MARIJIN
Nevtepenopoprijeta
•
Pobožen mesečen list. Prihaja na spomin petdesetletnice I. 1904. dec. 8. obhajane, ka je za versko resnico razglašeno Marijino nevtepeno poprijetje. vrejiije ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti, štero je dano od vč. Vikarijata
LIST
Devica Marija.
v D. Lendavi pod št. P. H. 48jl920. Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Cena dobrovoljna podpora. Više štirijezero svetih meš rosi milosti na naročnike.
Naročnikom.
Po siišnom leti prišli smo srečno z Marijinov pomočjov k jaslicam božega Sineka. Tu si namočimo stihi ograd naše duše s sladkov miloščov božega Deteta,
o	'
da ozelenijo, precvetejo i vsikdar cvetejo rože-jakosti v njem. Lepi moremo biti pri jaslicah. Čisti, krotki, ponižni, milostivni, pravični, pač napunjeni z tistimi jakostmi, z šterimi je v jaslicah sinek Marijin. 1 vsaki, ki si navuke Mari-jinoga lista v srce jemlje, ma to lepo dušo. Ma jo i ka de njemi den od dneva lepša i bogatejša, je naše božično i novoletno srčno želenje. Ja, to želemo vsem našim dragim naročnikom, naj vživajo z najlepšov diišov blažene svetke i srečno novo leto. Daj Vam to mali Jezušek!
Dušice drage, deca Marijina, ljubljenke Jezušovoga Srca, dediči neskončno lepe nebe, ljubiteljice dobroga Jezuša i njegove prečište matere, podobo večnoga Boga štere nosite na sebi, ka mislite na novo leto? Mi Vam povemo svoje misli. Mi to mislimo, i tak nas včijo vsi vučitelje cerkveni i vsi svetci z rečjov i pisanjom ka brez premišljavanja od verskih reči je ne mogoče dušo občuvati smrtnoga greha. Te pa mori dušo i jo spravi v večni ogenj. A ar vas ljubimo, vse raj darujemo da vas rešimo te nesreče. 1 to je dužnost vsa-koga duhovnika. Če gledate njihove triide, štere prenašajo za vas, morete priznati, da vas za-istino ščejo zveličati. To ščemo mi vsi, zato ščem v novom leti pali pisati Marijin List. To je moja mieseo, ka de vaša, nevem.
Ali vupam se ka de vaša tiidi takša. Letos nas je koštao do 30 jezero koron M. List. Naročnine ne je meo. Računali smo na vašo ljubezen do Marije, da njenoga dara, njeni list ne zavržete. Pa ne ste ga. Večina je po svojoj moči dala podporo i bre2 duga smo Vam ga mogli do rok dati zato, ar smo meli še nekaj staro ga papir a i ar smo ga nekaj tiidi brezplačno dobili od nekih dobrih src.Zato smo brez duga lejko dokončali leto. V novom leti računamo pali tak. Nanašamo se na vašo nežno ljiibav do nebeške matere D. Marije i se viipamo, da kak mi doprine-semo te dar, da Mariji na čast i i vaširti dušam na hasek mo delali brezplačno, te vi sebi na hasek i Mariji na čast omogočili voda-vanje M. Lista po vašoj podpori. Ne prosimo kak lani 10 K- Ne. Keliko što premore. Siromak poleg svojega siromaštva, bogateč poleg svojega bogastvo naj da. Ki pa nikaj ne more dati, naj moli za nas. Letos so nešteri vzeti M. List, ne pa šteli dati podpore. To je greh krivice i vkanjenja. Kj ga vzeme, more dati na njega keliko premore. Od sirot smo nikaj ne prosili i niti letos ne prosimo podpore. Zato smo letos mogli določiti velikost podpore, naj nam pride v o, ka zavolo nepoštenih ljudi ne trpi slava Marijina. K. 'et' de nači. Samo tistomi naj dajo širi-telje M. List, ki šče na njega dati po svojoj mogočnosti podporo. Sirotam naj ga dajo brezplačno. Ta podpora de se brala ednok na leto, na Svečnico i v nje-noj osmini. Te den je Marija dala nam najvekši dar, Jezuša Boga v cerkvi za naših duš re-
šenje, te dni njoj mi zato povrnimo dobroto s tem, ka darujemo za vodavanje lista, šteri širi njeno čast. Deca Marijina, ieli ka ste zarazmela?! Je tiidi vaša misel to? Le po Mariji za Boga živeti ino mreti, Bod žela našega srca! Da bomo v nebi lepi!
