Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna Prvenstvo Slovenije v nogometu leto Vlil. — Štev. 12. V Ljubljani, dne 9. marca 1952. FIZKULTURNI TEDNIK Državno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah Jakopičeva (Mr) in Kordež Matevž (Kropa) ■sva prvaka Najboljši smučarji Jugoslavije v klasičnih disciplinah so se zbrali na slikovitih predelih Kopctonika, kjer se je v četrtek pričelo državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Poleg 20 tekmovalcev iz Slovenije zastopa še 8 smu. carjev Srbijo, 5 Bosno in Hercegovino, 4 Črno goro ter 9 JLA. Kot prva je bila na sporedu tekma žensk na 10 km. Olimpijke Kor 'eževa in Bitkova nista nastopili, ker sta še na Švedskem, pa si je tako priborila prvo mesto tretja najboljša tekmovalka v Jugoslaviji Tončka Jakopič (Gozdar). Kljub temu da je startalo samo 7 tekmovalk, so bile borbe zelo zanimive. Ves čas teka so skoraj vse tekmovalke vozile v grupi. Katkor je bilo pričakovati, so se na prva štiri mesta plasirale vse slovenske tekmovalke, peta pa je bila Zastopnica Srbije. 1. Tončka Jakopič .Gozdar) 51.45,, 2. Tončka Jan (Gozdar) 58.14, 3. Marija Rožič (Gozdar) 59.11 in 5. Milosavljevič (Srbija) 60.47. Tekmovanje se je v soboto nadaljevalo s tekom na 18 km za moške. Težka proga je zahtevala od tekmovalcev precej tehničnega znanja. Na startu se je zbralo 14 tekačev Slovenije, 5 iz Srbije, 5 iz Bosne in Hercegovine, 3 iz Črne gore, 9 iz JLA, 1 pa je starta! izven konkurence. Stari rivali so se borili od prvega do zadnjega kilometra za prvo mesto, katero je letos pripadlo Matevžu Kordežu iz Krope. REZULTATI SO TILE: 1. Matevž Korde' 1:19.30, 2. Tone Pogačnik 1:21.17, 3. Jože Knific 1:21.41, 4. Hlebanja 1:22.12, 5. Kandare 1:22.46. Najboljši srbski tekmovalec Šoberl je bil Zaslužena zmaga Kvarnerja toda po prikazani igri previsoko izražen rezultat K var n er : Odred 6:1 (4:0) Igrišče Kvarnerja na Kantridi, prijateljska tekma, vreme sončno, toda z močno burjo v prvem polčasu. Igrišče dobro za igro. Odred: Todorovič, Medved, Piskar, Fajon, Berginc, Hader (Pelicon), Životič, Kumar (Toplak), Hočevar, Pelicon (Hac-ler), Belcer; Kvarner: Ravnik II., (Gabrič). Legan, Mihoviiovič, Butkovič, Mrvoš, Pavletič, Kinkela (Doričič), Zikovic, Osojnak (Kin-kela), Lokošek, Canjuga. Sodnik Matovino-vič, gledalcev 2-500. Strelci: Osojnak v 7. in 28. mi:... Can-juga v 8., 36. in 60. min. (iz 11 m) ter Kinkela v 90. min. za Kvarner. Piskar pa v 80. min. (iz 11 m) za Odred. Reka, 9. marca. Svojo prvo tekmo v letošnji sezoni Odred ni uspešno zaključil. Največ krivde je predvsem v tem, da igralci v Ljubljani niso .'.ogli trenirati na prostem Zaradi visokega snega, prav tako pa so bili mobilizirani ter se tako tudi treningov v dvorani niso mogli udeleževati. Pokazali so sicer tehnično znanje in kondicijo, vendar so zelo slabo podajali, prav tako pa se ■ tudi niso odkrivali. Vse to je izkoristil nasprotnik in visoko porazil ljubljansko ekipo. Odred je bil boljši v prvem polčasu, čeprav je igral proti vetru. Domačini so spretno izkoristili veter v prvem polčasu, čeprav so predvedli manj dopadljivo igro kot Odred. Vse akcije so bile zelo koristne. Kvarner je igral z dolgimi pasovi, Odredov! igralci Pa so si podajali drug drugemu tet tako Zavlačevali igro, namesto da bi prodirali pred nasprotnikova vrata. Tako lahko rečemo po igri, da je imel Odred precej smole, Kvarner pa mnogo sreče. Pričelo se je z nenadnimi napadi K ar-Perja, ki je prišel takoj v vodstvo s tremi Soli razlike, ko se Odred sploh še ni znašel igrišču. Kmalu potem je Životič znižal tezuitat na 2:1, vendar sodnik tega gola ni Ptiznal zaradi domnevnega offsidea. Del krivde za tako visok poraz nosi tudi mladi ■^izkušeni vratar Todorovič, ki bi dva gola Od našega posebnega dopisnika inž. D. Mirkoviča prav lahko ubranil. Ko so vsi pričakovali, da bo Odred zvišal rezultat, je njegovo moštvo spremenilo igro ter po 'nepotrebnem zadrževalo žogo. V teh minutah pa je pripomogel k še višjemu rezultatu Medved, ki je po nepotrebnem foulira! Lokošeka, sodnik pa je pokazal na belo piko pred vrati Odreda. Seveda so Rečani dosegli gol iz te kazni. Častni gol za Ljubljančane pa je padel prav tako iz enajstmetrovke, ko je Legan prestregel streljano žogo iz kota z roko. Prav v zadnji minuti igre pa je Kinkela postavil končni rezultat 6:1. V ljubljanski ekipi je bil dober Piskar, poleg njega pa še Berginc in Fajon. Ostali niso izpolnili nalog, katere jim je dal pred tekmo trener Bonačič. Tako na primer bi moral Pelicon igrati drugega srednjega krilca, kar pa ni storil. Prav tako je bil Kumar boljši od Toplaka, ki ga je pozneje zamenjal in igral slabo. Životič je bil v prvem polčasu malo zaposlen, v drugem polčasu pa je igral nelčoristno. Hočevarju ni šlo izpod rok, Belcer pa je bil dober samo v zadnjem delu prvega polčasa. V vrstah Kvarnerja pa je bil najboljši srednji krilec Mrvoš, poleg njega pa lahko pohvalimo še napadalca Osojnaka in .Can-jugo. Poraz Odreda je visok po rezultatu, tako da bi bil po prikazani igri realen rezultat