hvaležnostjo prejel včeraj. Zelo sem bil vesel, da sem prejel vendar enkrat glas iz ljubljene domovine, Bog ve, kam pride pošta, da cele mesce ni nobene kartioe, dasi vem, da pišete pogosto. Ko boš zopet poslal cigarete, pošlji mi,, prosim, tudi kos mila, najboljše takšnega, da bom tudi lahko pral ž njim, kajti s tem se Še najbolj branimo mnogonbžne golazni, perico si itak mora napraviti vsaki sam, potem ml pošlji še nekaj čokolade, dopisnice itd.
V kratkem postanem kadet. Imam jako finega stotnijskega poveljnika, nadporočnika Lukič, Hrvata, in sem navadno v njegovi družbi. Tudi z drugimi častniki in kadeti se izbdrmò mtimem. Jem s Častniki, za kar se imam zahvaliti nadporočniku. Naša obed-nica je v stotnikovi „vili“, in sicer obedujemo tako, da tudi v najboljši gostilni v 'Gradcu nimajo boljšega jedilnega lista:, izborna juha;, govedina, svinjska pe.
all loto
uoiiiA
njave in ki, pr^vi, da je ske forte, potem ktrfe
nato.
ražnik zavzel tri trdil j av-rija izstrelila zadnjo gra-
List „Epoca“
priznaiva, da fo treba računati, da bodo Rusi po padcu morali opustiti tudi Lvov in izprazniti celo Galicijo ter se umakniti) proti Lublinu.
Zagozdena med Rusijo na severu in velikosrbskimi načrti na Jugu, Rnmunija ne bo mogla trajno pogrešati prijateljstva in opore sosednjih držav. Močna Avstrija kot naspro|nik Rusije mora ostati želja rumunske politike. Vsak, uspeh Avstrije proti Rusiji jo posredno uspeh Rumunije proti Rusiji. Rnmunija mora želeti ruskih porazov. Kolikor mogoče oslabljena Rusija mora biti v interesu Rumunije.
Ilumuni o padcu Przemysla.
Rumunsko časopisje priznava,
velik pomen zopetne osvojitve Przemysla;. V svojem vedno zelo nepristranskem in mirnem poročilu o položaju poudarja vladi blizu stoječi list „Vitto, rul“, da dejstvo, da so Rusi] trdnjavo komaj po 14-dnevni obrambi izgubili, opravičuje mnenje, da Rusom manjka municije: 'Osvojitev trdnjave odpira zaveznikom pot v Lvov. Da na Ruskem res primanjkuje municije, kaže tudi iz Petrograda v Bukarešto došla brzojavka, ki je ocividno pripravljena na padec trd-
„Seare“ napoveduje, ‘da se bo ustanovila bes«, arabska liga. Tudi drugi listi pišejo, da se zopet o-svoji Besarabija. „Moldova“ napoveduje, da bodo v tem slučaju tudi tisti, ki so bili viedno za Rusijo, prestopili v drug tabor.
Rusija ne odstopi Rumuuijj nobenega ozemlja.
Berolinskemu listu „ITägliche Rundschau“ se poroča iz Lugana: Rumu risici ministrski Svet je sklenil, da ostane Rumunijtìj popolnoma nepristranska, Ver ni hotela Rusija vkljub lastnoročnemu pismu i-talijanskega kralja ruskemu carju Rumuniji odstopiti1 nobenega) ozemlja. Rumunija bi ostala nepristranska tudi tedaj, če bi. čveterosporazum izročil Rumuniji tudi ultimatum.__________________________________
Bolgarija na strani Avstrije?
Padec Przemvsla je vzbudil v Bolgariii veliko pozornost. Vladni krogi, so prepričani a zmagi avstrijskega in zavezniškega orožja. Pristaši vlade izjavljajo, 'da je prostor Bolgarije v sedanjem svetov«-nem vrvenju edino na, strani Avstrije in Nemčije. — Vojaški krogi občudujejo krasne uspehe naše armade. Visok bolgarski častnik je izjavil:	„Komaj že
pričakujem trenutka, ko bo naša hrabra armada Šla v boj ramo ob rami z avstrijskimi in nemškimi četami proti sovražniku. Bolgarski častniki bojno ponošeni, ako bomo zmagovali z Vami vred.“
Bolgari nočejo prodati svoje armade.
„.Vossiscbe Zeitung“ poroča: Trosporazum ponuja Bolgarom poleg odstopa ozemlja šie 230 milijonov frankov in preskrbo z municijo. Za to naj da Bolgarija trosporazumu vso svojo armado na razpolago. Bolgarski ministrski svet je to ponudbo odklonil, ker ne mara armade prodajati.
Srbi so zadnje dni razbotonali vest, dia se njih čete pomikajo Čez, severno Albanijo proti Skadru in da si hoče Srbija mimo Skadra priboriti pot do Ad-rije. Italijani so radi tega srbskega početja nemalo razburjeni ter se tolažim s tem, rf«. Srbita pač menda ne bo Skadra in severno Albanijo, za stalno zasedla.
Bolgarski list „Dnevnik“ pa pravi, da srbski tiskovni urad le raditega razširja v svet poročila o napadih Albancev na srbsko ozemlje, da zamore nemoteno pošiljati vojaške čete v Albanijo zoper Italijane, Proti tem srbskim načrtom baje tudi Rusija ne bo protestirala, ker z vedno večjo ljubosumnostjo zasleduje italijanske načrte, „Dnevnik“ pravi, da tudi Bolgari z veseljem opazujejo nastopanje Srbije v Albaniji zoper Italijo in da bo celo Grčija srbske načrte in delo v severni Albaniji podpirala.
čenka, telečji zrezek, krompir, riž, enkrat na teden celo pečene piške. Naši moskovitski sosedje pa nam menda ne privoščijo tako dobrih stvari. Komaj; smo se vsedli včeraj za mizo (stotnikovo „vilo“ si namreč moraš predstavljati tako; eno; votlino, v kateri' spi1, pred votlino pa nekoliko večji prostor za nekaj oseb), ko nam začnejo pošiljati Rusi zopet šrapnelske pozdrave. En šrapnel se je razpočil komaj kakih deset korakov pred nami ter nas v hipu spodil vise od obložene mize pred luknjo. Moreš si predstavljati naše o-braze vpričo krulečih želodcev. Bal sem se že, da nam Moskal požre bogat obed. Jaz sem se le malo u-strašil in v prvem trenutku mi ni bilo baš toliko za mojo kuštravo glavo, kakor za dobre- reči, ki so stale na mizi, in katere sem, četudi po vseh štirih se plazeč z bliskovito naglico pobasal iz mize,, ter je spravil na varno. Milijonkrat škoda bi bilo za predobro mizo, ki nam krepi dušo in izmučeno telo.
Naslednji Šn apneli so se razpočili daleč od nas, tako, da smo počasi zopet prilezli iz skrivališča ter potem spravili pod streho božje; darove. V obče pa Je tu sedaj še precej mirno, ker so tu Rusi kakor mi zaposleni s kopanjem strelskih jarkov, iz katerih jih bomo pozdravili tako, da si bodo zapomnili, kjer se bije Slovenec v družbi neizmerno vrlih bratov Bošnjakov. V naši bližini so tudi kranjski „Janezi“, potem 27. graški in 7. celovški polk.
Jaz delujem kot nekak „polkovni zdravnik“, pri čemur me zvesto spremlja Tvoj revolver. Kožo nosim hvala Bogu še zdravo, ne, meneč se seveda za nadležno golazen, ki jo je kar na oei\tev Imam oprano tudi dušo in sem živo prepričan, da me \ aše goreče molitve povsod spremljajo ter me ščitijo pred najhujšim. Človek pa se navadi vsega v ponosni zavesti, da je „sladko umreti za domovino“*
Včasih zvohajo naši prebrisani in neustrašeni „momci“ kakšnega janjca, ki ga potem spečejo na ražnju ob prvi priliki. Seveda me potem tudi povabijo, češ, gospodin doktor mora z nami obedovati. To je delikatna, fina bosanska Specialiteta! Kruh imamo pa boljši, nego ga dobite Vi s svojimi krušnimi kartami. Naš komis že ni več komis, marveč popolnoma pristni kmečki koruzni kruh, kakoršnega sem se „napa-pal“ tolikokrat pri ljubi blagopokojni stari mamici v Gotovljah in Polzeli. Z eno besedo, če bi ne bilo soln-čnih čmrljev v zraku, bi se nam godilo naravnost izborna. Seveda, kadar imamo kakšen marš, potem nam morajo pa dišati tudi same konzerve, kier kuhinje ne morejo tako hitro za nami, in takrat moramo izpotiti tudi nekaj litrov bosansko-slovenskega potu. Kosmat sem kot Turčin, črn pa kot cigan, in nihče ne bi verjel da sem — čeprav Slovlenec — pristen bosanski „mamah“, Vesel sem, da služim pri Bosancih, nikdar več, bi rad ne služil pri kakšnem drugem polku.
Danes smo marširali v najhujšem dežju in bla« tu do pasu, tako, da sem bil blaten do ušes. Sedaj se sušim v neki koči, kjer sem ujel toliko časa,, da lahko nekoliko obširneje pišem, četudi je papir v nal hrbtniku premočen skoz in skoz. Dežuje neprestano, kakor da bi bilo nebo odprto. Krasna BinkoŠtna nedelja! Vendar sem dobre volje in priporočam se sv. Duhu, ki ga izmed 3 božjih o»etì najmanje poznamo..
Pisal bi še dalje, pa me kličejo fantje k obedu. Važno opravilo, ker bo skoraj tema. Iskrene pozdrave in poljube Tebi, zlati mamici, bratu; in sestricama, ki naj bodo vechto flirtai in ubogljivi.
Vaš hvaležni Bošnjak Zoran.
Srbi in Italijani se trgajo za medvedovo kožo.
Iz Rima poroča, list ,„'Secolo“, da so se Srbi in Italijani sporazumeli o razdelitvi Dalmacije. Severni del do Zadra naj bi pripadal Italiji, Šibenik, Spljit in Dubirovtnik pa Srbiji. Kotor bi postal Črnogorsko pristanišče, a prej bi morali podreti sedanje avstrijske utrdbe. Tudi Srbija bi ne smela graditi ob Jadranskem morju utrdb.
Težko bolni grški kralj.
