N i k o l a  U z u n o v :  I n d u s t r i s k i t e  c e n t r i  i  r e o n i  v o  S R  M a k e d o n i j a .  Ekonom­
ski institut na univerzitetot vo Skopje, Skopje 1970, (IV) +  IV +  209 strani.
Za boljše razum evanje prenekaterega sodobnega geografskega preobli­
kovanja M akedonije nam bo nadvse dobrodošla Uzunova knjiga z gornjim 
naslovom. V n je j avtor dokaj podrobno razčlenjuje strukturo  in razmestitev 
a) štirinajstih  industrijskih središč (sem so prište ta  mesta, ki im ajo nad 1000 v 
industriji zaposlenih ljud i in k je r  vrednost neto proizvodnje v industrijskih 
dejavnostih presega 10 milijonov din), b) industrijskih naselij (teh je  19; 
im ajo od 200 do 1000 v industriji zaposlenih, vrednost neto proizvodnje v in ­
dustriji se giblje med 2 do 10 milijonov din) in  c) naselja  z industrijskimi 
obrati, katerih  je  v M akedoniji 47 (v to skupino so uvrščena naselja ali me­
sta z do 200 industrijskim i delavci, katerih  vrednost neto proizvodnje znaša 
do 2 milijonov din).
N adalje je  v študiji prikazana oskrba industrije  s surovinami kakor tudi 
d istribucija makedonske industrijske proizvodnje. Posebno pozornost zasluži 
pregled razvoja industrijskih rajonov, to je  območij, k i im ajo nad 10.000 v 
industriji zaposlenih (skopski, pelagonijski, severozahodni industrijsk i ra ­
jon), kakor tudi industrijskih mikrorajonov (to so območja od 3 do 10.000 in­
dustrijsk ih  delavcev in z vrednostjo neto proizvodnje v industriji od 30 do 
100 milijonov din). Le-teh je  pet: kumanovski, titoveleški, severovzhodni ali 
rudarski, jugozahodni in južni industrijsk i m ikrorajon. Po rajonih je  nadalje  
prikazana struk tu ra  in razm estitev velikih obrtnih (proizvodnih) obratov, 
kakor tudi predvidevanje bodočega razvoja industrije  v SR M akedoniji. De­
lo, k i v glavnem tem elji na prikazu razvoja in stan ja  makedonske indu­
strije  v letu 1966, predstavlja  tudi za (regionalnega oziroma družbenega) 
geografa izvrstno dopolnilo k dosedanjemu poznavanju SR Makedonije.
M. Natek
L a z a r  S o k o lo v ,  N a s e l e n i  m e s t a  v o  S R  M a k e d o n i j a .  Demografski i eko­
nomski ištražuvanja. Ekonomski institut na univerzitetot vo Skopje. Skopje 
1970, (IV) +  288 +  (II) strani +  19 kartogram ov v prilogi.
V naslovu knjige nakazano problem atiko je  avtor analiziral v petih za­
jetn ih  poglavjih. V prvem je  orisana splošna karak teristika  makedonskih 
naselij (velikost, geografski položaj in nadm orska višina, njihova infrastruk­
tu rna  opremljenost), medtem ko je  v naslednjih dveh poglavjih podana za­
poslitvena s truk tu ra  njihovega prebivalstva (m aterialna osnova gospodar­
stva, delovna sila, narodni dohodek po naseljih, gospodarske funkcije naselij 
idr.). V četrtem  delu knjige so prikazana naselja po pomembnosti negospo­
darskih dejavnosti (administrativna, kulturno-prosvetna in naselja  z zdrav­
stvenimi funkcijam i). V sklepnem  poglavju knjige pa so podana centralna 
naselja  in njihova gravitacijska območja. Povedati pa moramo, da je  celotno 
delo zasnovano bolj na opisu oziroma na in terpretaciji različnega statistič­
nega gradiva, zato nam ob preb iran ju  knjige ne izstopajo izraziteje prostor­
ske razlike v genezi in spremembi funkcij posameznih območij oziroma v 
njihovih naseljih.
M. Natek
Francis W. Carter, »Dubrovnik (Ragusa). A Classic City-State«, 1972, 
Seminar Press. London in New York, XXXI in 710 strani te r 128 ilustracij.
Vsekakor zasluži zajetno zgodovinsko-geografsko delo o Dubrovniku, 
izpod peresa londonskega geografa F. W. C arterja , p ri nas veliko pozornosti. 
Knjiga je  vzbudila tudi drugje po svetu zanim anje, žela pohvale in nemška 
geografska rev ija  Geoforum ji  je  dodelila zlato medaljo.
Tisoč dvesto letna preteklost relativno m ajhnega mesta, pravzaprav mest­
ne državice D ubrovnika (Raguse) ni zanimiva le za zgodovinarja, hvaležno 
raziskovalno področje je  tudi za geografijo. S svojimi 4 do 7 tisoč prebivalci