le zmaga Kvarnerja z največ dvema goloma razlike. PROŠNJA UPRAVE ODREDA Uprava nogometnega kluba Odreda ima ponudbe za gostovanje Veieža, Kvarnerja in Zagreba v Ljubljani, vendar zaradi visokega snega na igrišču teh ponudb ne more sprejeti. Zaradi tega prosi vse ljubitelje in simpatizerje Odreda, da ji priskočijo na pomoč pri čiščenju igrišča. Pričetek bo v torek ob 15. uri na Stadionu, nato pa se bo delo nadaljevalo vsak dan ob isti uri. »Polet« Vam nudi možnost lepega zaslužka! UpraVa »Poleta« potrebuje za kolpor tiran je svojega časopisa v Ljubljani štiri spretne in zanesljive kolporterje. Interesenti naj se takoj glasijo v upravi »Poleta«, Likozar jeva ulica, provi-zorij IV. Od vsakega prodanega izvoda dobi kolporter 1.50 din, zaradi tega se vam nudijo možnosti lepega zaslužba, v višini 8 do 10.000 din mesečno, zlasti sedaj, ko izhaja »Polet«« dvakrat tedensko. V vseh večjih krajih reilektiramo prav tako na lastne kolporterje in organizatorje, ki bi prevzeli prodajo »Poleta«, ki naj takoj sporočijo svoj naslov upravi »Poleta«. Zbirajte nove naročnike za »Polet"! Uprava »Poleta« razpisuje med svojimi naročniki in bralci tekmovanje v zbiranju novih naročnikov »Poleta«. Za vsakega novega naročnika, ki plača vsaj četrt leta in ostane naš naročnik vnaprej, dobite 50 din. Seznam vseh novih naročnikov, kakor tudi plačani znesek za četrt leta pošljite takoj na naš naslov s točnim naslovom zbiratelja. Takoj po prejetem znesku vam bomo nakazali honorar. OPOZORILO VSEM NAROČNIKOM Ker izhaja letos »Polet« dvakrat tedensko, opozarjamo vse naše naročnike, da znaša letna naročnina din 800.—, polletna din 400.—, četrtletna din 200.— in mesečna din 70.—. Današnji številki prilagamo položnice s prošnjo, da nam čimprej poravnate naročnino vsaj za četrt leta vnaprej. Vsem tistim, ki ne bodo poravnali naročnine do konca marca, bomo ustavili pošiljanje »Poleta«. 15., prvak Srbije Antonijevič 19-, najboljši tekmovalec Bosne Mujkič 26. in najboljši Črnogorec Samšek 32. DROBNE ZANIMIVOSTI V četrtek je bilo v Beogradu prvo letošnje tekmovanju naših plavalcev. Škanata je pla* val 50 m hrbtno 31,4, 50 ra prosto pa 27,4. Trojanovič 50 m metuljčka 30,9, Pandur pa 50 m klasično 33,9. V vvaterpolo tekmi pa je Mornar premagal Sever 9:1 (4:1). Za Mor* nar so igrali: Trojanovič, Cvitan, Brajevič, Grkinič, Vuksanovič in Radonjič; za Sever pa Šarena, Arenički, A. Jovanovič, Vukovič, Stefanovič in V. Jovanovič. Gole so dali za Mornar Vuksanovič 4, Radonjič 3 ter Bra* jevič in Grkinič po 1, časten gol ,za Sevei pa Stefanovič. V Stockholmu je bil zanimiv troboj med hokejskimi reprezentancami svetovnega in olimpijskega prvaka Kanade, Amerike in Švedske. Rezultati: Amerika : Švedska 6:6 (4:3, 1:2. 1:1), Kanada : Švedska 4:1 (2:1, 2:0, 0:0) in Kanada : Amerika 7:1 (2:0, 2:1, 3:0). Francozi bodo 22. marca priredili v Pa* rižu srečanje med hokejskimi reprezentancami Kanade in švedske. Na čelu lestvice najboljših strelcev v Ita* liji trenutno vodita Hansen (Juventus) in Nyers (Internazionalc) z 18 goli. Nato pa slede Gunar Norddahl (Milano) 15 golov, Boniperti (Juventus), Burrini (Milano) in Piola (Novara) 13 golov itd. Nogometno srečanje Avstrija : Anglija bo verjetno sodil italijanski sodnik Pino Car* Reprezentančno srečanje v rokometu med Švedsko in Dansko, ki je bilo v dvorani, se je končalo neodločeno 11:11 (8:6). Včeraj po-poldne so prispeli nosilci Titove planinske štafete v Ljubljano. Alpiniste, ki so nosili štafetno palico, je spremljala godba Ljudske milice. Štafetno palico s čestitkami, pozdravi in zahvalami je izročil alpinist Marjan Keršič. Planincem se je zahvalil v imenu vlade LRS minister dr. Helij Modic ter poudaril, da je letošnja štafeta še bolj iskrena, kot prejšnja leta. Naše ljudstvo je po strašni elementarni nesreči, ki je zadela kraje okoli Tolmina, in Bovca, spet enkrat spoznalo, da je bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov živa resnica in trdna stvarnost, ki je ne more nihče omajati. Takojšnja pomoč vseh bratskih republik je med našim ljudstvom globoko odjeknila in so zato prebivalei Primorske naroirii nosilcem štafete, naj sporočijo zahvalo maršalu Titu in vsem, ki so jim tako hitro prisleočili na pomoč. m T Ljubljana, 9. marca. Danes je bil v Ljubljani plenum Nogometne zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo okrog 50 delegatov, razpravljali so pa predvsem o reorganizaciji letošnjega tekmovanja v naši republiki. Plenum je vodil podpredsednik NZS tov. Sitar Franc, ki je v uvodu pozdravil delegate in pa zastopnika FZS tov. sekretarja Serpana Edija. Po uvodnem referatu (ki ga bomo obenem s podrobno diskusijo in ostalimi poročili priobčili v prihodnji številki) se je začelo razpravljanje o dosedanjem delu Nogometne zveze nasploh in o stanju nogometa v preteklem letu pri nas. Jedro diskusije je bilo predvsem glede nedostatkov, ki so se red. no pojavljali na -naših nogometnih igriščih, delegati pa so obenem iznašali predloge, kako odpraviti napake, še bolj pa nerede pri nogometnih tekmah. Po