Pred dobrim tednom je (dospela iz Aten vest, da je obolel grški kralj Konstantin. Prve vesti so govorile o mrzlici in je zato mislila javnost, da se je kralj prehladil. Ko se je pa raznesla vest, da sta poklicana v Atene kirurgia, bierolinlski profesor dr. Ni Kranss in dunajski profesor dr. Eiselsberg, se je začelo govoriti, da je kralj ranjen. Ta sum se je u-resničil. kar potrjujejo tudi diplomatski krogi. O tej stvari so se izvedele naslednje podrobnosti: Spiegali sta dr. Kraussa in dr. Eiselsberga je poklical v A-tene dunajski grški poslanik, iki je izjavil napram listu „Neues Wiener Aberidblatt“, da kraljevo zdravje ne daje povoda za skrb, toda poklicali so pa profesorja dr. Eiselsberga najbrž zato v Atene, ker se smatra, da, bp treba na 'kralju izvršiti operacijo. To vest o atentatu potrjuje tudi Gazette di Saloniifjjue“, ki izhaja v francoskem jeziku v Solunu. List se bavi s senziajcijonelnp sumnjo o bolezni kpatjia, Konstantina in ob enem opisuje demonstracije, 'ki se dan za Idnem vrše po atenskih ulicah. Po vesteh tega lista so vrše v Atenah dan za dnem spopadi med pristaši bivšega ministrskega predsednika Venizelosa in pristaši kraljeve stranke, ki je proti vojni. Pristaši nepristranosti kar najljuteje napadajo ria ulici Venize-losove pristaše, ki tudi sedaj še agitirajo za vojno. Med nevtralci se vedno bolj in bolj razširja mnenje, da je vzrok kraljeve bolezni očividno zločinski atentat pristašev vojne. Smatra se^ da se je kakemu Ve-nizelosovemu pristašu posrečilo na zločinski način povzročiti kraljevo bolezen. Domneva se, da je kralj dobil strel med rebra ali pa ga,je napafdalec zadel z bodalom. Nekega dne se je prav, pogdstoma čul klic: „Doli s kraljevimi morilci 1“
Kralj je najprvo imel hudo vročnico. V soboto, dne 5. junija, sta gorej omenjena, zdrjaivnika že nameravala odpotovati, pa je zdravstveno stanje kraljevo postalo nenadoma zopet kritično. Zdravniki so se posvetovali ob bolniški postelji in so sklenili, da se mora kralj operirati. Dr. Eiselsberg je zgodaj v jutru odrezal kralju 7 cm dolg kos rebra. Ranla okrog tega prostora je bila vsa zagnojena. Zopern (vzduh se je širil iz nje. Kralj Konstantin je operacijo dobro prestal.
Od sobote na nedeljo se je stanje kralju zelo poslabšalo. Dobil je hudo vročnico. Viročina je znašala 40.1 stopinj, žila je udarjala 134krat v minuti, dihanje je biilo zelo otežkočeno. Cez dan je bil kralj zopet krepkejši, od nedelje ma pondeljek in nekatere naslednje noči pa je tako oslabel, da niti zdravil ni mogel z'avživati; hrano pa je sploh odklonil. Priča-kovati je bilo že najhujšega. Noivejša poročila pa pravijo, da se kraljevo zdravstveno stanje že močno izboljšuje.
Grško ljudstvo svojega kralja, ki je vodil svoj narod zmagjoslavno v vojski/ zoper Turke, zelo čisla in v velikih trumah prihaja poizvedovat pred kraljevo palačo o zdravstvenem stanju svojega ljubljenega vladarja.
Ameriški državni tajnik -Bryan odstopil.
Iz Vašingtona se poroča: DržaVni tajnik Združenih držav Severne Amerike, Bryan, je odstopil. Kot vzrok odstopa se navaja nesjo^lasjc med njim in predsednikom Wilsonom v zadevi note, katero bodo odposlale Združene države Severne Amerike Nemčiji, Odstop Bryana se smatra za ugodjno znamenje, kajti Bryan je bil ves čas svojega političnega delovanja velik sovražnik Nemčije. Zia njegovega naslednika se imenuje Lansalng.
V pismu, katerega je pisal Bryan predsedniku Wilsonu in' v katerem mu naznanja, da odstopi kot državni tajnik in zunanji minister, piše Bryan: Izročiti nameravate Nemčiji noto, ,s katere vsebino se ne morem strinjati, ne da M kršil svoje dolžnosti napram svoji domovini. Zadeva je tako veleresna in ve-levažna, da bli storil krivico Vam, če bi ostal v kabinetu. kajkbr tudi zadevi sa)mi, ki mi je jako pri srcu, da se namreč zabijani jvojska.
Predsednik Wilson je odgovoril na Bryanovo pismo, da obžaljuje njegov odstop, toda nju tudi sedaj ne loči cilj, ampak metoda, kamere se je potreba držat!1.
Nota Združenih držav Nemčiji.
Iz Vašingtona se poroča: Splošno vlada mnenje, da se je Bryan protivil, da bi nota, katero bode odposlala Amerika Nemčiji, vsebovala, točke, ki bi i-mele značaj ultimatoma.
Prvi svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva, Lansing, je po postavi Združenih držav stopil takoj na mesto odstopivtšega Bryana in je že podpisal noto, katera je bila, kakor se domneva,; v četrtek. dne 11. junija, izročena Nemčiji. Nota je sestavljena izvanredno skrbno, toda smatra se, da bodo — pretrgane diplomatične vezi med Nemčijo in Združe-
n imi državami za nedoločen Čas %a\ slučaj, če bi ne prišlo do sporazuma med obema državama.
Anglije se polašča strah.
Izdajatelj londonskega lista >,Dally News“ Gardiner piše v svojem listu: N Mi se sedaj nahajamo v najbolj nevarnem in kočljivem položaju, odkar se je vojska začela. Padec Przemysla je dokaz neizčrplji-ve moči, ki omogočuje Avstriji in Nemčiji, da se ne samo uspešno ustavlja celemu svetu, marveč zadajja tudi čudovito silne udarce. Toda prava nevh/most je še veliko bližje, ona je pri nas doma. Največje upanje Nemcev je, če bi se glede dušnega; razpoloženja uničilo zaveznike. Ne more se tajiti, da je ta up od strani Nemcev nekoliko upravičen. Gardiner je dobil o zadnji seji spodnje zbornice skrajno neugoden u-tis. V parlamentu lahko izbruhhe popolen nered. 'Sedanje ministrstvo, v kjaterem so zastopane vse stranke, ne krepi stališča Anglije. Vsepovsod, zunaj zbornice in tudi v zbornici sami, se poprašiujejo, ali bo pač trajajla nova vlada del} kakor tri mesce. Z istim strahom, klakor se govori o možnosti slabie letine, se tudi razgovarjajo o padcu nove vlade. Ce pa pade ta vlada, k‘aj potem?
Anglija zaprla maloazijsko morsko obal.
Angleška vlada te dne 2. junija zaprla majlo-azijsiko morsko obal, kakor tudi vhod v Dardanele. Ladje nepristranskih držav, ki so bile zasidrane v pristaniščih ob maloazijski morski obali, so smele Še le po preteku 72 ur zapustiti, zaprto vodovje.
Prevrat na Portugalskem — framasonsko delo.
Na Portugalskem se je zopet z revolucijo iz-premenila vladk. Na. krmilo je prišel predsednik Braga, o katerem se prav?, da je učen filozof svoje vrste, nekak dr. Masaryk na Portugalskem, 'drugače pa mož, ki se da popolnoma izrabljati od framasons-ke lože. Prejšnja portugalska vlada se ni dala Angliji v službo, da bi šla v negotovo vojsko; zato seje Anglija poslužila portugalskih framašonov, da so ti strmoglavili prejšnjo vlado. Ali pa bo nova vlada silila pod vplivom Anglšje Portugalce v resnici takoj v vojsko, o tem se sedaj Še ne da soditi.
flystFijÉQ-riislio bojišče.
Naše zmagoslavno prodiranje.
Bilo je božične dni lanskega leta, ko so naše čete zapustile v Galiciji prostor okoli mest 'Jaslo in Krosno ter si izvolile utrjene postojanke ob Dunajcu. S tem so prišli Rusi najdalje proti zahodni Galiciji. Tudi čez Karpate so se udirali ruski oddelki, da bi prodrli na Ogrsko. Zadnji ruski naval na to črto se je izvršil tik pred Veliko nočjo. 1 Ta napad se je pa Rusom ponesrečil :	naši so ustavili rusko
napadalno sil o. Med tem sta pa, naš; šel generalnega Štaba K o n r a d - H ö t z e n d o r f in nemški maršal Hindenburg izdelali^ načrt za ofenzivo proti Rusom, 'Odločila sta se, da napadejo združene avstrijske in nemške čete Ruse na celi velikajnski fronti od ruskega izhodnega morja do Bukovine. Po načrtu se je izvršila ofenziva najprej na obeh krilih, ob ruskem morju in v Bukovini. Rusi so b?li tu vrženi nazaj z velikim in hitrim upiadom. .Ko so pa zbrali svoje rezerve in jih ppstjajvili na ta ogrožena meista, tedaj se je pa izvršil naš grozovit napad v središču fronte, pri Oorlicah in , Tarnovu v Galiciji. Kmalu po 'Velikonočnih praznikih se .je posrečilo našim in nemškim četam tukaj prodreti skozi ruske postojanke. In zdaj se je začel za našie čete zmago-s 1 a v n i 'pohod skozi G a li c i j o. Rusko središče je bilo poraženo, fronta na obeh straneh od središča naprej zrahljana. V Karpatih je začel kopneti sneg in ž njim so izginjali tudi Rusi iz prelar zov in grebenov karpatskih. Naša napadalna fronta, se je pomaknila naprej in dol šz Karpatov v gališko ravan. Rusi so se na begu za resno ustavili ob Slanu s trdnjavo Przemyslom kot oporiščem ter ; dalje v križiščih železnic in cest, v Stryju in Stanislavu, In zadnji teden so bili Rusi poraženi tudi na tej fronti.. Przeinysl, Stryj in Stanislav sOInalši! NhiŠa fronta se je pomaknila okoli Przemysla na izhodno stran >-eke San, odtod naprej pa na severno stran reke D n jestr okoli Hališa in Jezupola, odtod pa ob reki Prut pred Cernovicami. Na celi fronti v Galiciji torej naše čete napredujejo. Rusi se izseljujejo že iz Lvova, 62 ruskih duhovnov, ki so bili poslani, da de-luiejo v Galiciji za razkolniško vero, je že odpoklicanih v Rusijo nazaj. Upajmo, d a s e našim vrlim junakom k m ia i u p o s reči, dobiti šg nazaj G r o d e k, Llv o v, P r z ,e m y s 1 a n y in naša Galicija bo rešena ruskega nasilja. Potek »pro-
diranja nam naznanja generalni štab po dnevih sledeče :
Avstrijsko uradno poročilo.
Dne 7. junija.
Uradno se poroča:
Po težkem porazu pri Przemyslu je rusko vojno vodstvo zadnje dni naperilo ljute napore proti našim postojankam ob Prutu, da bi tu nasilno prodrlo. Posebno na prostor med Kolomejo in Delatynom je sovražnik pošiljal vedno nove množice v bitko. Med tem ko so se vsi ti nap|aidi z velikanskimi izgubami Rusov razbili ob vztrajnem junaštviu armade generala konjenice barona, Pftanzer-Baltina, so prodirale od zahoda sem pod poveljstvom generala Linsingen stoječe zavezniške bojne sile. Včeraj so vzele Kaluš, o-zemlje severno od tega mesta in višine na levem bregu Dnjestra severno od 'Žuravna. Med nadvornsko Bistrico in Lomnico so se pridružile napadu še naše Čete.