Črensovci, 1921. dec. 8.
Klekl Jožef,
Urednik M. Lista.
Časti Marijo!
Po knjigi : Claudius Arvisenet, Memoriale vitae sacerdotalis — prosto prestavo J. G.
Etak ti guči Gospod Bog:
Jas, večna Modrost, ki prebivam na višavaj, sam stopo na zemljo z Marijinov pomočjov, z njov sam napravo ljudi srečne. Skleno sam, sin moj, da ti dam modrost in svetost po njoj.
Ti si moj sin.— jaz sam tvoj Oča, Marija je tvoja mati.
Slab si;— jaz sam Gospod, ki delim moč, Marija pa je tvoja priprošnjica, da prosi pomoč za tebe.
Grešnik si; — ja,. - smilii-jem in sam smileni, Marija je pribežališče grešnikov, po njoj lehko zadobiš smilenje.
Pogledni na nebo : Jaz sam Bog nebes in ona nebeška kraljica, da ti more zagotoviti dostop v moje kraljestvo.
Sveti moraš postati; — pri meni se dobijo vse jakosti in vsa svetost; Marija je 'upraviteljica teh zakladov (kinčov.)
Sin moj, ti ščeš miloščo pa diko dosegnoti? — Zovi Mater, časti Marijo ; posluhno bom njene prošnje, pokažem njoj da sam njeni sin in ona ti bo pokazala, da je tvoja mati.
Moja Mati nosi ime „Vrata nebeška". Nad ta vrata odhajajo moji dari na zemljo in nad ta vrata prihajajo k meni svetniki.
Prečti, moj sin, če moreš, kelko grešnikov sam po njoj spre-obrno, kelko svetnikov napravo, •kelko jih je zadobilo po njoj dar stanovitnosti, zmag v trpljenji, kelko jih je zadobilo venec nebeške slave !
Pogledni Avguština, Ivana Damaščana, Germana, Anzelma, Bonaventura, Bernarda, Dominika, Vincencija Fererskoga, Ksaverija in telko drugih svetnikov, Marijinih dužabnikov, šteri so imeli tak velko svetost. Ali sam jih ne 'po Mariji posveto? So li nad kakša druga vrata prišli v nebesa, kak po Mariji?
Prečti, če moreš, kelko mrtvih je obudila njena priprošnja, kelko betežnih ozdravila, kelko pred nesrečov obvarvala, kelko na morji, kelko v lakoti, kelko v kugi! Kelko prosečim vojskinim trumam je dala zmago, kelko kri-voverstev je zatrla!
Takšo oblast in moč sam dao jaz Gospod Materi; zato je moja volja, da se njoj izkazuje primerno spoštiivanje.
Tudi ti, moj sin, moraš s čistim srcom častiti Mater; ne samo zavoljo toga, da bi te vzela v svoje varstvo,' liki tudi iz same prave srčne ljubezni do nje.
Ona je tvoja mati, zato jo moraš poštiivati. Ona je pa tudi moja mati, moja cerkev, moje svetišče, zato jo moraš častiti.
Puna je milošče, zato jo moraš blagrovati; milostivna je zato njej moraš zaviipati. Kraljica angelov je ona in tvoja gospa, zato njoj moraš biti podložen in pokoren.
Ona se dopadne Oči, ki ljubi svojo Hčer; dopadne Sini, ki ljubi Mater; dopadne Mladoženci, ki ljubi zaročnico. Časti Marijo in dopadnoseboš Oči in Sini in Sv. Diihi.
Sin, Marija je moja mati, moja iepa, moja ljubljena.
Tak sam šteo in tak sam zapovedao, da jo naj blaženo imenujejo vsi narodi in jo kak
najbole pobožno častijo; zato ar | sam njoj jaz, ki sam mogočen, na- j pravo velke reči; — jaz sam zapovedao in kak sam zapovedao, tak se je zgodilo.
V mojoi Cerkvi je njoj nikdar ne obmučala čast in hvala. Pogledni njene svetke; kelko jih je in kak velki so; in slavospevi njoj na čast, kak dosta jih je..
Vsikdi jo poveličavlejo pred-garje vsepovsedi jo častijo narodi ; njoj so posvečeni vsi, ki so pravičnoga srca. To je bila moja volja, tak sam zapovedao.