izvolitvi komisije za osnutek nove organizacije in sistema tekmo- vzpostavijo šfcva v tem tednu poskrbela za bčosč-s-nje igrišč, tako da se bodo mogle tekme nemoteno odigrat:. V prvem kolu so' bili izžrebani naslednji -pari -in bodo igrali v Ljubljani Odvfed : Železničar Mrb. in železničar L j. : Korotan. v Murski Soboti Mura : Nafto, v Celju Kladivar : Rudar in v Mariboru Branik : Sloga. Obširnejše poročilo o poteku pic- bili enotni v tem, da se nogometne podzveze (tako ime je b lo tudi izglasovano) s sedeži v Ljubljani, Mariboru in Kopru, kot podrejene edinice pa bodo delovali v ljubljanski podzvezi odbor v Gorici in Kranju, v mariborski podzvezi odbor v Celju n Murski Soboti, v koperski pa poleg Kopra še v Bujah. Določena je bila tudi meja med mariborsko in ljubljan. sko podzvezo in sicer do Zidanega j numa bomo podali v prihodnji S mosta, razen tega pa spadajo v ljub. J vilki. Tone Bančič ijansko pedzvezb še klubi in sekcije iz j ------------------- Brežic, Sevnice in Krškega. Podzveze se morajo fornrrati do 15. aprila. SLOVENSKA LIGA BO ENOTNA — SLOGA NOVI ČLAN Po zelo živahnem razpravljanju so Košarkarji ASK za n-ri morske ponesrečence Na zadnjem treningu so košarkarji ASK iz svojih skromnih finančnih sredstev (vsi so namreč študentje) vanja v Sloveniji so poročali še o sod- j Mrb. in Ljubljana ter Sloga. Po dolgi niški organizaciji tov. Sitar, o trener- j debati je bil usvojen tudi predlog, da ski organizaciji tov. Trnovšek, o fi-1 izpade iz lige Krim. Za ta predlog nančno-materialnem poslovanju in i je glasovalo 21 delegatov, trije so bili predlogih pa tov. Franetič Posebno ; proti, trije so se pa glasovanja vzdr-zanimivo je bilo delo plenuma popol- j žali. Po sprejetih sklepih je bilo iz-dne, ko je komisija končala svoje delo i vršeno še žrebanje parov, in sicer po in predlagala nekatere pomembne j Bergerjevih tablicah. delegati za letošnje tekmovanje osvo- zj)raj^ 1.000 dinarjev ter ji poslali za jili predlog komisije, da se formira , pr{morsf:e ponesrečence. To je prvi enotna repu bliska liga z 10 elani, m : košarkarski klub v Jugoslaviji ter sicer: Odred, Rudar. Korotan, Branik, ewo {zmeci rcdkih športnih društev, Kladiva,r, Nafta, Mura, Železničar spremembe. OSNOVANE SO TRI 'PODZVEZE Predlog izvršnega odbora NZS, naj se vzpostavijo kot nove enote pod. zveze in odbori, je komisija pregledala in obdelala ter ga predlagala plenumu na glasovanje. Vsi delegati so ZAČETEK TEKMOVANJA BO PRIHODNJO NEDELJO v slovenski ligi že prihodnjo nedeljo, 16. marca. Sklenili so, da bodo dru- V Planici bo od. 21. do 23. marca veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih .skokih. Poleg naših najboljših skakalcev bodo nastopili tudi tekmovalci Francije, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, in Korošice. Po zadnjih poročilih se obeta tudi zastopstvo petih skakalcev iz-skandinavskih držav. Obenem bo 21. marca tudi državno prvenstvo v skokih. — Putnik že sedaj pripravlja posebne vlake za to tekmovanje, na kar že danes opozarjamo ljubitelje naše Planice. ki je prispevalo znesek za obnovitev od plazov porušenih vasi na Pr. morskem. Skupščina Plavalne zveze Jugoslavije Zagreb. 9. marca. Danes se je vršila v Za* (Partizan«. V društvu sta že poprijela za delo dva »stara gada« in sicer nekdanji olimpijski tekmovalec Stane Derganc in mednarodni tekmovalec Zupan. Prvi je prevzel trening deklet, dočim ima drugi v rokah mladince. Pravijo, da imata oba v svojem varstvu nekaj izrednih talentov in da bo verjetno že na republiškem prvenstvu društvo postavilo kar tri vrste mladink v I. mladinskem razredu. Koliko se bodo te napovedi uresničile, bomo sicer Šele videli, na vsak način pa lahko Bežigrajcanom že danes čestitamo, če bodo pripeljali na prvenstvo vsaj dve dobro pripravljeni vrsti. pel nalil mladincev v Trbižu Pod lem naslovom smo izvedeli za neuspehe naših mladih tekačev na smučarskem troboju med Koroško, Videmsko pokrajino in Slovenijo. Medtem ko smo z izdidom tekmovanja v skokih, slalomu in veleslalomu lahko zadovoljni, nam rezultati teka kažejo, da, razen govorjenja in pisanja o važnosti smuškega teka, ni bilo v zadnjem času storjenega prav ničesar, s čimer bi morda to najkoristnejšo pa tudi najnapornejšo smučarsko disci-pliio uveljavili med našo mladino. odločitve, katere niti sam ni znal zagovarjati, zaprosil kapetan Novomeščanov za prekini*- lev igre. Tako set ni bil odigran do konca, ponovna prijateljska t -kma pa jc bila dolo. tena za kasnejši termin. Krka je na tem nastopu preiskusila- nekaj mladih moči, ki so se obnesle. Pokazali so se sadovi zimskega treninga v telovadnici. Karlovški Železničar je sicer izvedel nekaj dobrih potez in napredek v splošnem. Nujno pa je, da si obenem vzgoji kader dobrih sodnikov, kar bo nedvomno dvignilo tudi Čeprav je to le nekaj skopih in suhoparnih podatkov, je vendar iz njih razvidno, da je v društvu prav gotovo doma tista velika gonilna sila, ki ji pravimo: ljubezen do dela in do društva. Da je temu res tako, bi lahko sklepali tudi iz občnega zbora, na katerem je