Boji izhodno od Przemysla in 'Jaroslajva trajajo še dalje, severno od Mosciske se je moral sovražnik umakniti iz Cerni ave. Posamezni slabotni protinapadi Rusov, so se zrušili. Pri Przemyslu je padlo od dne 1. julija dalje 33.805 ujetnikov v roke zmagovalcev.
Dne 8. junija.
V ozemlju rek Prut in Dnjestr so včeraj zavezniške čete nadaljevale napade in prodirale preko mest Zanczyn, Nadvorna in Kaluši in so potisnile sovražnika proti Stanislavu in HajiŠu (ob Dnjestru). Na levem bregu reke Dnjestr so zavzele naše čete več prostora izhodno in severno od mesteca Ravna, ter so ujele! 6200 Rusov. Drugače je položaj na severu nespremenjen,
Dne 9. junija.
Južno od Dnjestra so Rusi zopet izgubili yeč ozemlja. Med tem, ko so uspešno zasledovale sovražnika, so zavezniške čete zmagovito prodirale in so severno od Kolomeje dosegle črto Kulačkovca—Kor-zov, zasedle višine Otynia in so zvečer zavzele mesto Stanislav. Nato so prodirale še dalje proti mestu Hališ (severno od Stanislava ob Dnjestru). Ta dan smo ujeli 5570 Rusov. Na ostali bojni črti na Poljskem in Galiciji se ni zgodilo nič posebnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Nemško uradno poročilo.
Dne 7. junija.
Uradno se poroča:
Izhodno od Przemysla so vrgle zavezniške čete sovražnika severozahodno od Mosciske nazaj naVi-snico. Deli Linsingenove armade so prekoračili pri Žurajvnu reko Dnjestr ,in,z naskokom osvojile višine na severozahodnem bregu. Dalje južno je zasledovanje doseglo črto Nowica—Kaluš—TomaŠovee. Plen je tu narastel na čez 13000 ujetnikov.
Dne 8. junija.
Izhodno od Przemysla je y splošnem položaj nespremenjen. Število ujetnikov, k? jih je armiada generala Makensena od dne 1, junija dobila v roke, znaša Čez 20.000.
Na višinah Novorna-Szyny, severoizhodno od Žuravna, so čete generala Linsingen sovražnika z-noviu porazile. Naši so zasledovali sovražnika do črte Bukaczovce (severno od, Kaluša).
(Južno od Dnjestra smo prekoračiti reko Siva, ter smo došli do krajev Myslotv (izhodno od Kaluša), Woinilov, Sbredne in Kolodzijov (kraji med Kjhlušem in Dnjestrom). Tia dan smo ujel? 4200 Rusov, zaplenili 4 topove in 12 strojnih pušk.
Dne 9. junija.
Izhodno od Przemysla je polož/aj nespremenjen. Severoizhodno od Žuravne ,so čete generala Linsin-gena ustavile rusk? protinapad. Dalje proti jugu se boji za višine zahodno od Rališa in zajhodno od oe-zupota (ob Dnjestru izhodno od Kaluša) nadaljujejo. Mesto Stanislav je že V naši posesti. Ujetih je zopet 450(7 Rusov., uplenjenih pa 13 strojnih pušk.
Najvišje armadno vodstvo.
Uničena ruska divizija pri Kolomeji.
Poročevalec lista „Az Est“ objavlja poročilo nekega ranjenca o ruskem poizkusu, dobiti mesto Kolonie jo zopet nazaj. Diviaija, tako pripoveduje «ujeti ruski častnik, ki je štela 13,000 mož, se je prostovoljno javila, da hoče priboriti Kolomejo. General Ivanov, ki je poveljeval ruskim četam v tem prostoru, je s carjevim dovoljenjem obljubil diviziji, da bo vse zasebno in državno blago, vsa. premakljiva in nepremakljiva posest last vojakov, ako pridobijo Kolomejo.. Na ruski strani se n5 mislilo, da bodo Avstrijci mesto resno branili, Di vizi'a, ki je bila sestavljena iz najboljše ruske vojaške inteligence, je postala žrtev ruske neprevidnosti in lakomnosti. Prostovoljce so zadaj za bojno črto še do dobra izobrazili in pripravili za boj. Ko je prišel primeren čas, so začeli s šrapneli mesto silno obstreljevati. Avstrijci so na ruski ogenj bolj
lahko odgovarjali. Dne 16. maja so prostovoljci pričeli, s splošnim napadom. Prodirali so v obliki podkve proti mestu, katero je bilo zavarovano s šesterimi žičnimi ograjami in moderno napravljenimi okopi, s topovi, strojnimi puškami in infanterijo. Poveljnik avstrijskih vojnih sil je bil general Czibulka, kateri je rusko prodiranje opazoval z nekega hribčka. Že se je v predmestju slišal peket kozaških konj, ko je general Czibiulka dal povelje, naj zaönie artilerija delovati. Husi so se približevali v roj n ih vrstah. Avstrijski ligenj je, že pri prvih salvah pokosil prednje sovražnikove vrste. Ker se je videlo, da se bo bitka tik pred mestom odločila, so Avstrijci pustili sovražnika, čisto blizu do žičnih ograj. Tukaj pa je bila za Eluse nastavljena past, iz katere se niso mogli več rešiti. Salva je sledila salvi in je kosila sovražne vrste. Ko je solnce izhajalo, je ležalo .na bojišču pred mestom več kot 6000 mrtvih in 3000 do 4000 ranjenih, drugi pa so se udali Avstrijcem.
General Puhalo pl. Brloški.
Pri zavzetju Przemysla so se med drugimi posebno odlikovale čete 10, armadnega zbora. Poveljstvo tega zbora se v; mirnem času nahaja v Przemyslu. Zborni poveljnik je feldcajg,mojster Pavel Puhalo pl. Brloški, rodom Hrvat. General Puhalo je bil rojén 1. 1856 v Brlogu na Hrvaškem. Puhalo je v raznih znamenitih vojaških, službah naglo napredoval. L. 1905 ga >e cesar imenoval za generala, zia foidcajgmo/stra pa je bii imenovan 1. 1013. General Puhalo slavi kot izvaredno nadarjen častnik avstrijskega generalnega štaba. Radi svojih zaslug za, napredek avstrijske armade je bil Puhalo od cesarja odlikovan že z raznimi visokimi redovi. iOktobra 1914 je dobil Puhalo od cekarja v priznanje za zmagovito vodstvo svojega zbora red železne krone I. vrste z vojnim okraskom.
Radko Dimitriev je svaril pred Karpati.
Radko Dimiitriev j'e pisal Svojemu prijatelju v Sofiji, da je on ruskemu vrhovnemu armadnemu vodstvu večino odsvetoval prodiranje proti Karpatom. Priporočal je, naj se Karpate z manjšimi oddelki samo opazuje, z glavno vojno silo pa bi se naj. udarilo , čez Slezi jo na Dunaj. — Star slovenski pregovor pra-vvi: „Po toči je prepozno zvoniti.“
General Rennenkampf zaprt.
Berolinsld godbeni ravnatelj Pavel tSchei.npflug, ki je zbežal z ruskega ujetništva! na Uralu,, poroča, da je iz zanesljivega vira izvedel, da je general Pavel Rennenkampf od časa, ko so mu odvzeli armaidno poveljstvo, zhjprt v sloviti petrograjski Peter-Pavlovi trdnjavi.
Prekinjen odmor na srbskem bojišču.
S srbskega bojišča prihajajo le zelo redka poročila. Zadnje dni pa so se vršili na črnogorski, kakor tudi na srbski meji manjši spopadi. Pri Avtovcu ob Crnigori so naši dne 7. junija razbili črnogorsko Četo, ki je bila preoblečena v avstrijske uniforme. — Pri Dršovi pa se je zadnje dni bil kratek dvoboj med avstrijskimi in srbskimi baterijami.
Avstrijsbo-italijonsko bojišče.
Maribor, 10. junija.
Dne 8, junija se je izvršil prvi veliki napad I-talijanov ob Soči v bližini Gorice, Gradiške in Tržiča. Italijani so bili krvavo odbiti. Kdo se pri tem ne spominja preroške pesmi Simona Gregorčiča „Soči“? Pesnik proslavlja kot sin planin Sočo „krasno in bistro hčer planin“:
„Tvoj tek je živ in je legak,
Ko hod deklet s planine ;
In jasna si ko gorski zrak,
In glasna si kot spev krepak Planinske je mladine.“
Toda pesnik-prerok zre v bodočnost, ko motil Soči prozorne globočine nevihte temnei srd: vojska z I-talijani, ki so tujci, zemlje lačni, ki bodo povzročili, da bo pojila Sočo naša in jo kalila sovražna kri, Z gorkim srcem naroča pesnik bistri Soči, naj takrat pomaga uničiti sovražnika. iTako-le poje v tem preroškem delu svoje pesnitve:
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,,
Ko ti prozornih globočin Nevihte divje srd ne moti!
Pa, oh, siroti telbji žuga Vihar grozan, vihar strašan;
Prihrumel z gorkega bo juga,
Divjal čez plodno bo ravan,
Ki tvoja jo napaja struga —
Gorje, da daleč ni ta dani Nad tabo jasen bo oblok,
Krog. tebe pa svinčena toča,
In dež krvav in solz potok,
In blisk in grom, — oh bitva vroča!
Tod šekla bridka bodo jekla,
/	In ti mi boš krvavel tekla:
Kri naša te pojila bo,
Sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
Kar gorko ti srce naroča:
Klar bode shranjenih voda V oblakih „vojega neba,
Kar vode v tvojih bo planinah.
Kar bode v cvetnih je ravninah,
Tačas prodrvi vse na dan,
Narasti, vskipi v tok strašan!
N,e st’skaj v meje se bregov,
Srd ta čez; branove stopi,
Ter tujce, zemlje lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov!
Dogodki na italijanskem bojišču.
Uradno .se razglaša:
Dne 7. junija.
Na tirolskem 'obmejnem ozemlju je naša art. I er. ja delovala z vidnim uspehom. Na koroški meji izhodno od prelaza Plöcken so naše čete včeraj zavzele Freikofel, katerega je sovražnik mimogrede zasedel.
Okoli K r n a se boji nadaljujejo. Italijani so, morali izprazniti kraj Krn,. Na, nekaterih mestih se je sovražnik približal Soči.
Dne 8. junija.
Na Primorskem se pripravlja sovražnik, kakor se zdi, za splošen napad na naše postojanke ob reki Soči. Posamezni sovražni sunki pri Gradiški in Za>-gradu so bili krvavo odbiti.
Ob koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se nadaljuje brezuspešni italijanski artilerijski ogenj. Oddelek alpincev,, ki je zasedel Pijano goro (Monte Piano, severno-izhodno od Bocena ob tirolsko-it ali j finski meji) so pregnale naše čete. V ozemlje pri Ali so udrli Gariballdinci, ki plenijo tamkaj
Dne 9. junija.