Moja stvar si; — spunjavli mojo voljo, razširjaj vsikdi češ-čenje Marije — matere; vsikdi jo povišavli, povsedi hvali, pripo-račaj njeno pobožnost, kelko moreš, tudi drugim.	. j
Srečen tisti, ki je rob Ma- ! rijin in njoj zbira služabnike. Sre-čen narod, ki njo časti. Blagoslovljeni do od Gospoda, v rosi izpod neba in v vlažnosti zemlje, v milosti na tom sveti in diki v nebesaj. Marijin služabnik se ne pogubi.
O Devica, trikrat blažena; ki si me pod križom vzela za sina, vzemi me za služabnika. Pokaži mi, da si moja mati, s tem, da mi izprosiš globoko po-božnost do tebe.
O mogočna Devica, ki si zmagala kačo, olejšaj mi trpljenje, razveži vezi mojih grehov.
O Devica, na tvoj migljaj se delijo nebeški kinči, dodeli mi milost: obdrži mi trdno vero, močno vupanje, gorečo ljubezen in dar molitve ; dodeli mi jakost čistosti, ponižnosti, zaničiivanja sveta in gorečnost za zveličanje duš.
O Devica, pomočnica kristjanov, pomagaj mi v vsej stiskaj, vari me vsakše nesreče v življenji in ob smrti! Hvalo te bom in te vsakši den za to proso. S tvojov pomočjov bom razpršo moje sovražnike in prezirao moje nasprotnike.
O Marija, naj ti služijo narodi, častijo naj te rodovi, priklonijo naj se pred tebom vsa ljudstva.
Gospod naj mi dodeli, da bom mogeo tvoje češčenje kak najbole razširiti in zmagati tvoje sovražnike. Amen.
Dober prijateo.
Po divjoj puščavi ide eden popotnik, truden je, lačen in žeden. Kak daleč ti sega oko, nevidiš drugoga kak malo trdo travo pa razpokano zemio. Sunce je že odišlo za goro; krnica se dela, s sivimi oblaki' jezovlečeno nebo.
»Grozna noč bode to", si misli naš popotnik. Na sevrnom kraji pa zapazi med tem edno goščo. Ide dale in glejte, tam v daljavi mala hižička. Komaj pride tak bliiži, ka more razločiti, da je zaistino človeško prebivališče, že vidi, ka njemi proti ide eden človik. Milo in ljubeznivo ga pozdravi :
,,Pridi k meni, prijateo, njemi pravi, truden si, lačen pa žeden. Tukar pri meni se lehko odpočiješ, pa okrepčaš in tak viitro boš znovimi močmi nadal-javao svoje težavno potiivanje. Pela ga veselo v svojo hižičko. Pripravi vodo in pomaga, da se gost lepo zmije, očisti od praha in znoja. Na to ga pa obleče v lepi čisti pa novi gvant in tak začneta večerjati. Po večerji pa po pobožnom pogovarjanji opravita večerno molitev skupno in ležeta spat. Kak mirno, kak sladko je spao naš popotnik to noč! Že dugo potuje. Z tujega ide domo, kje ga že vsi težko pričakujejo. Več dnij že ne vido žive duše in zdaj v toj samoti najde takšega prijatela! Sladka njemi je bila ta noč in dobro si je počino.
Na drugi den ga puščavnik spravi na pot pa njemi ljubeznivo naroči: ,,Samo po toj ravnici idi, v goščo se mi pa ne podaj za ves svet, ne, ar grozna bi bila za tebe gošča. Trda pa vozka bode tvoja pot po ravnici,fj po puščavi; pridejo pa tudi bregovi, prepadi, ali to je edino varna pot po šteroj prideš domo. Po gošči je pa gladka, mehka pot po
8. dec. 1921.
..MARIJIN LIST'
3
senci, ali glej: Tam stanujejo divji roparje, ki te napadnejo, slečejo pa vmorijo, ali te pa sebov odpelajo v večno sužnost. Idi srečno in Bog naj te vodi in srečno pripela domo."
Nesrečnež pa zbojavši se vročega sunca pa trde poti, obr-* ne v goščo, „Tukar bo prijetnejše pa bogše," si misli.
Ali komaj je v gošči pa že -čuje od vseh stranih ropot pa vidi, ka je vse puno roparov in razbojnikov, ki vsi proti njemi letijo z nožami. Groza ga obide in smrtni strah. V ednom trenutki ga zgrabijo, lepi gvant z njega strgajo in grozne rane njemi nasekajo, ka se na slednje nezavesten zruši na tla. Oni ga pa piistijo tam pa odidejo.