stara društvena uprava kaj težko polagala obračun, saj so jo telovadci za vsako napako ostro »raztrgali«, kakor temu pravimo. Seveda je imelo to »trganje« samo pozitivne posledice in je bilo sploh konstruktivno, je pa vsekakor zelo razveseljivo, saj običajno na raznih skupščinah vidimo le kimanje in zdehanje ali pa samo ploskanje, zelo malo pa kritike. Načrti, ki jih ima društvo za bodočnost, so zelo veliki: lutkovni odsek, lastna godba, ureditev letnega telovadišča itd. itd. 2e sedaj pripravljajo v društvu vse potrebno, da bodo poleti v okviru redne telovadbe mečno poživeli atletiko, ki je na žalost v naših telovadnih društvih še prava »pastorka«. Seveda pa imajo pri tem delu po’no težav. Že prej sem omenil pomanjkanje prostorov. Tudi društveni »finančni kvaliteto igre. K. J. mirister« se večkrat kaj kislo drži, ko je Kdor ie 8Mal rezultate iz Trbiža; ei je lahko uti varil eamo sodbo, da emio biili, slabi in emo izgubili. Deloma to drži. Priznati moramo, da nas Matijami: perkašajo v tehmflki, posebno pa še v opremi, toda z boljšo pripravo M bil tudi rezultat drugačen. Izgloda, da smo v množici raznih bolj zvenečih tekmovanj pozabili, na naš naraščaj, ki bo moral v kratkem izpolniti nastale vrzeli. ko bodo naši vrhunski tekači prenehali biti aktivni. S talko nepazljivostjo bomo izgubili še tistih nekaj nadarjenih tekačev, ker mina volja in borbenost dlanes že ne zadostujeta več z« dosego dobrega rezultata. Če v katerikoli smučarski panogi Muko govorimo o slabi opremi, potem velja to še prav posebej za naše mladince, ki eo v nedeljo z upravičeno zavistjo občudovali specialno tekaško opremo svojih italijanskih im avstrijskih tovarišev. S slabimi jesenovimi smučmi in leskovimi palicami tudi z največ jo borbenostjo nii mogoče doseči prvega mesta na takem tekmovanju, kot je bilo v nedeljo v Trbižu. Namesto, da bi to tekmovanje dvignilo tekmovalni duh mladih tekačev, je bil učinek prav nasproten in )Teo bili redki, ki so glasno izražali misel, ali je sploh še vredno. da se še naprej bavaijo e smuškim tekom v tako primitivni opremi. To tekmovanje naj bo resen opomin tistim, ki so odgovorni za mladince smučar je, da posvete opremi tekačev več pozornosti, sicer bo ta panoga izumrla. Pri domačih tekmovanjih, kjer nastopajo vsi z več ali manj slabo opremo, te pomanjkljivosti ne oparimo, toda za inozemsko konkurenco se moramo drugače opremite, ker je bolje, da si ne kvarimo ugleda, ki ga naši starejši smučarji uživalo izven naših meja. Naša reprezentanca je nastopila precej okrnjena. Vendar, kot že rečeno, moramo priznati, da ©o Italijani prvo mesto zaslužili itn se jim pozna temeljita priprava za srečanje. Kaj smo pa storili mi? Sredi januarja je btil na Mežaklji osemdnevni tekaški' tečaj, M ga je pa večina najboljših tekačev zapustila že po treh dneh, ker eo morali »a državno prvenstvo. Sicer bo morda kdo rekel, da je povsod dovolj snega m lahko trenirajo sami, toda tok individualen trening si lako privoščijo samo že dovršeni tekmovalca, ne pa mladinci, ki imajo še vsd več ali manj pomanjkljivo tehniko. Za boljše razumevanje neuspeha naj povem še to, da je imelo moštvo 10 tekačev vsega skupaj samo 6 tub »-kite tira« na razpolago, medtem ko eo imeli Italijani sin Avstrijci dovolj dobrih švedskih maž. Že prt poizkusujf smo videli,'da maža ne odgovarja, toda droge ulemo imeli in smo morati v borbo s skora j nema-mazamimi smučmi; vsak smučar pa ve, da je mazanje pri teku odločilnega pomena. ]kroven k Množične organizacije v Celju naj posvete več pozornosti V naših partijskih in družbenih organi? zacijah se mnogo razpravlja o stanju v telovadnih in športnih društvih. V tem ea? sovnern obdobju jc bila skupščina nekdaj najmočnejšega celjskega telovadnega društva, ki je v preteklem letu zašlo v močno krizo. Posledice^ krize so prišle nazorno do izraza na skupščini sami, ko je upravni odbor dajal nič kaj razveseljiva poročila za pre? teklo poslovno leto. Društvo je sicer z red? kimi posamezniki in vrstami mladincev ter članic doseglo na raznih tekmovanjih izredne uspehe. Če pa pogledamo številčno stanje posameznih oddelkov, čutimo v društvu prc? cejšnjo praznino, čeprav deluje v centru mesta, ki ima več kot 12.000 prebivalcev. Za redno vadbo jc na razpolago najlepša telovadca v Celju prav tako letno telova? dišče, ki ga pa je treba še urediti. Kje moramo iskati vzroke slabemu stanju? Stara navada je že, da iščemo neuspehe vedno le v društvu samem. Tudi v TD Celje?mcsto najdemo vzroke, deloma v neelastičnem od? upravnem odboru, deloma v pomanjkanju vaditeljskega kadra. Iz poročil je bilo tudi razvidno, da je vzroke neuspehov pripisati tudi vsem mestnim družbenim organizacijam, ki za življenje tega društva v vseh letih niso pokazale nobenega zanimanja. Dru? štrena uprava je v preteklem letu sklicala 44 dva sestanka in je nanju povabila vse pred* stavnike družbenih organizacij, da hi jih pritegnila k sodelovanju. Nobeden teh sestal* kov pa ni uspel. Kljub povabilom se zastopa niki množičnih Organizacij, razen JI A, niso udeležili