Včeraj so napravile italijanske čete, broječe približno eno infanterijsko divizijo, prvi večji napad na mostno utrdbo pri G O r i o i. Italijanski napad je bil o d b i t, pri čemur so imeli Italijani težke izgube. V našem artilerijskem ognju so se morali u-makniti in so morali pustiti na mestu več topov. Na-padialne poskuse italijanskih čet' pri Tl r ž i č u in pri Gradiški je zajdela ista usoda.
Boji ob koroški meji izhodno od prelaza P 1 ö -oken in artilerijski boji odi obeh strani na ozemlju naših koroških in tirolskih utrdb se nadaljujejo.
„Citte, di Ferrara“ je bila dolga 83 metrov, njen premer je znašal 17 metrov. Plula je z brzino 70 kilometrov v eni uri in se: je mogla dvigniti v zrak 2000 metrov visoko. Zgradili so jo s prostovoljnimi prtsne-vki prebivalstva. Ferrare na Laškem, odtod je tudi njeno ime. Izguba „Citta di Ferrare“ je povzročila po vsej Italiji,- zlasti v Ferrari, in v vojaških Hrogiii, veliko potrtost.
Avstrijski zrakoplov obstreljeval Benetke.
Uradno se poroča: ,Naä. mornariški zrakoplov „L 47“, vodja fregatni poročnik Ban field, opazovalec mornariški kadet pl, Strobel, je dne' 8.. junfa zjutraj . uspešno obstreljeval Benetke. Vrgel je? bombe na prostore Murano-Campo-alto, v katerih so se nahajali : sovražni zrakoplovci, je' uspešno, obstreljeval sovražne rušilce,, nadalje sovražna taborišča; In strojne pu-' ške ter povzročil več požarov.
Mornariško poveljstvo.
Junaški čin avstrijske patrulje.
Iz vojnega časnikarskega stana se dne 7. jun.
■ poroča,: Avstrijska poizvedovalna četa pod poveljst-; vom praporšjčaka Kierekesia in finančnega najdp^zni-ka Rozmana, ki je štela 30 mož, je v nedeljo, dne 6.
I junija predpoldne., pri kraju Cra Melodi s, južnozaho-: dno od gorskega vrha Sthaniga, z naskokom zavzela dva sovražna strelska jarka. V jarkih je bilo 20 mož : italijanskega alpinskega polka štev. 2. Sovražnik je ; zbežal pred našimi, Avstrijci so 15 mož od sovražne : čete ubili in ranili,, neko uto, ki je bila polna vojnih j zalog, so zažgali in uničili sovražni« kritja. Naš od-; delek se je potem vrnil na svojo postojanko. Italijani i so na naše streljali od vseh strani, a so zelo slabo ! merili. Ranjen je bil samo en mož, en vojak pa se j pogreša. Praporščak KereEes in finančni nadpaznik i Rozman sta bila takoj odlikovana.
Italijanska finančna stražnica zletela v zrak.
Pred nekaterimi dnevi se je avstrijska palmi;a pod varstvom megle splazila zai hrbet sovražni prednji straži in je pri prelazu Tonal o ob zahodni tirol-sko-italijanski meji z ekrasitom razstrelila italijansko finančno stražnico. Hišo je tako razneslo, da ni ostal kamen na kamenu. Stražnica je služila Italijanom kot dobro kritje in važna postojanka.
Namestnik načelnika generalnega štajbia:	pl, Hofer,
podmaršal.
Italijanski zrakoplov „Citta di Ferrara“ uničen.
Avstrijsko-ogrsko mornariško poveljstvo uradno razglaša: Dne 8. junija zjutraj ob 6, uri je obstreljeval naš mornariški zrakoplov „štev. 48“ veliki italijanski zrakoplov „Gitta di Ferrara“, ki je bil na povratku iz Reke, južno-zahodno od otoka Lušin. Italijanski veliki zrakoplov je bil uničen. Ujeta sta bila 2 Italijanska častnika in, 5 mož posadke. Poveljnik našega zrakoplova je bil ladijski poročnik Klassing, opazovalec pa je bil mornariški kadet pl. Fritsch;.
Mornariško poveljstvo.
H?	*	*
Zračna ladja „Citta di Ferrara“ je bila v maloštevilnem julijanskem zračnem brodovjn eden izmed najpodjetnejših italijanskih zrakoplovov, odkar je izbruhnila vojska med Italijo in Avstrijo, Že na Binko-štni pondeljek, ko je naše vojno b rodov je obstreljevalo izhodno otalijansko morsko obial, je posegla „Gitta di Ferrara“ v boj pri Jakinu, Njeni nameravani napad na avstrijsko vojno ladjo „Zrlinyi“ so pa preprečili naši zrakoplovci. Takrat je „.Citta di Ferrara“ v svoji veliki gorečnosti metala bombe na lastna, torej italijansko železniško progo pri mestu Rimini, Nekaj dni pozneje se je pojavila „Gitta di Ferrara“ nad Polo in Šibenikom, vrgla nekaj bomb, ki pa niso povzročile kake pomena vredne škode.
Uničeni zrakoplov je vrgel nekoliko poprej, predilo ga je, doletela zaslužena usoda, nekaj bombi na naše odprto mesto Reko, in sicer je vrgel zavsem 8 bomb, ki so usmrtile eno žensko na avstrijskem ozemlju in nekoliko ranile nekaj oseb. Bombe, katere je vrgel na tri reške tovarne, so povzročile tovarnam tako malenkostno škodo, da se je, delalo v dotičnih tovarnah nemoteno naprej. Avstrijski zrakoplov „štev, 48“ je začel takoj zasledovati italijanski zrakoplov in ko ga je opazil na povratku iz Benetk in, v trenutku ko je plul nad njim, je vrgel bombo na italijanski zrakoplov. Bomba je bila tako izvrstno namerjena, da; je italijanski zrakoplov ves v plamenu na južno-zahodni strani otoka Lušin padel v morje. [Ne le v Reki, kjer so padale bombe, ampak tudi po vsej Avstriji je za,-vladalo veliko veselje, da je mali avstrijski zrakoplov uničil veliko,italijansko zračno ladjo, ki, je bila ponos Italije in o koji se je V Italiji reklo: „Italija ne rabi nobenega drugega brodovja, „Gitta di Ferrara“ nam zadostuje ; uniči lahko vse avstrijske bojne ladje v Polu“
Težave v Italiji.
V	listu „Neue Züricher Zeitung“ opisuje grof Voltolini težaven položaj, ,v katerem se nahaja sedaj italijanska vlada, katera skuša z raznovrstnimi prireditvami obdržati na vrhuncu bojni ogenj im narodno navdušenje ljudstva. Na deželi so se že pojavili nasledki,- katerih se, je vse balo: povsod pomanjkanje delavskih moči, da bi se opravila košnja- in žetev, Raidi vedno • novega vpoklican j a narašča beda dan za dnevom. Ker je izostalo zelo mnogo rezervistov iz A-merike in Nemčije, je armadno vodstvo odredilo, da se letniki 1806 in 1897 že sedaj vpokličejo. Na ta način se hočejo izpolniti rezervni oddelki, ravno tako tudi mobilizirano domobranstvo (milica). Lahko se reče, da stojijo sedaj v Italiji vsi moški od 18. do 32. L pod orožjem. Italijanski kmetje prodajajo svoje imetje in pridelke za • vsako ceno, samo da vojaška uprava ne bo imeljai več kaj rekvirirati za se. Ubogi ljudje tožijo, da jim vlada tudi sedaj ne bo izplačala še kupnine za prodane reči, kakor ise ni izplačalo, onih 30 milijonov lir, ki so bili določeni za, olajšanje potresne nesreče. Teh 30 milijonov lir namreč ubogo ljudstvo nikdajr ni bilo deležno. Zelo močno se v Italiji opaža pomanjkanje in slaba organizacija zdravniške službe. Manjka kratkomalo vsega: zdravniških postaj, zdravnikov in izobraženega oskrbovalnega in pomožnega osobja. Kmečko ljudstvo že sedaj prireja romanja, pa ne za zmago, ampak za vrnitev svojih dragih in da bi s tem pri Bogu izprosilo konec sedanje vojske.
Splošna ustaja v Tripolitaniji.
V	italijanskih poročilih se priznava, da je iz-bjruhnila v ITripolitaniji splošna ustaja. Italijanska vlada je bila prisiljena, poslati v tripolitahsko vodovje eno križarko in štiri torpedne čolne, da varujejo parnike, na katerih se n-ahaja vojaštvo, namenjeno za iTripolitanijo.
Francozi in Angleži so na 24 kilometrov dolgi črti pri Arrasu pričeli dne 9i, maja z ofenzivo. V tridesetdnevni ofenzivi se Francozom in Angležem ni posrečilo, da bi prebili nemško; bojno Črto. Posrečilo se jim je samo, da so pri Maison-Blianche zasedli 800 metrov, pri Neuville 1300 in pri Garencyju 1700 metrov ozemlja, ki je bilo poprej) v nemški posesti. To priborjeno malo ozemlje pa j,e stalo sovražnika ogrom-
ne izgube, M sei z uspe non* nikakor ne dajo primerjati.
Vsi Avstralci na bojišče!
Avstralško-angleŠki bramimi minister je izjavil, da bo Avstralija, postatila toliko inlanterijs^dh brigad na bojišče, kolikor jih sploh more sestaviti. Voditelj‘opozicije je izjavjl, da morja vsak, ki mu je mogoče nositi orožje, v bojno vrsto. Vsak zdpav mož se mora zapisati v armado. Avstralci bi pač lahko za pametnejše stvari branili svojo kri.
Delo nemških zrakoplovcev.
V noči od 6. na 7. junija so se nemškji zrakoplovci pojavili nad angleškimi ladjedelnicami v Kingstownu (na izhodni irski obali) in v Grimsby ob reki Humber (na izhodni angleški obali) in so vrgli na nje več bomb. Po uspešnem) napadu so se nemški zrakoplovi srečno vrnili nazaj. Angleška admirar liteta, poroča,, da so v noči od nedelje na pondeljek nemški zrakoplovi vrgli tudi na drugih mestih izhodne angleške obali več bomb, ki so povzročile na 2 mestih požare. Ubitih je 5, ratnjenih pa nad 40 oseb. Tudi na južnem delu Anglije so se istočasno pojavili nemški zrakoplovi in so z metanjem bomb napravili Angležem velik strah.
100.000 italijanskih vojakov na francosko bojišče.
Iz Lugana v Svici se poroča, da bo Italija v 14 dneh poslala 100.000 italijanskih, vojakovi n,a francosko bojišče. To se zgodi tudi tedaj, ce Nemčija I-taliji vojske ne bo napovedala.
Dva socijalista — belgijska ministra.
'Belgijski kralj Albert niameravia preustrojiti svoje ministrstvo. V novo belgijsko ministrstvo bpsta baje vstopila tudi dva socijalna demokrata.
Prebiranje èrnovojnikov starih 43 do 50 let.