Piiščavnik je pa gledao, kam je šo popotnik; da je pa zopa-zo, ka je v goščo obrno, je taki začno bežati za njim. Ali predaleč je bio. Čiio je samo, kak je ov kričao za pomoč. Najde ga v potoki krvi — v nezavesti -z zevajočimi ranami. Na rame ga vzeme pa ga nese domo. Omije njeuii rane in obveže pa ga spravi pazlivo v svojo posteo. Vrači ga, dvori njemi kak dobra mati svojemi sini, dokeč popolnoma ne ozdrazi. Potem ga pa zopet obleče v novi gvant pa ga po varnoj proti spravi domo, koma tiidi srečno pride. — To
je zaistino dober prijateo. *
Pomislimo malo, ali ne boljši jezerokrat naš prijateo: Jezuš Kristus ! Popotniki smo mi vsi, ki idemo prek brgov in dolov, prek .goščav in puščav, trplenja, bolezni, nadlog, težav in žalosti! Trudni smo, lačni in žedni. ,,Bog moj! Jaz nikdar ne postanem sveti, tak zdihavlemo, nikdar ne pridem v večno domovino, k tebi, o Oča nebeški!" Bridkosti nas obhajajo, skušnjave so premočne, pa glej, o duša, Prijateo te čaka milo te k sebi zove. Vidiš tam cerkev? V cerkvi v tnalom tabernakli prebivlje tvoj najboljši Prijateo. V tisto hižičko zapreto Srce, ki bije edino za tebe, ki te čaka tak željno, ki te
zove tak milo pa ljubeznivo, da se njemi nemreš proti postavljati: „Pridite k meni vsi ki ste ob-teršeni, ki trpite in jaz vas ob-lehkotim !"
V oltari je tisto včlovečeno za nas prehodnjeno Srce, ki se nam da samogo sebe v duševno hrano ; Srce ki nas opere, ki nas obleče v posvečujoče milost pri svetoj spovidi. Gledajte to je naš pravi pa najboljši Prijateo. On vam da v hrano svoje lastno meso in krv v svetom obhajili. Kda že enkrat zarazmimo to velko ljubezen božjega Zveličitela? Mi grešna stvorjenia smemo jesti pri stoli našega Boga in jesti Njega samoga ! K^lkokrat nas je že Jezuš našito z tem čudovitnim živežom in nam je dao dobre nasvete (tanače) za življenje, mi smo ga pa ne-poslušali!
,,Prijateo, nam je tiho in milo v srci šepetao, prijateo, glej ta pot je lepa pa prijetna, pot greha, da je pa smrtno nevarna; če ideš po njoj, prideš vu veki-večno robstvo, iz šteroga se nikdar ne odslobodiš. Če pa ideš po težkoj poti pravičnosti, po poti trplenja, ponižnosti, zatajii-vanja, po poti ljubezni do Boga in bližnjega, po poti — treznosti — prideš veselo in srečno v veki-' večno domovino, kje te že Marija, angeli in svetniki željno čakajo." Tak lepo nam še dale dosta lepoga pove te naš Prijateo, gda ga imamo v srci.
Pa žalibog ne smo se ravnali po njegovom nasveti. Spad-noli smo, v roke smo prišli našemi sovražniki, ki nas sleče od posvečujoče milošče, ki nam dušo smrtno rani ino nas spravi vu vekivečno pregnanstvo. Nesrečni, zakaj smo to delali. Za malo vživanja smo dali smrt svojoj duši ki je več vredna, kak celi svet; duši, štera se je prle hranila z najsvetejšim. Te-lom Jezuša Kristuša, diiši, ki je bila stvorjena za vekivečno veselje in mi smo jo odločili pa vekivečni ogenj. Ali je to ne grozna nespamet pa norost ? Predragi Slovenci, alt mate malo razuma, ka ešče ednok na sebi
dopustite tak grozno nesrečo za malo veseljo, za malo vživanja ali sreče ?
Hvala Bogi, da mamo ešče tak dobroga Prijatela, ki nam na pomoč pribeži, nam znova zvrači dOšo in nam jo okrepča. Tak nam pomaga ljubi Jezuš, dokeč ne pridemo srečno v domovino, kje nas on tam čaka z Angeli in Svetniki in nam bode vesele reči pravo:
„Pridi skrben pa veren hlapec vu veselje svojega Gospoda."