niti društvene letne skupščine. Smatram, da bi na takšnih skupščinah, kjer ra vi j a o mladini, moral so? se pretežno razpravlja „ delovati vsaj zastopnik MK LMS1 Vodstva celjskih družbenih organizacij m jrajo torej v bodoče posvečati več pozoi? nosti razvoju TD »Partizan« Celje?mesto, (c hočemo, da bo tud v Celju organizacija »Partizan« postala najmočnejša fizkulturn* postojanka, ki bo rkrbela za vsestransko telesno kulturo našega prebivalstva. Prat tak odnos do društva pričakujemo tudi od organov oblasti ter vodstev podjetij in usta? nov, ki naj del finančnih sredstev, katera so doslej v pretežni meri dodeljevali te športnim organizacijam, dodeljujejo odslej tudi telovadnemu društvu v pomoč za nje* govo uspešnejše delovanje! J. K« MARGERV MILLER: 24 cf©e H&uis 16. RESNIČNI ŠAMPION Navdušenje okrog štadiona se še ni poleglo, ko je potrkal na vrata Louisove sobe guverner Frank Murphy iz Michigana. Louisa je našel, ko je počival v svojem naslanjaču. Ko je prvak zagledal sivolasega guvernerja, je skočil pokonci in z radostnim licem hitel naproti cenjenemu gostu ter ga prisrčno pozdravljal. »Hvala, Joe,« je dejal guverner, ko je Louisu stiskal roko. »Hvala vam za srečanje, kakršnega človek doživi samo enkrat v življenju. Michigan je na vas resnično ponosen.« »Veseli me, da sem srečanje tako hitro zaključil,« je odgovoril Louis vljudno ter pristavil radostno: »vesel sem pa tudi občutka, da sem šele zdaj resnični prvak, zdaj, ko sem ugnal nadutega Schme-Enga.« Medtem ko je Louis iz vseh krajev sveta, sprejemal Čestitke, ki so mu jih pošiljale razne pomembne osebnosti, korporacije, novinarji in številni športniki in njegovi pristaši, je Harlem kar vrel od radostnega presenečenja. Črnci — možje in žene. starčki in otroci, so napolnili ulice in dajali duška svojemu veselju nad Louisovim uspehom s pesmijo in plesom. Na njihovih stanovanjskih blokih so se prav kmalu pojavili tudi veliki beli napisi: »Louis zmaguje — Hitler joče!« Črnci so vedeli, da jih od tega slavja ne more nihče odvrniti in da je ta noč njihova noč. Val navdušenja in veselja pa ni zajel samo Harlema, ampak vso deželo, posebno pa še Louisovo mesto Detroit, kjer so Črnci vso noč plesali v tako imenovani »Rajski dolini«. Že v zgodnjih jutranjih urah so številni časniki prikazali Louisovo zmago nad Nemcem kot eno najbolj veličastnih zmag, kar jih pozna boksarska zgodovina. Stari novinarji se niso spominjali nobenega boja za svetovni šampionat, v katerem bi bil prvakov tekmec poražen in poteptan tako kruto, kot je bil prav Maks Schmeling, čeprav se je nekoč podobno končala tudi zmaga Dempseya nad Willardom. Vedeti je treba, da se je tedaj Dcmpsey boril s svojim nasprotnikom skoraj tri runde, medtem ko je Louis opravil z Maksom v pičlih dveh minutah in štirih sekundah. Članki o zmagoslavju črnega Sombarderja so bili skoraj povsod napisani v superlativih. Grantland Rice je v New York Sunu napisal: »To je bil najbolj pravljični boj, kar jih je boksarski ring doživel,« Royal Brougham pa je v Seattle Post-Inteligenceru razglasil: »Louisa lahko primerjamo z boksarjem, kot je bil Dempsey na višku slave. Zdaj pa je Joe še boljši.« Komentar Harrya Salsingerja v Detroit Netvsu pa se je začenjal z besedami: »Prepričan sem, da ima Joe Louis največ boksarske rutine in sposobnosti od vseh dosedanjih svetovnih prvakov težke kategorije. Lahko je ponosen na svoj vražji udarec.« Dave Walsh, urednik Philadelphia Recorda pa je v svojem listu javno izpovedal: »Louisov uspeh je eden največjih triumfov boksarskega znanja, kar sva jih Schmeling in jaz doživela.« Medtem ko so novinarji in ljubitelji boksa klicali Louisu na mnoga leta in ga. proslavljali, je Maks Schmeling ležal v newyorški bolnišnici. Zdravnik je ob preiskavi ugotovil, da mu je eden Louisovih udarcev nalomil desno hrbtno vreteno, tik pod ledvicami. Maks ni trpel toliko zaradi te rane, o kateri so zdravniki trdili, da bo pozdravljena v nekaj tednih: mnogo bolj ga je grizla zavest, da je v borbi proti črnemu Louisu poražen in da bo s tem neuspehom izgubil tudi naklonjenost nemških nacističnih prvakov. Čeprav je takoj po srečanju v svoji sobi razglasil, da ga je Louis dosegel nečastno, ni hotel te njegove vesti objaviti noben novinar-Američani, ki so gledali potek srečanja med Louisom in Schmelingom na filmskem platnu in videli tudi spočaseno filmsko predvajanje zadnjih faz boja, niso spoznali v udarcu — o katerem je Maks trdovratno trdih da je povzročil njegov padec — nič napačnega. Nacisti pa so šli « svoji jezi še dalje — v Nemčiji sploh niso dovolili, da bi se prikazoval film s srečanja. Nemškemu ljudstvu, ki je zaupalo v Maksa, je bd° povedano, da je Črncu pomogel do zmage samo nečasten boj. Kje neki bi mogel Louis — tako so trdili — premagati našega Schmelinga « plemeniti borbi? Joe pa si zaradi tega očitka ni belil glave. Bil je preveč zaposlen z nadaljnjim delom, tako da mu vsa Schmelingova in Gobbelsova opravičevanja za arijčeV poraz niso šla prav nič do srca. »Ko bi bilo f0 res,« je dejal Louis svojemu menažerju Roxboroughu, »bi bil nezmožen za vsako nadaljnje delo. Tako pa me vidiš, kako rad obiskujem base; ballova srečanja svojih priljubljenih »detroitskih tigrov«. Morda se n« bo v bližnji bodočnosti posrečilo, poiskati še nekaj igralcev, potem p1 bom že lahko mislil na izpolnitev svoje davne želje: na ustanovite« baseballovega moštva.