Ker se je Črnovpjni|Š)kfa zavezanost razširila, do 50. leta, se bodo morali vsi črnovojni'ški zavezanci, rojeni v letih I860 do vštetega leta 1872 in od letnikov i 1873 in 1874 tisti, ki ,so po novih postojvnih določilih zopet postali črnovjojniški zavezanci, zglasiti pri tisti občini ali magistratu, kjer so bivali za Časa, ko je bila razglašena, tozadevna odredba. Prijaviti se morajo vsi črnovojnišfci zavezanci,, tudi taki, ki prej niso nikdar bili potrjeni iv vojake. Tiste oseble, ki so po končanem 19. letu svoje starosti stopile prostovoljno v skupno armado, izstopijo iz crnoVojniške zavezanosti koncem jtistega leta, ko dopolnijo 47. leto svoje starosti. Pripominja se, 'da gre sedaj samo za pripravo bodočega prebiranja omenjenih črn ovoj n iških letnikov, prebiranje pa se bo vrnilo v poznejšem času.
Raznoterosti.
* Duhovniška vest. C. g. Andrej Gliebe, župnik v Ormožu in dekan velikonedeljske dekanije, j,e imenovan za knezpškofijskega duhovnega svetovalca.
Naši vojni kurati. C. g J vojni kurat Franc Paulic se je vrnil dne 9l t. m. z dopustia nlazaj k svojemu Jelačičevemu (hrvatskemu) polku na bojišče. C. g. vojni kurat Marko Sag a j je prišel te dni v„do-moviino na osemtedenski dopust. V Celju je sedaj poleg dveh slovenskih vojnih kuratov še hrvatski vojni kurat iz djakovske škofije.
Vojni kurat č. g. Marko Sagaj je zbolel. Piše dne 20. maja: Dragi L,! iSedaj sem v Gradcu v bolnišnici, pa upam, da dobim dopust. Mrzlica me je stiskala že nad tri tedne, od dne 19. aprila naprej neprenehoma,, da sem slednjič moral nazaj. Iskren pozdrav !
Mantovski škof za zaprte avstrijske kapucine. Italijanske oblasti so že pred izbruhom vojske dale v Mantovi na Gornjem Italijanskem, zapreti več tirolskih kapucinov. lOsumili so jih vohunstva. Ko so jih zaprli, so o dogodku brzojaivili v, Rim italijanski vladi. Med tem časom so „jetnike“ spravili v boljše jetniške prostore. Sele, ko je od ministrskega predsednika Saian)dre došla brzoj avjka, da so zlajprti res pravi kapucini in. ne ovaduhi, se jih je postavilo zopet na prosto. Mantovski škof je dal kapucine v dveh kočijah napeljati iz jetnišnice. Pri /vhodu v 'škofijsko palačo so bili kapucini od škofa, komornika, knezo-škofijskega tajnika ter dveh drugih duhovnikov prijazno sprejeti. Škof je kapucine Vodil najprvo v škofijsko kapelo in potem v jedilnico, kjer jih je osebno pogostil. Kapucin profesor o. Mihael Hetzenauer je pri obedu moral sedeti na onem sedežu, na katerem je nekoč sedel Pij X., ko je še bil kaplan v Mantovi. Mestno politično predstojništvo je potem, ko se je po Salandrovi brzojavki dokazala nedolžnost kapucinov, dalo po mestnih ulicah nabiti rudeče plakate, na katerih se je naznanjalo, da so osebe, ki se jih je po krivici osumilo za oVaJduhe, res kapucini in da so isti glede osumljene šipijonaže popolnoma nedolžni. Škof je 'dial kapucine pozneje zapeljati v zaprtih kočijah na kolodvor in je sam iz svojega poravnal vse račune, brzojavke in druge izdatke, ki so jih i-
meli kapucini. V torek, dne 11. maja, so kapucini — srečno ' došli v mesto Bočen.
Novi škof v Senju. Govori se v merodajnih krogih, da bo v kratkem imenovan za;škofa v) Senju profesor veronauika na gimnaziji v Gospiču č. g. dr. J osip Marušič.
V	Przemyslu. Przemyslski škof dr. Pelczar je te dni odšel na vfzitacijo svoje škofije.
Prestolonaslednik v Przemyslu. Iz vojnega stana se poroča dne 9. junija,. da se je prestolonaslednik Karol Fpanc Jožef peljal z avtomobilom skozi mesta: Gorlice, Jaslo, Sanok v Przemysl, kjer si je v spremstvu vojnega maršala nadvojvoda Friderika, ogledal zopet osvojeni Przemysl.
Mehikanskega cesarja (Maksimilijana ,vdova, cesarica Sarlota, je dne 7. junija dopolnila svoje 75. leto. Njen duh je omračen. Živi v Laiekenu pri Bru-selju, popolnoma sama za\ se ter ne ve, kdo je okoli nje in kaj se v, svetu godi.
f Dr. Janez Rie bi. V Celju je umrl dne 8. junija t. 1. daleč znani zdravjnik dr. Janez Riebl. Rajni je bil eden izmed tistih redkih nemških mož v Celju, ki si je upal pokazati svoje katoliško prepričanje kljub vsem napadomj N. p. v m.!
Iz učiteljske službe. Na štirirlažrednici v Ži-taliah, drugi plačilni razred, je razpisana služba u-čiteljice; prošnje do dne 25. junija. — Stalna učiteljica na ljudski šoli pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, Ivana Šeligo, je imenovana za stalno učiteljico na štirirazrednici pri Sv. Martinu'pri Slovenjgradcu.
V	boju proti Italiji prvi padel — učitelj. N!at patrulji ob koroško-italijanski meji je dne 25. maja padel kot prvi avstrijski vojak v boju proti Italiji e-noletni prostovoljec in, ljuidsko šolski učitelj v Gorjah na Koroškem, Stefan Kacijan.
Zborovanja vsake vrste na Kranjskem, kakor tudi v oblika društvenih zborovanj vršečih se predavanj, se morajo od sedaj naprej vsaj osem dni pred vršitvijo prijaviti. Dovolila/ se bodo zborovanja samo v uvfaževanja vrednih slučajih.
„Lega Nazionale“ se razpusti. 'Tržaško namestništvo je predložilo vladi, kakor se poroča, prečk log, dh se razpusti „Lega Nazionale“, ki je imelo namen, .ugonobfti Slovence in Hrvate na avstrijskem Primorju.
Na Primorskem so prenehali izhajati naslednji listi:1 „Primorec“ v Gorici, „Piccolo“ v Trstu* „Naša Slogai“ in „Giornaletto“ v Pulju, „Pučki Prijatelj“ v Pazinu ter „Unione Nazionale“ v Poreču.
Zasedanje hrvaškega sabora. Hrvaški siahor je sklican naj dne 14. junija, da v zasedanju, ki bode trajalo kratko časa, reši nekaj najvažnejših točk — kakor podaljšanje financijelne najgodbe itd.
Na Danskem so dobile ženske volilno pravico. Danski kralj je potrdil zakon, ki določa, da imajo na Danskem tudi ženske splošno volilno pravico.
Drugo vojno posojilo. C. kr. namestnik razglar ša: Vsled pooblaščeni a gospoda c. kr, finančnega ministra se z ozirom na povečani naval občinstva v zadnjih dneh do nadaljnega sprejemajo pri poštni hra-iiilnici in pri drugih mestih podpisanja za 2. vojno posojilo tudi šie po preteku suhskripci jskega roka. Vsakdor, ki še ni podpisal, naj kakor mogoče hitro naknadno podpiše.
Srečke Slovenske Straže. Vsled nerednih poštnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani žrebanje efektne loterije Slovenske Straže, li bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti na 26. oktobra 1915, ob 6. uri zvečer. V slučaju, da še kdo ni vrnil neprodanih srečk, ga prosimo, da jih blagohotno dalje proda. Ce pa je srečke vrnil, ga pa prav lepo prosimo, da takoj naroči srečke v razprodajo. Nova vojna nam je naložila novo skrb za naše uboge invalide, vdove in sirote padlih vojakov, katerim je namenjen dobiček te loterije.
„Ilustrirani Glasnik“ Štev.'! 41 ima sledeče slike: Nemški častniki na fronti v kritjih, — Nadvojvoda Fraine Jožef v Italiji pod maršalom Rajdeckijem.
—	Granate. — Francoska četa čaka sovražnika. — Periskop. — K razporu med Kitajsko in Japonsko.
—	Admiral A. Haus. — Drzni naskoki naše konjenice. — Ruski ujetniki na prisilnem delu. — Nemške čete v francoski cerkvi. — Obdelovanje polja v vojski. — Kit, M je naletel na mino v ‘Severnem morju.
—	Del avstrijskega vojnega brodovja.
Moštvo zrakoplova „Citta di Ferrara“ v — Gradcu. Dne 10. junija, zjutraj j so pripeljali v Gradec rešeno moštvo uničene italijanske zračne lardi e „Citta di Ferrlara.“ Bili so 4 vbjaki in 2 častnika. Spravili so jih y hišo na voglu Grazbachgasse—
J akominigasse, kjer je b?lo poprej ! ujeto moštvo francoskega podmorskega čolna, „Curie.“ Rešenci so se v trenutku, ko je zračna ladja začela padati, vrgli iz ladje in so skočili v morje, odkoder so jih pozneje naši morniarji rešili. Poveljnik ladje, linSjsfci poročnik, je imel pri sebi 80,000 K avstrijskega papirnega denarja. Častnik je imel radi tega toliko denarja, pri sebi, da bi v slučtaju neprostovoljnega izkrcanja; (v sovražnikovi deželi koga podkupil in spravil s|voje ljudi na varno, Častnik in en mož, sta ostalal na goreči ladji, sta zgorela.
17- do 191etni črnovojniki v Nemčiji« Z Dunaja se dne 9. junija uradno poroča: Nemško J poslaništvo prosi za sledečo objavo: Po cesarski naredbi z dne 28. maja se morajo nemški črnovojniški zavezanci, stari 17 do 19 let, prijaviti. Črnovojniki,, ki stalnujejo izven Nemčije, se morajo pismeno ali ust-
meno zglasiti pri pristojnem konzulatu. Glede vpp* klicanja se še. bo izdala posebna odredba*
Vpoklic Črnovojnikov. Uradno se naznanja: U-goden uspeh sedanjih črnovojniških prebiranj je dal možnost, da se za vojno sposobni črnovojniki letnini-kov 1878 do vštevši 1886 vpokličejo pod orožje namesto 21. junija, šele 15. julija.
Kolera v Ljubljani. V garnizijski bolnišnici v Ljubljani je umrl v. Ljubljano prepeljani bosensko-hercegovinski ,vojak Gjuadin 'Stojan. Bakteriologično so dognali, da je umrl na koleri. To je le posamezni slučaj in je preskrbljeno, da se ne bo rajzširil dalje. — V deželni bolnišnici je umrl dne 6. t. m. neki Novak, katerega so bili prepeljali v bolnišnico. Govorilo se je, da ima kolero.
Ujetniki z italijanskega bojišča v Ljubljani.