Mladenec.
Materin pogled.
Smo pravili, da ne trbe vsik-dar včasi šibe nucati, če se dete pregreši (kaj slaboga napravi), nego moreme prle druge pripomočke vzeti.' Prvi pripomoček je pogled, resen pogled. Bo gotovo što pitao: Jeli tiidi s pogledom lehko kaštigamo, ali bole opomi-namo? O gotovo, in največkrat se dosta več dosegne, nego kreganje in šiba. Da pe vaš pogled pri deteti kaj pomaga, morete si najprle z -restnostjov in odloč-' nostjov pridobiti poštiivanje in šiba de vaš pogled pri deteti. Gda tedaj dete vidi svojo dobro mater žalostno in potrto zavolo njegove napake in hudobije, ga to boli in njemi je žao da jo je razžalostio. Ka^ njemi je pa šče hudo, če vidi v očeh svoje matere skuze in to zavolo njega; kameno srce bi mogeo meti, da bi ga to ne ganolo in nazaj k dobromi pripelalo.
Dobroj materi so slabi pri-jateli zapelali edinoga sina. Za-čeo je karte igrati in dugo večer ostajati z doma, se razmi, da je pri tem tiidi zanemarjao svoje verske dužnosti. Mater je to jako bolelo. Ga je opominala, prosila, nego vse to je nikaj ne pomagalo. Skrbela je, da njemi je doma kakše veselje pripravila, da bi tak rajši doma ostao. Nego če njoj je prav oblubo, da več nede šo, so ga denok zapelali. Vsakši večer ga je čakala, da njemi je dala večerjo in ga spat spravila in tečas je molila
4
,,MARIJIN LIST"
8. dec. 1921.
pred križom. Eden večer, je prišeo jako nezadovolen, čeme-rem domov, namreč sreča ga je zapustila in je zgiibo pri kartanji. Mati ga je nikaj ne viipala pitati, nego ga je prav žalostno pog-lednola. Sina je te pogled tak zbolo, kak da bi njemi meč v srce porino. Ne je mogeo jesti nikaj in se je vlegeo v postelo. Ali zaspati je tiidi ne mogeo, bolelo ga je. ne telko da je pri kartanji zgiibo nego oni žalostni materin pogled. Premišlavao je, kak je žalostiio svojo dobro mater, štera telko skrbi za njega. Oda se je sin vlegeo, je mati nazaj pokleknola pred križ in naprej molila. Oda je pa mislila, da sin že spi, je šla proti njego-voj posteli in se je nagnola prek njega' in ga milo gledala v obraz. Sin je namreč zatisno oči, gda je mati vstanola. Medtem ka ga tak gleda njoj spadne edna skuza na sinov obraz, potem ga prekriži na čeli in odide v drugo sobo (hižo). Sina pa ki ga je že tak bolo oni materin pogled ga je ta skuza naravno žgala. Tak se njemi je vidlo, da njemi tam lice gori kama je ta skuza spad-nola. Bole ga je pa ešče peklo srce. Bridko se je razjqko in skleno da viitro prvo • njegovo delo bo, da bo proso odpuščanje mater. Skleno je pa tiidi da nešče več nigdar jih žaliti in, da od te vore več nede nede igrao na karte. Ali mati je tudi ne mogla zaspati, premišlavala je, ka se je moglo njenomi sini zgoditi, da je tak čuden prišo domov in je molila. In glejte komaj sin čiije, da so mati vstano-li, beži k njim poklekne pred njij in jih prosi odpiiščenje in zed-nim njim pa obliibi, da se poboljša in, da jih nešče nigdar več žalostiti. To obliibo je tudi obdržao.
Vidite dragi štariši, da je dostakrat močnejši eden pogled, kak pa vnogi opomini,, kreganje in šiba. Nego te samo te pomaga če vas deca zaistino liibijo in spoštujejo. Znajte pa ešče, da skuze štere v čemeraj točite nikaj ne pomagajo, samo one,
štere so iz ljubezni do deteta, da njemi ešče pomagate na pravo pot.	Bojan.
Cerkvene novice.