« j Od našega posebnega __dopisnik;. Ivota Lukanca Komaj smo skrtačili z las in plaščev Poslednje konfete, e katerimi so nas asuli pustno razpoloženi Monako v-cani — že nas je sprejel Oberetdorf v mrzličnih pripravah za lil. medna-dočn *6den emuških poletov. Dobro- Zapet smo bili ob vznožju zasneženi Alp v majhnem aUgauskem me-,emi Obcretdorfu (843 m nadmorske isine), nemškem St. Moritzu, ki je sveta. " daj v ospredju zanimanja športnega , otopit; smo v atmosfero velikih pri-afcovanj, med avtomobile, smučarje, čine °e’ letnike *n prijazne doma- , ^ pisarni organizacijskega komite-im *' i1111 Predseduje Sigmund Ruud 'orveška), nestrpno ugibajo, če je P slednji prijavljenec Gantschnigg p °.rda vendarle Jugoslovan Klančnik. .0d!a Pa je točno opravila svoje delo Jugoslavija je ostala zastopana sa-0 s Finžgarjem ter je dozdevni amčnik — Gantschnigg ojačil šeet-1 *ansko avstrijsko moštvo. V torek, 26. februarja je ob 16. uri uietelo iz Osla 17 olimpijskih tekmo-atcev, njih vodja in zastopniki FIS,, 22 S° .prispeli v Frankfurt zvečer ob : • ur,, od koder so takoj nadaljevali j I '0vanie preko Augsburga do Kemp- j laoQ’ k'ei i‘ra ie bila dana na nazpo-, .8° cela karavana Fordovih avtomo-do^" ^ ®Gm* 60 todi prispeli v Oberst-. n. S to skupino so prispeli Norve-dva Šveda, Američani, dva Av-,1'ica in znani nemški skakalni trio: j . Pp ^eiler, Toinl Brutcher, ki je za-1 In na olimpiadi v Oslu 4. mesto In niKi klor mamutske skakalnice Hei-»n ,°P*er' Druga skupina pa je pri-Pea v sredo popoldan s posebnim ek .nbn vozom iz Hamburga. S to upmo so pj-iepelj Finci: Luiro Tau-v ‘ Rajala Erkki, Votinen Pentti, ■p . Rolohti Eino pod vodstvom Penti ‘iritssaina in Švedi: Sven Petterson, p-Nilsson, Aritz Haallberg in Toiro , P°dPredsednik nemške smučarske tona6 dr- Krnst Baader je odprl III. q narodni teden smuških poletov v j, .erstd°rfu s kratkim nagovorom, v tei-erem '€ naglasil svoje in vseh da mov4alcev veselje in zadovoljstvo, Drvi*6 *zvaiajo letošnji smuški poleti „■1 Pod pokroviteljstvom FIS in je daš .ZastoPnike, med katere sodi tudi mž. Bloudek, prav posebno po- Kako je bilo letos v Oberstdoifu skakalne talente in da je bil že prvi diam Luiro Tauno v ospredju občudovanja vseh gledalcev. Mislimo, da je bilo preveč govora o njegovi sladkorni bolezni, ker ta veseli, zdravi kmečki fant ni napravil vtisa bolnika ati rekonvalescenta. Škoda, da letos ni bilo med elito skandinavskih skakalcev Dana Netzella. Drugi dan je ja uaicmj., pj«iv pooeuuo pu- lp|.“vlJal. Priznanje, da so smuški po-nova disciplina smuškega športa, Zui S ran‘ RIS dovolj zgovorno doka-Vi|,’ kakšno pionirsko delo je opra-ohn ,planiška skakalnica in sedaj ko Portska. Kar hudo nam je bilo, smo '*anicl. se spomnli tiste podrtije v ikfm-Zadllj0 Preizkušnjo tik pred smu-i Poleti je veljalo Izbirno tek- Norveška ekipa v Oberstdorfo. Od levo proti desni stoje Halvor Naes, Stallvik Sverre, Bjdrnslad Hans in Slaattvik Simon. bilo iasno, da bo ostra im težka borba nastala prav med skandinavskimi tekmovalci. saj je Sven Pe-ttereson (Švedska) postavil drugi najboljši polet dneva, ravno tako Lauren Toiro, ki je dvakrat dosegel absolutno najdaljši skok dneva, vendar na žalost obakrat padel pri 131 in 132 metrih. Tudi glede sloga so bili poleti švedskih tekmovalcev najbolj popolni. Zalo obžalovanja vredno je bilo dejstvo, da so izostali Švicarji, ki so v zadnjem hipu odpovedali udeležbo. Zato pa je bila zelo številna vrsta Avstrijcev, katerih Steinegger Walter in Dietrich Rudi sodita med najbolj zanesljive in sigurne skakalce, saj njihovi poleti niso bili nikoli izpod 100 m dolžine. Od naših Jugoslovanov je omeniti ie Finžgarja Rudija, ki se je 'e po svoji samotni ciativi udeležil teh izrednih poletov in s svojo trdno voljo dosegel polet 114 metrov. Od Nemcev, ki so imeli številčno najmočnejšo ekipo, se je posebno izkazal Sepp V/eiler. Tudi njegova drža med poletom je bila mirna in brezhibna, posebno Pa ie ugajal njegov zanesljivi doskok, ki smo ga tako po grešali pri našem Rudiju. Njegovi skoki so se končali skoraj vedno okrog kritične točke 120 m. To-ni Bru-tscher pa je dokazal, da njegovo 4. mesto na zimski olimpiadi v Oslu ni bil zgolj slučaj in je cd vseh' Nemcev skočil najbolj mirno in v izpiljenem slogu. Tudi mojster Rudi Geving, planiški rekorder, je dokazal, da je treba nato še vedno računati. Konstruktor Heini Klopfer, ki je, oborpžen z vsemi mogočimi instrumenti, skakal po skakalnici več kakor po zraku, je tudi pokazal, da še dolgo ne sodi med staro šaro, četudi se je zadovoljil z dolžino 104 metrov. Nasploh moramo poudariti, da je bil športni značaj prireditve bolj poudarjen kot doslej in da je nevarnost, .ki so 'o predvidevali, da se