Dne 1. junija so pripeljali v Ljubljano prve italijanske neranjene ujetnike; bilo jih je 26 vojakov. Do 2. junija so sprejeli 274 ranjenih in 151 bolnih Italijanov.
Ubežna Rusa. Na oesti iz Hoč proti Slivnici sta korakala dva moža, Pomožni orožnik Rudolf Mo-harič ju je vprašal, kdo da sta, ker sta se mu zdela sumljiva. Rekla sfa, da sta gališk-a begunca, ki si iščeta delo. Ker se pa nista mogla izkazati z listinami, ju je orožnik peljal na orožniško postajo v Hočah, Pri preiskav), se je pa izkazalo, da sta imela pod navadno obleko rusko uniformo. Eden je bil če-tovodjai, drugi stotnik. Nato sta priznala, da sta kot ruska ujetnika ubežala iz ujetniiškega tabora v Feld-bahu.
Slovenski zrakoplovec proti Italijanom. Jakob Fras, doma od Sv, Ruperta v Slov. goricah, ki je sedaj prideljen, Avstrijskemu zrakoplovnemu oddelku v Poli, pošilja čitateljem „Slovenskega Gospodarja“ in „Straže“ mnogo pozdravov.
Ne smejo trgati modriža. Hanoverski časnik „Kurier“ objavlja, poziv, naj letos izletniki ne trgajo modriža po polju, ker delajo preveč škode na žitu.
Moka se ne sme več mešati. Ministrstvo je odredilo, da se odslej fina pšenična in ržena moka pred prodajo ne sme ,več mešati s slabejšimi vrstami mok. Koruzna moka, posebno, nova, ni trpežna in se je ž njo vredl pokvarila tudi boljša moka. Radi tega, se je odredilo, » da se odslej sme samo slabejša pšenična moka (moka za kuho) mešati z ječmenovo. Boljše vrste pšenične in ržene moke pa se morajo spraviti v promet nemčšane. .Vendar se sme obrtnim izdelovalcem ali zasebnikom prodajati boljša > nemešana moka le tedaj, ako dotični kupi tudi enako množino koruzne iali krompirjeve ali riževe moke.
Deželni prispevek za vzdrževanje okrajnih cest. Deželni odbor se je biavil v zadnji seji s prispevkom za vzdrževanje okrajnih cest jn je sklenil,, da se po naročilu zadnjega deželnega zbora izplačajo okrajnim zastopom za, leto 1914 prispevki okrog 400 tisoč kron. Vedno se še pozna zasedanje zadnjega deželnega zbora, katero so omogočili poslanci Slov. Kmečke Zveze le pod pogojem, da se zagotovijo razne gospodarske potrebe na deželi. Okrajne ziastope opozorimo, da že sedaj vajrčujejo in se pripravljajo na* to, da za leto 1915; ni dovoljenih teh prispevkov. Za sedaj bodo okrajem deželni prispevki dobro došli; kaj, pa prinese bodočnost, se šie ne ve, zato je treba tudi okrajem siediti na vseh koncih in krajih.
Pomanjkanje sladkorja. Spoštovani sladkorni baroni se izgovarjajo na železnice. Pravijo, da v nekaterih deželah primanjkuje sladkorja zato, ker ga tovarne vsled pomanjkanja vagonov ne, morejo razposlati, Poslanec dr, Steimvender je sedaj dognal, da je to popolnoma neresnično. Pri nas je sladkor že tako veliko dražji, kakor na Nemškem in sicer samo zato, ker fabrikantom ni nikoli dobiček zadosti velik. A s temi pretirano visokimi svotami se hočejo sladkorni baroni zadovoljiti le do jeseni, tedaj pa hočejo, kakor naznanja dr. Steinwender, oene zopet zvišati* in sicer tudi za tiste milijone centov sladkorja, ki ga imajo tovarne še zdaj v zalogi. Stein wen der zahteva, naj se napravi državna sladkorna centrala in cena sladkorju zniža.
Peronospora. Najhujši sovražnik naših vinogradov, peronospora, se že močno pojavlja. Posebno vinogradi v nižavah in v zemlji, ki je bolj mokrotna, je trsje že močno osmojeno po peronospori. Mnogo vinogradnikov nima niti betvice bakrene galice, niti kakega drugega sredstva. In kdo se zmeni dandanes za težave ubogega vinogradnika! Treba je zopet Samopomoči! Kdor ima odveč bakrene gajice ali pero-cida, naj ga posodi sosedu. Kjer ga pa sploh ni dobiti, naj se vinogradi škropijo s samim apnenim b§-ležem ali lugom. Dolžnost, države, dežele in okrajev, ki pobirajo davke, pa je, da poskrbijo v bodoče pravočasno tudi za dobavo uspešnih sredstev zoper peronosporo.
Špargeljnove muhe poloviš. Koncem mesca a-prila ali začetkom maja, ko poganja Špargelj, prihaja muha in zleže svoja jajca pod poganjke. Vtakni v zemljo poleg špa|rgeljna obeljeno palčico z okroženo glavo tako, da bo gledala za 2 cm iz prsti, glavo pa namaži z lepom in muhe se bodo prijele. Ako se krči špargeljeva vejica, je to znak, da jo zajedla muhina zalegla, odreži vejico in sežgi.
* Osrednja pisarna za pregled oporok. Na Dunaju se je ustanovila posebna pisarna, ki ima nalogo zbirati podatke o oporokah (testamentih) in dajati o istih podrobna pojasnila. Ta pisarna bo za celo Avstrijo napravila pregledni seznam oporok. Poročila sprejema „Gentral-Testament-Kataster“, Dunaj, VI. Marjahilferstraße lc.
Maribor. Poročil se je c. kr. sodnik v Mariboru gosp., dr. Davorin Senjorjzj gospodično Mileno Svet-kovo iz Ljubljane.
Maribor. Mestni svet je izdal strogo odredbo, da se mora odslej vsako tujo osebo, ki pride v Maribor in tukaj prenoči, takoj naznaniti z naznanilnim listkom, ki se dobi na magistratu, pri policiji, oziroma mestnem uradu. Istotako se morajo takoj vse tuje o-sebe, ki so po 27. maju došle v Maribor in še niso naznanjene, naznaniti na magistratu.
Maribor. Mariborski'trgovci razglašajo, da odslej kupljeno blago radi pomanjkanja nasitavljjenoev in drugih delavskih moči strankam ne bodo več dostavljali na dom,
*	Maribor. S 5. junijem so se za Maribor upe-ljale karte za pivo in sicer samo za gostilničarje. Vsak gostilničar dobi odslej le polovico one količine piva od pivovarne, ki jo je 'dosedaj dobival.
*	Maribor. Med Mariborom in Gradcem vozita od dne 8. junija naprej dva nova osebna vlaka. Osebni vlak štev. 41 vozi iz Brucka ob 6. uri 15 minut zjutraj in pripelje v Maribor ob 9. uri 56 minut predpoldne. Vlak Štev. 64 vozi iz Miaribora ob 4. uri 14 minut popoldne, dohod v Gradec ob 5. uri 54 minut zvečer, dohod v Bruck ob 7. uri 30 minut zvečer. Ta vlaka pa se lahko vsak čas odpovesta.
Selnica ob Muri. V nedeljo, dne 30. maja, je nagloma umrl tukajšnji posestnik Karl Winkler. Ror-jen je bil na Muti pri Marenbergu. Pred desetimi leti je staj n,a jezikovni meji v ospredju političnega življenja. N. v m. p.!
Sv. Bolfenk na Kogu. Čevljar in velik prijatelj alkohola 'Andrej Lichtenwallner je bil dne 7. junija pred mariborsko okrožnjo sodnijo radi uboja in težke telesne poškodbe obsojen na pet let težlke ječe. Dne
5.	aprila po noči je namreč LichtenWallner ubil Viničarja Pinteriča, dve drugi osebi pa prav težko poškodoval.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Gostilničarju Finžgarju je povrgla krava dvojčke, ki sta oba dobro razvita in krepka, V sedata jem času bi bilo potrebno mnogo takega blagoslova.
St. Jurij ob južni železnici. Iz ruskega ujetništva se je oglasil posestnik Anton Pisanec, sin tukajšnjega trškega župana. Boril se je hrabro nad 7 mescev z Rusi, nato je utihnila vsaka vest za njim. Nenadoma dobe stariši dopisnico, na kateri piše hrabri sin, da živi ujet v daljnji Sibiriji v mestu Taškent v srednji Aziji. Žena in stariši so se razveselili, da še živi, četudi daleč v tujini. O mlajšem bratu Jožefu pa že od 8.. septembra 1914 ni nikakega glasu več. Morda se pa le tudi nienadoma oglasi odkod.
Dobrna. V našem kraju se je organizirala ženska požarna braimba. Prvo vajo so Imele dobrnske gasilke v nedeljo dne 6. t. m.
Sv. Rupert najd Lalškim. Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 13. junija, po prvem sv. opravilu Svoj letni redni občni zbor, K obilni u-deležbi vabi odbor.
Celje. Z italijanskega bojišča je dne 6, junija pripeljal vlak Rodečega križa 1217 težko in lahkoran-jenih. Med ranjenci so se nahajali ludi trije italijanski alpinci (planinski lovci) in sicer 1 častnik in 2 prostaka,. Rane naših vojakovi so bile večinoma povzročene po koščkih kamenja, katere vržejo na vse strani sovražne granate, ki padejo na kamenita kra-
ška tla, EajiJencie so hitro spravili v različne celjske bolnišnice. Težko ranjene so zanesi v garnizijsko bolnišnico.
Celje. Mestni svet je odredil, da se radi sedanjih izvanrednih razmer morajo vse gostilne zvečer ob
11.	uri zapreti. Kavarne pa smejo biti odprte najdalje do 12. ure po, noči. Ge so gostilnic oziroma kavarne odprte čez te ure, se kaznujejo ne samo gostilničarji, ampak tudi gosti ki še ob tem času niso zapušili gostilne ali kavarne.
* Za nori podmorski čoln so darovali:	Franc Košir Iv
Rošpahu 10 K; župnik J. Črnko 2 K; ravnatelj Josip Zidanšek 10 K; dr. Anton Korošec 10 K; ravnatelj Anton Jerovšek 10 K. — Darovi za podmorski čoln, katerega hočejo domoljubni Avstrijci podariti avstrijski mornarici, naj se pošiljajo na naslov: Avstrijski mornar v Cirilovi tiskarni v Maribor tl.
Zadnja poročila došla v petek dne 11. junija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
, Uradno se razglasa dne 10. junija:
Rusko bojišče.
Boji ob gornjem toku Dmjestra in v ozemlju reke Prut in Dnjester se nadaljujejo. Armada generala Pflanzer-Balt.in pridobiva nadalje ozemlja proti severu. Njene napadalne kolone so prodrle med neprestanimi boji do Gornjega Tyna (leži severno-izhodno od Kolomeje) in do višin južno od mesita Horodenka (leži med Gornjim Tynom in Zaleščvkom).