Na vodavanje „M. Lista in Novin": Sr. Bistrica naročniki 334 K,Žižki 428 K,TrnjeTkalecAne naročniki 322 K. M. Polana Ser-nek Ferenca naročniki 120 K, Rankovci Majcan Leopold 40 K> Ljubljana ,dr. M. Slavič 200 K. O. Bistrica Vučko Jožef 10 K. Dokležovje naročniki 323 K> D. Bi strica Kovač Jula 20 K. Sv. Martin naročniki 126 K> Berkovci Lebar Roza 18 K- M. Petrovci naročniki 60 K- naročniki Otroša Bare O. Bistrica 96 K. O. "Bistrica Balažic Ana 4 K-Tkalec Marija i Tkalec Ka*a vsaka 10 K-, Lipa naročniki 422, G o m i I i c a 760 K-
Liplanski župan Peter Ska-lič nam javlja, da so za kiipljenje zvona dariivali: Amerikanci 8,800 K, dari občine 8,582 K. 1920. ostalo od travnika 1200 K, fkflp 18,582 K- (oseninajsetjezero petsto osemdesetdve). Zvon je koš-tao (101 kila) 18,017 K. 60 fil. i (osemnajsetjezero sedenajset), vlak j do Lendave 223 K* vožnja domo ; in v toren postavljanje 230 K-i Železo 72 K- 200 K, pot v Ljub-; ljano in tam bivanje štiri dni. ; Vse fkup znaša 18.752 K 60 fil. Tak je več_ vodano, kak notri dobljeno. Županstvo se tem po-potom zahvaljuje vsem darovni-| kom na njihovom dari.
Tridnevnica v Bogojini. Pred vsemi svetci sta mnogoštevilno obiskano tretjeredniško po-božnost opravlala ob priliki se-demstoletnice tretjega reda OO. Benvenut i Apolinar iz Varaždina v Bogojini. Vsaki den sta držala dve predgi, s pomočjov salezi-I jancov spovedaia jezeroSesto diiš i 5000 jih v tej dnevaj vkiipno ; prečistila.
Lepa sprememba. Sv. Oča so poslali na - Francosko svojega poslanika. Pred bojom je bio te gospod ešče v civili i je bio poslanik zmožnoga ruskoga cara ešče kak civil v pravoslavnoj veri. V boji se je zpoznal z katoli-
čanskov verov po milošči božoj stopo prek ha njo, postao duhovnik katoličanski in zdaj zastopa mesto ruskoga cara namestnika Kristošovoga. Jeli kak lepa sprememba ?
Čeških vučitelov se je ravno dvejezero priglasilo za vstop v katoličansko vučiteljsko driištvo. Pali kak lepi vzgled je to? Što bi mislo, ka v tistoj Českoj, v šteroj zaistino s peklenskimi silami preganjajo cerkev, bi se našlo toliko dobrih vzgoji-telov nedužne dece. Pač Kristus svoje Cerkve nigdar ne ostavi i kem bole jo napadajo, tem bole jo zagovarja. Čeških vučitelov društvo to pravico pali posvedočL Zato se pa ne bojmo, če v na-šoj državi tiidi kažejo preganjalci cerkve svoje preklenske rogle, Kristuš je bo pobio z našov ži vov verov, zato viipajmo in molimo dosta i stojmo močni proti nevernosti.
Priporočitev.V sv. meše na čast Sv. Driižini priporoča svoje zadeve O. T. O. S. — Prosi mir v hiši. B. V. Ž. — Za poravnanje j zakonske svaie. V. K- K-~ Razši-ritco naših listov. Uredništvo.
Iz Italijanskoga nam jav-lajo: Za češko-slovaške dečke so salezijanci odprli eden zavod pri Turini. Imeli do letos 50 deč-j kov iz ml^de republike, na vekše so dečki Slovaki.
- Na crori Monte-Santo (Sveta gori bio samostan, šteroga je tudi uničila svetovna vojska, s slavnim svetiščom Matere božje ; na razvalinaj toga samostana so frančiškani postavili začasno kapelico, posvečeno na čast Materi božjoj. Sem hodijo sedaj romarje, šteri spevajo i molijo pred Marijinim kepom, v lepom slovensko m jeziki.
Romanje Ceho-SIovakov v Rim. Iz Čeho-Slovaške republike je romalo v Rim minoli mesec nad 650' romarov, s temi je bilo : dva nadškofa, sedem 'kotov, več poslancov in duhovnikov. Ljudstvo je bilo v narodnih nošah. To je odgovor češkoga ljudstva češkim preganjalcom cerkve in vere.
1 isk : E. Balkanji Dolnja Lendava,