bodo izrodili smuški poleti v varietejsko ali akrobatsko prireditev, dokončno odstranje na, To je še bolj važno, kakor da bi se dosegli novi rekordi. Kdor želi pre izkusiti svoje moči pri smuških poleti' , ta mora biti dober in preizkušen skakalec, zato so bile izločilne tekme na schattenerški skakalnici pod najstrožjim medmadodnim razsodiščem. O pc I-airo pod mostom na ,.lteuberški skakalnici svojemu moštva Pentti Taaritsainenu. In ,aan° Luiro, favorit mamutske ških ” ~ šv;, “Hice in svetovni rekorder smu- nig J^riov, ki je te dni na sami hol-|- toinski skakalnici 24. februarja 6voje 20. leto, nas ni razo- 206aii~-t.sa’ ie s tremi skoki dosegel struVi" ®loudek in Klopfer, dva kon-ita,r .Da mamutskih skakalnic, sta NaV7to^ei,a; 1>To bodo iuiri Poleti!« SvevivvCl $kakalci iz Finske, Norveške, čiieT 6' Avs,riie, Amerike in Nem-vah- ° da,i slutiti, da bo od FIS do-ie.n. n.a dolžina 132 m večkrat doee-v ;n Presežena. ekih''rk; F°men letošnjih obersldor-iti-zn; poietov je v tem, da so bili ti 1Pczn;iI>0le*i 'e privatni podvigi poea-dane, Navdušenih smučarjev, ki so »ka aijr končno le priznana smilje noto*! na' športna označba pa Kkaka.'niclna 6 korekturami na sami Ce Pred a6 sPomnimo, dia so se Švedi leiiii ,,Vcnri *e*i x omahovanjem ude-<0 e, ...Vlh Poletov v Obersidorfu, da letos' M Prvič udeležili Finci in 6ajbolič°tVieŽan: — >e dokaz, da so se »ti sm ;L®v kalcl obrali v viteški tek-koli i k'i. poletov in to ne kateri V to v'1VšCG najboljši od najboljših. Prvi5 . a-« iekmovalcev je prišteti mislil a Američane. Oni pa, ki je v Ob ere ta S°, piišli ti z onstran luže ‘6tov udltto-V6 z želi0' d,a bi 66 p0" >>dc! ri .G2lll» takoj po prvih skokih ««ino' li krepki fantje odlo- vežaoi v!?83- *• v borb0- Da 60 Nor" ie bilo Jr,aini in vzorni tekmovalci, da Pa Jak6mu bl>M ali manj znano, »Jlični ? 86 Američani izkazali kot yetik0 n ” eij»ini skakalci, je bito ®a led n-. scne(:enje III. mednarodne-K-ith \-v, ®mu^k'n poletov. In ko je Pristal na ra?an. (ZDA) drugega dne Pajboliš; -v in 6 tem dosegel tretji iekmeVai .*°k dneva, so uvideli vsi P*oaina rPJ" d,a Iaste na cmi strani na konkurenca, htorvežini omaHovaii l’.ki eo v začetku zelo »o »g dvn 11160 kasneje razumeli, da , ri tem' n “Pvoljeni samo štirje poleti, letom sloo 80 se "ukazali e izredno dižo med <,ni‘ ,abkoto odriva, sigurno Pa he hrv D°leloTn tn doskokom. To bs n e. * *° *re je končal brez težjih padcev, dosežene daljine so bile vedno bolj Izenačene. Ponovno je 20.000 radovednežev navdušeno vriskalo. Zmagovalec dneva je bil Luiro Tauno, svetovni rekorder, e svo- 128 m poletom. Deset najboljših drugega dne: 1. Luiro (Finska) 118, 116 in 128 m; 2. in 3. Pet-tersson (Švedska) 98, 112 in 127 m; Wei’er (Nemčija) 112, 122 ln 127 m; 4. Wegeman (ZDA) 108, 126 in 126 m; 5. in 6. Slaattvik (Norveška) 114, 117 in 125 m, Bjomstad (Norveška) 117, 126 In 125 m; 7. Deviin (ZDA) 108, 121 in 114 m; 8. Dietrich (Avstrija) 105, 121 in 115 m; 9. in 10. Stallvik (Norveška) 110, 114 in 118 m. Helmer (Nemčija) 107, 118 in 108 m. V nedeljo je prispeto okrog 60.000 gledalcev s približno 500 avtobusi, 3000 avtomobili in vlaki, ki so prihajali vsake pol ure na kolodvor, na samo vznožje skakalnice. Najdaljši skok dneva >c opravil Šved Lauren Toiro, po narodnosti Finec, s poletom 131 m. Deset najboljših skakalcev tretjega dneva: 1. Loiro Lauren (Švedska) 123, 120 in 131 m; 2. Sepp Weiler (Nemčija )112, 117 in 126 m; 3. Simon Slaattvik (Norveška) 119, 123 in 125 m; 4. in 5. Tauno Luiro (Finska 118, 124 in 121 m, Sven Pelter-son (Švedska) 114, 118 in 124 m; 6. Hans Bjomstad (Norveška) 121, 120. 123 m, 7. Sverre S tali vik (Norveška) 112, 108 in 123 m; 8. Halvor Nae (Norveška) 122, 108 in 121 m; 9. Willis Olson (ZDA) 105. 117 in 119m: 10. Toni Brulscher (Nemčija) 114, 105 in 116 m. V ekipnem plasmaju velja naslednji vrstni red, če 6e seštejejo trije najboljši skoki posameznih dni, čeprav uradna ocena mednarodnega razsodišča ni bila izvršena: 1. Sepp Wellei (Nemčija) 377 m; 2. Bjomstad (Norveška) 375 m; 3. Lauren (Švedska) 374 m; 4.—5. Tauno Luiro (Finska) tn Slaattvik (Norveška) 373 m, 6. Petters-son (Švedska) 369 m; 7. Stallvik (Norveška) 360 m; 8. Naes (Norveška) 359 m, 9. VValter Steinegger (Avstrija) 357 m; 20. Keith Wegemainn (ZDA) 353 m. Istočasno s potekom III. mednarodnih smuških poletov je bila mednarodna konferenca športnih zdravnikov, kti so obravnavali polete z medicinskega stališča. Dragocen je bil prispevek našega delegata dr. Šefa. O podrobnostih te konference bom poročal prihodnjič. Program smuških poletov v Obersl-dorfu je doživel zanimivo obogatitev. Jadralna letala nesselwangerskega in fuldaurskega jadralnega društva so startala z vrha Nebelhorna (2224 m), kamor vodi ena največjdh nemških vzpenjač. V nedeljo je enosedežno jadralno letalo Grunauer Baby etarta-1o istočasno z dvosedežnim Sokolom lipa >Mu 13 E«, ki je novejša konstrukcija inž. Egona Scheiberja iz Mo nakovega, in dvosedežnim »Kondorjem IV.