Delu armade, ki se bori v Galiciji ter uspešno prod ra, se je sedaj pridružila tudi. armadna skupina v Bukovini,: ki je včeraj dne 9. junija prekoračila reko Prut in vrgla nazaj močne ruske čete južmozaho-dr.o od mesta Kotzman (Idži ob levem bregu reke Prut med Crnovicami in Zaleščykam).
Drugače pa je položaj na severu nespremenjen. Italijansko bojišče.
Na bojni črjti ob reki 'Soči so bili ponovni poskusi sovražnika prekoračiti peko Sočo pri Plavi, Grati 'ški in Zagradu, odbiti. Na ozemlju pri Bovcu in na grebenu Karnskih alp izhodno od prelaza Blöcken se nadaljujejo boji. Tudi artilerijski boji na prostoru tirolske izhodne meje se nadaljujejo. Sovražni napad na ozemlju Tonale (ob zahodno-tirolsko-italijanski meji med gorskima skupinama Adamelo in 'Ortler) se je
vsled odpora naših hrabrih brambnih čet izjalovil.
{
Balkansko bojišče.
Del našega zračnega brodovja je včeraj dne 9. junija metal uspešno bombe na orožarno in pirotehnični zavod v Kragujevcu. Požar je izbruhnil na treh mestih, Naši zrakoplovci so se vrnili nepoškodovani. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Höier, podmaršal.
Naš podmorski doln „št. 4“ potopil angleško križarko.
Uradno se poroča: NlaŠ podmorski' čoln „štev. 4“ je dne 9. t, m, predpoldne potopil 30 milj zahodno od Sv. Ivana v Medni (leži ob albanski morski obali južno-izhodno od Skodraj) angleško križarko „Liverpool“, katero je ščitilo šest torpednih rušilcev. Našemu podmorskemu čolnu je poveljeval ladijski poročnik Singole.
Mornariško poveljstvo.
V začetku vojske je imelo angleško vojno brodo-vje pet zavarovanih križark tipa „Liverpool“. Vsaka teh križark vozi z brzino 25i do 26.8 morskih milj v eni uri. Križarke so bile zgrajene leta 1909 do 1910, so torej zelo moderne: angleške križarke. Posadka potopljene križarke je Štela 376 mož. Oborožena je bila« s 16 topovi srednjega kalibra. .
Velikanske italijanske izgube.
Iz vojnega časnikarskega stana, 'se uradno poroča:	(Italijanom se še dosedaj na južnem bojišču
kljub silnim naporom ni posrečilo, da bi dosegli kake uspehe. Radi mučnega položaja, v katerem se nahaja italijansko armadno Vodstvo, še Italijani do danes sploh niso izdali nikakiega uradnega, izkaza o padlih in ranjenih, dasiravno imajo za to gradiva dovolj, Tako n. pr, pokriva na stotine mrtvih alpinoev pobočje gore Krn. Radi silnega ognja še dosedaj ni bilo mogoče mrtva trupla odstraniti. Italijansko armadno vodstvo zelo previdno molči o izgubah, ker je v italijanski armadi že sedaj veliko mrtvih in ranjenih, uspehov pa; se dosedaj še ni doseglo nobenih, vsaj pomembnih ne.
Srbi zasedli mesto Eibasan.
Iz 'Sofije se dne 9. junija poroča: Srbski tiskovni urad javlja, da so srbske čete dne 7v junija zasedle albansko mesto Eibasan. (Eibasan leži zahodne od Ohridskega jezera v srednji Albaniji n-a sredini pota med Ohridskim jezerom in Dračem.)
Rumimi j a pred odločitvijo.
„A g e n c e H a v a s“ poroča dne 10. j u -n i j a i z Geneve: C v e t e r o s p o r a z u m (Anglija, Francija, Rusija in Italija) je izročil Romuniji zadnji rok, da sprejme In izvrši predloge č vlett e rf o $ p o r ia zuma. Rok poteče 10. junij a.
Zopetno obstreljevanje Dardanel.
Iz Aten se poroča:	A i igle šk < *4 r a n co sko vojno
brodovje je zopet začelo obstreljevati Dardanele, Izkrcali so nove čete in na mnogih mestih so se turške čete umaknile.
Avstrijsko vojno posojilo 1915.
■ •.—
Zmage v Galiciji nam jamiijo za uspeh na severu in na jugu. Tudi Italija ho podlegla naši moti.
Možna kakor naša armada mora pa biti tudi naša financielna
pripravljenost, da zdržimo do popolnega poraza vseh naših sovražnikov. Kdor podpiše vojno posojilo, se udeležuje obrambe domovine.
Vsak naj tedaj podpiše vojno posojilo 1
Za podpisovanje so dovoljene velike olajšave, o čemur se dajejo pojasnila na mestih, katera sprejemajo podpisovanje vojnih posojil.
Podpisuite vojno posojilo !
Ranjeni, padli )L% ujeti.
Ujeto moštvo:
Ajd. Pavel, korporal;
Baohernig Prane, korporai; Brandi Alojzij, četovodja;
Fauland Friderik, pešec; Ferk Alojzij, pešec; Frühwirt Joželj pešec ;
Gèisler Vinko, pešec; Golman Rudol., pešec; Graneder Anton, pešec; Grozdek Anton, pešec; Güttl Anton, pešec;
Habit Franc, pešec;
Kaliker Alojzij, korporal; Kaučič Franc, korporal; Knaus Jožef, pešec; Knaus Lenart, pešec; Koch Karol, pešec; Koch Matija, pešec; Koflen Rudolf, korporal; Koršič Avgust, pešec; Krašek Andrej, pešec;
Lorber Franc, pešec;
Močnik Ferdinand, pešec; Muster Valentia, poddesetnik;
Ornik Mihael, pešec;
Rapolc Maks, pešec;) Rath Viljem, pešec; Ratzlainer Lju-dovik, frajtar; Reschka Anton, pešec; Richter Anton, pešec;
Smeljan Jožef, pešec; Schreiner Peter, pešec; Stachl Janez, pešec; Stessi Franc, pešec; Strohmeier Alojzij, štabni narednik; Suppan Janez, pešec:
Titič Rupert, pešec; Totter Janez, četovodja; Tropa Janez, poddesetnik.
Razni:
Od posadke Ijrzemjisla v ruskem ujetništvu: Častniki:
Aregjar Adolf, kadet; Bratina Gustav, kadet; Lositsch Stojan dr.., kadet; Šliba Franc,, kadet; Žgajnar Ivan, kadet; Baizin Jožef, zdravnik, vsi od ,47. pešpolka; Zdolšek Jožef, dom. art. polk 3-3. Celje.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Mrtvo moštvo:
Brenser Ignacij, pešec; Brez■••'r.ik Jakob, pešec; Bun Ma. tija, poddesetnik;
Ferenz Avgust, pešec; Flies Ferdinand, poddesetnik, Celje;
Jauk Jožef, pešec;
Hubert Janez, četovodja;
Kaučič Anton, pešec; Korošec Jožef, pešec; Koštomaj J., pešec, Brežice; Krajnc Janez, poddesetnik, Brežice; Kramberger Franc, pešec, Ljutomer ;
Lamp el Ernest, pešec; Lapuh Frane, pešec; Laubič An(., pešec; Loscar Alojzijz, pešec;
Markeš Jožef, pešec,. Maribor ; Moskon Janez, pešec;
Neuwirth Vincenc, pešec;
Otter Rudolf, četovodja;
Polanič Janez, pešec, Ljutomer;
Robia Franc, pešec; Rodošek Franc, pešec,
Seholnast Janez, pešec; Staritz Franc, pešec; Stergar K., desetnik ;
Vogrinc Janez, pešec.
Wolkinger Franc, pešec; Wrabel Friderik, pešec;
Zavec Franc, pešec; Zumbar Franc, pešec, Ptuj.
Ujeto moštvo:
Auer Erhart, častniški sluga;
Bassi Alojzij, pešec;
Cafuta Janez, pešec; Ceh Feliks, pešec;
Jagodič FerdinWd, pešec; Janišek Alojzij, pešec, r;
Krastič Franc, pešec; Krevelj Franc, pešec;
Longo Štefan, pešec ;
Omerzu Franc, poddesetnik, r;
Pfeiffer Jožef, pef ec ; Piikp Štefan, pešec;
Ribič Simon j pešec; Rus Janez, pešec;
Sadzek Adalbert, poddesetnik; Šinerc Jožef, pešec, r; R. Sitzwohl, pešec; Škafer Vinkp, pešec; Steihbauer Alojzij, peš.
Pešpolk štev. 47:
Častniki:
Menschhorn Jožef, kadet, mrtev; Francovich Jožef, kadet, r; Mayer Karol, praporščak, r; Serravate Karol, kadet, r; A. Triller, poročnik, r.
Mrtvo moštvo:
Asko Martin, pešec;
Baiar Anton, pešec;
Čebular Danijel, enoletni prostovoljec;
Famea Alojzij, nadomestni rezervist; Finster Jožef, nadomestni rezervist; Fischer Franc, nadomestni rezervist, Maribor; Frank Franc, pešec;
Guttmann Anton, pešec; Gartner Janez, pešec; Gašparič Štefan, nadomestni rezervist; Grzinič Anton, pešec;
Harrach Jožef, pešec, Radgona; Hassler Jožef, pešec; J. Hirschmann, pešec, Radgona;
Kaufmann Tc«r«až, pešec; König Kristijan, pešec; Korošič Rupert, pešec; Kvas Jakob, pešec; Katzian. Jožef, nadomestni rezervist; Koser Štefan, nadomestni rezervist, Maribor.
Pra,š Jožef, pešec; Pukšič Matija, pešec;
Rozzi Luigi, pešec;
za ženske, moške in otroke, kakor tudi krila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
R. STERMECKI
V CELJU It. 301
Pišite po cenik. %**
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
po najviiiiti cenah
int. Birkmaier
Maribor, Meljska cesta 29 (Meiiingerstr.) Gostilna pod vejo	v ^aml je zöpfit
Saurer Frajnc, korporal; Schabe Franc, pešec ; Schabe. Janez, pešec; Steuer Anton, korporal; Sporer Frane, pešec; Supan Franc, pešec;
Vogrin Peter, pešec; Vomer Ernest, pešec, Maribor; Weinhandi Franc, četovodja; Wolf Avgust, poddesetnik; Wolf Brunon, pešec; Wölfler Bogomir, pešec.
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
*	Tretji natis „Nemščine brez učitelja.“ I. del: Nemška
slovnica za samouke. Ze drugi natis te knjige se je vsestransko tako prikupil, da se ga piso posluževali le samouki, temveč se je jel bolj in bolj širiti tudi v 'šolah, kjer jei nudila knjiga, ' kot najpriročnejša za pouk nemščine, učiteljem izdatno pouroč, Tako se je pokazala silna hitro potreba tretjega natisa, M je ravnokar izšel. Ta natis je še neprimerno boljši od drugega, tudi je za 24 strfajni pomnožen. Gena pa je ostala nespremenjena in znaša K 1.20 za broširan izvod. Drugi in tretji natis te knjige je izdal spreten veščak na podlagi dolgoletnih skušenj. Dobi se tudi še drugi del „Nemščine brez učitelja“, M je bolj praktičnega pomena in obsega sloveuskoj-uemške razgovore za, (razne stanove, prilike in potrebe; tudi drugi del veljlaj broširan K 1.20. Oba dela skupaj vezana v celo platno pa veljata samo K 2-80.	—
Dobiva se v Tiskarni svj. Cirila v Mariboru.
*	Pregled avstrijsko-italijanskih bojišč nudi v prvi vrsti slovenski zemljevid Evrope, ki je izšel v zalogi KtVtoliške Buk-varne v Ljubljani. Zemljevid nudi vsa evropska bojišča in pa tudi celo Italijo in popoten pregled Jadranskega morja, ki uteg»-ne biti pozorišče velikih pomorskih bojev. Zemljevid, upošteva» še tudi kraje onstran Sredozemskega morja: Tunis itd., v katerih je Ralija vojaško zaposlena. Zemljevid nudi seveda tudi točen pregled Dardanel, Bospora in Ornega morja z okolico v Evropi in Mlaji Aziji. Dobro došel bo torej za vse potrebe, ker nudi e-noten pregled vseh krajev, M so prišli in vtegnejo priti za časa evropske vojske v poštev. Cena K 2.40 je zelo nizka. Na platno nalepljen in zložljiv v žepno obliko velja ta zemljevid 6 K, s palicami za na steno pa K 6.50.
*	Dva izborna zemljevida avstrijsko-italijanskega bojišča. Dunajski zemljevidni zavod Freytag & Berndt je izdal dva zemljevida : a v s t r i) j} s k o -> i t a 1 j, j a n s k i obmejni krar j i (avstrijsko in italijansko ozemlje med Inomostom, Ljubljano, Trstom in Benetkami, in avstro-»ogpsko Primorje. Prvi zemljevid obsega obmejne kraje Tirolsko, Koroško, Kranjsko in Primorsko, kjer se sedaj vršijo boji traed Avstrijci ip Italijani. Na drugem zemljevidu pa vidimo jadransko obal od T!r-sta do črnogorskega mesta Bar, vso Bosno, velik del Hrvaške, italijansko obrežje pri Jakinu, Oba zemljevida stia zelo natančno izvršena in sicer v sedmero barvah. Vsak zemljevid stane s poštnino vred samo 1 K 30 vin. Znesek se naj pošlje (v poštnih znamkah. Naroča se pri G. Freytag & Berndt. Dunaj, VII., SchottenfeMgasse 62. Priporočamo!
*	„Premišljevanja o božjem Srcu Jezusovem.“ Času primerna» knjiga, ki jo je spisal o, Marijofil Holeček, frančiškan. Cena K 1.20 za broširan, K 2 za vezan izvod, po pošti 20 v več. Katoliški narodi vesoljnega sveta se oklepajo vedno tesneje božjega Srca Jezusovega. Tudi Slovenci smo se božjemu Srcu ie pred leti posvetili; to posvetitev smo že mnogokrat obnovili; na posebno slovesen način se je pa zgodilo to letos, ko nam je prinesla vojska toliko žalosti in trpljenja in smo še močneje začutili potrebo, da nam odpre to srce neusahljive zaklade svoje ljubezni in svojih dobrot. Kdor se bo utopil v prisrčna premišljevanja, ki jih podaje ta knjiga, bo našel v njih neusahljiv vir tolažbe in utehe. Ta dragocena knjiga naj se torej hitro razširi ter prinese mir in tolažbo v vse slovenske domove. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, v vseh frančiškanskih samostanih ter v Cirilovi tiskarni v Mariborii,
*	„Mala Lenčica od Svetega Boga.“ Ponatis iz „Cvetja“, oktav, 93 strani, 50 v, po pošti 55 v. Mala Lenčica, pobožni o-trok na Irskem, je že v petem letu svoje starosti šla k prvem sv. obhajilu in sicer dne 6. decembra 1907. Poltem je kratko časa pogosto prejemala presv. Rešnje Telo in umrla dne 2. febr. 1908. Pretep zgled je za večkratno sv. obhajilo. Knjižica še priporoča kot primeren spominek prvoobhajancem in pridnim otrokom sploh. Dobiva se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku smo dozdaj pogrešali življenjepis novega papeža, čepratv so po njem vpraševali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v ti-skarni sv. Cirila v Mariboru izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV., katerega je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Da se lahko knjižica zelo razširi, določila se ji je prav nizka cena 10 v za komad, koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Življenjepis je pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njem !
*	„Sv. Križev jpot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkmh.
Na Kalvarijo. Pod tem naslovom je izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru nov molitvenik. Cena: Vezan v platno z rudečo obrezo K 2.50, zlata obreza K 3.20; vatirana Vezava in zlata obreza K 3.50. Po pošti stane 20 v več. Naroči se v tiskarni sv. Ci-
rila v Mariboru. Najmanj stroškov in dela se povzroči, aio s»
denar za to knjigo pošlje pi ' poidžjiict naprej ! — To je čisto poseben molitvenika ' -Obsega ifiMiW1 fiä ri>40 straneh 30 različnih križevih potov za razne priložnosti ; tako n. pr. med drugimi križev pot v čast presv. Rešnjemu Telesu, najsrv. Srcu Jezusovemu, za dan sv. obhajila, za družbo krščanskih mož, za matere, za delavce in služabnike, za mladeniče, za dekleta, za Marijine otroke, za dekleta Marijinih družb, za adventni čas, za postni ča*3, za čas posebnih stisk in nadlog, za vojni čas, za dan vernih duš, sv. križev pot kot priprava na smrt. Razven tega, najdeš v knjigi sv. mašo v čast trpljenja Jezusovega, vse navadne litanije in tudi litanije trpljenja Kristusovega, spovedne in obhajilne molitve in razne prošnje in molitve, ki se nanašajo nia Jezusovo trpljenje. Ob koncu še sledi pet ganljivih pesmi v čast trpljenju Kristusovem. Slovencem je sv. križev pot najbolj pri-kupljiva pobožnost, katero naše ljudstvo vedno rado opravlja — zato vsem pobožnim vernikjom ta novi molitvenik toplo priporočamo.
*	„Varčna kuharica.“ Zbirka navodil za pripravo tečnih in okusnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 N. R. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo K 1.20, v platno vezana K 1.80, po pošti 20 vin. več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo ostala vsaki gospodinji nenadomestljiva svetovalka za poznejše dobre čase, katere nam Bog dodeli! Želeti je, da bi si to kiajigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali pa želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi. Knjiga se naroča v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
*	M. n. župane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru: Prošnje za dovoljenje klanja, oziroma prodaje govedi in prašič, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet.
Drva suha, mehka ali pa tudi trda, in sicer 10 ali 12 meterskih sežnjev, kupi takoj tiskarna sv. Cri rila v Mariboru. Kdor jih ima, naj se oglasi!
Sedlarska obrt
v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe-ljana, se radi razmer pod
pogoji odda. Vpraša se v upravništvu »Straže«.
družinskih
ugodnimi
Naročajte in razširjajte „Stražo‘* !
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 1 40 Sreb. verižtee damske K 3~60 Zlate damske nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
F?§oi2 Bureš Maribor
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi orar od glav. kolodvora.
MM safop op, tfpffiWJ-imti, srebrnim ti optičnih reži po vsaki seaL
Tudi na obroke. - Ita str. ceatk zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remant.-ura K 8‘60 Pristna srebrna ura K T'— Original omega nra	K	24'—
Kuhinjska ura	K	ICT—
Budilka niklasta	K	3»—
Poročni prstmi	K	2'—
Srebrne verižice	K	—
Večletno jamstvo.
Masi. Dictingcr
Theod. Fehrenbacli
urar tu «Map
mmi Boipoiba Hi. 28
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. ^ in kralj, apostolskega Veličanstva
31 c. kr. državna loterija
za skupne vojaško-dobrodelne namene.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.140 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
15. jul. 1915.	Cena srežke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
Prsne bolsani, oslov&tó lc«as€slj, faccio l'aspo ir&flu&Tid«
Kdo naj jeiml j e Sirolin ?
i V«ok. ki trpi o* fr*jnem kakiju	* Vadušljivi .katerim Sirolin xnafno
lažje |e obvarovali 9« t>oia*r»lnego jo zdravi«.	pietica naduho. _
X Osco«* kroničnim haiarom bronkijev, ^ Skrofuxniofro^pnkaferih uÖnkuie^ol»n hJ ki » Slrolinom ordrav«.	*. ugodnim vspehom nasplesni poèufek.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
K. Tratnik
specialist v isdelovanj * cerkvenega orodja in posode
Maribor Pf arrhof a<3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Velika, svota denarja
se zaoiore nakljnèiti vsakomur, ki post ne naš naročnik. — Brezplačna po »suita poši.ja :
Srečkovno zastopstvo 14, Ljubljana.
Pozor kmetovalci!
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem časa, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri 52 domači tvrdki
I. RÄYNIKÄR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
mf* Solidna in ločna postrežba. -“fUl
Se debi v o, vseh lekarnah è K.h —
Knjigarna» umetnin« in musiüteliie.
Goričar SčLeskovšek — Celie •
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX Zrn gastiinišarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov nameštnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
POZOR!
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič
Maribor,
Gc»$g»®ska ulica 5,. da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo sastonj.
Edina štajerska steklarska narodna trgovin,
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjilt cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev z* oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
SpodnJešiaJ. ljudska posojilnica v Mariboru
r. z. s n* M*
H«»»m!I.«™ «, triodo B® aPrejemad0 vsakega in se obrestujejo: navadno po 47,%, proti trimesečni odpovedi po 47,7«. Obresti «e pripisujejo h kapital« (Htliins \ AUytÄ 1. januarja in 1. julija vsakega let». Hranilne kiyižiee se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinil«.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila sc dajajo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po $7«%« na vknjižbo sploh po 57,%, na vknjižbo in poroštvo p* 57,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kelke.
Ul*<i€ÌTt6 Ul*e *°	®re^° in	od 12> nr* dopoldne in vsako soboto vd 8. do 12. ure dopoldne izvzemši prašnike. V uradnih arah se sprejema
Pojasnila se daiaf O *n proSnje Pr®i®m*j° vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
*	*	*	W Posojilnica ima tudi na razpolago domač« hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica w Celje r^gistrovaiii mđmmi i neon. mmm						i
	m m m m	Obrestuje ttreniine vio«e »o Daje posojilo Uradno ure ijj *1 Oj na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo IS lO vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. ^ran^® vsa^ delavnik od 9. do 12, ure od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo deta posojilnica brez- dopoldne. Restili davek plača posojilsiea sama. plačno, Etmnka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -			m m m m	
v lastni				ili (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju« Graška cesta 9, l.nadstr.		
Izdaiateli in založnik: Konsorcii „Straža.“	Odgovorni urednik: Franjo Žebot.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,