«, ki ga je krmaril pilot in zmagovalec na raznih jadralnih natečajih Heini Bil!may. Sokol pa je kroži! pod vodstvom jadralnega učitelja Anderla Frimmenza, ki je prvi slartaj in ateriral na Nebelhornu (2224 m). Jadralna letala so napravila nekaj drznih lopingov tik nad samo skakalnico pred pričetkom samih poletov. Meddruštveni slalom na Galetovem travniku Meddruštveni slalom na Galetovem ttev# niku nad gostilno »Pri kamniti mizi«, Vod« nikova cesta v Ljubljani, priredi SK Enotnost v torek, 11. t. m. ob 16.30 uri. Povabljeni so vsi najboljši slovenski tekmovalci, ki potujejo skozi Ljubljano na državno prven* stvo v alpskih disciplinah na Šaro. Ljub* Ijansko športno občinstvo naj izkoristi edinstveno priložnost, dr v našem mestu prisostvuje smučarski tekmi, ki jo lahko letos imamo v Ljubljani zahvaljujoč izrednim snežnim razmeram. Gligorič drugi v Havani Po IX. kolu mednarodnega šahovskega tuf* nirja se je naš velemojster Svetozar Čili* gorič povzpel na drugo mesto, ki ga deli s tremi šahisti. Po IX. kolu je stanje na tabeli naslednje: Najdorf 7 in pol, Gligorič 6, klorovitz 6, Eliskases 6, Rešewsky 6, Ste* iner 4 in pol, Planas 4 in pol, llimenes 4 in pol, Pomar 4 in pol, Gonzales 4 in pol, tii* rnard in Kvesada 4, Ortcra, Toran, Evans in Lasker 3 itd. Neodločana igra košarkaric Lokomotive v Italiji Igralke zagrebške Lokomotive so te dni nastopile v Bologni, kjer so sc srečale z ekipo univerzitetnega kluba in dosegle ne* odločen rezultat 35:35 (20:20). Mednarodni rokometni turnir v Sarajevu V Sarajevu bo 21., 22. in 23. marca med« narodni rokometni turnir, na katerem bode sodelovali poleg domačega Milicionarja še prvak Avstrije »Polizei« (Dunaj), Diname (Pančevo) in Zagreb. V ekipi dunajskega »Polizci« bo igral Kraft, eden najboljših evropskih rokometašev. r 0 starih in modernih olimpijskih igrah ne smemo porabili tega, da tokrat na svetu še niso poznali eravvla. Leta 1V04 se je prizorišče olimpijskih iger preneslo v St. Louis v Združenih državah Amerike. Tudi tu je tega leta bila svetovna razstava, s katero so povezali izvedbo olimp jskih iger, kljub slabim izkušnjam iz Pariza. Prireditelji so sicer marsikakšno slabost, zapažene na prejšnjih igrah odpravili, niso se pa mogli izogniti svetovni razstavi iz vzroka, ki danes olimpijskih 'ger vei ne ogroža. Dostojen obisk in s tem finančna sredstva so prireditelji upali dobili predvsem od tujih in domačih obiskovalcev, ki so prišli na svetovno razstavo, pač pa so tekmovanja izvedli v krajšem roku, kar jc igram bilo v prid. Američani so zlasti evropskim tekmovalcem izkazali vso gostoljubnost in nemška ter francoska poročila so polna hvale gostoljubnosti in prave športne prisrčnosti, s katero so Američani sprejemali evropske tekmovalce. Pa so jih tudi lahko, zlasti atlete. Atletski program olimpijskih iger je v tem letu obsegal 26 diseipl n in vseh 26 zlatih kolajn je ostalo v Ameriki. Tudi na teli igrah se kar štirji ameriški atleti odnesli vsak po tri prva mesta in s tein zasloveli, da še danes po svetu s ponosom pišejo njih imena: Ewrv. Hahn, Lightbody, Hillmann. Zanimive, da sta zopet med zmagovalci dva Nemea, dočim zlasti nemška poročila iz te dobe med drugim tožijo nad tem, da atletika v Nemčiji ni razvita im da je nekaj nemških tekmovalcev prišlo na igre bolj kot opazovalci kot pretendenti na kakršnikoli vidnejši uspeli. Plavalni rezultati, plavali so samo moški, so povprečni in so si zmage razdelili Nemci, Američani in Madžari. Nemci so na teh igrah že odnesli dve zlati medalji, ki sta jih priborila dva orodna telovadca, ki pa doma zaradi tega nista doživela lepega sprejema. Nemški tumorji s športom še vedno niso bili prijatelji in član nemške odprave upravičeno toži, da bi vsaj na tem polju Nemci lahko odnesli še neprimerno več, že ne bi hirnerj: bili tako trdoglavi V zgodovini olimpijskih iger te že lahko označimo kot nadaljnji uspeh, tako organizacijskem kot športnem pogledu, olimpijska misel je polagoma pričela dobivati na svetu tradicijo, kar nam potrjuje naslednje dejstvo. Leta 1906 so sklenili praznovati desetletnico otvoritve modemih olimpijskih iger z velikimi olimpijskimi meiVgrami zopet v Atenah. Olimpijske igre so že postajale mednarodni športni dogodek pne vrste, ki ga je bilo treba upoštevali in še zlasti značilno je dejstvo, da je maki gospodarsko slaba Grčija brez skrbi lahko prevzela riziko za finančni eleht te prireditve. (Dalje) Za prizorišče drugih olimp jskih iger je mednarodni olimpijski kom te določi! Pariz in s tem hotel počastiti domovino ustanovitelja modernih olimpijskih iger, barona Coubertina. Ko so razpravljali o tem, so prodrli, Francozi zato, ker so trdili, da bodo igre najtepše in tudi materialno najlaže izvedli v času, ko je v Parizu istočasno bila svetovna razstava. Igre same pa so takoj načele problem, ki sc mu ga niso mogli več ogniti. Medtem ko je program na prvih olimpijskih igrah 1>:'1 razdeljen na 8 dni, so igre v Parizu b le polne tri mesece. Res je, da so v program olimpijskih iger vnesli poleg atletiike in sab. Ijauja še orodno telovadbo in plavanje, toda kljub teinu so v Ireii mesecih bistveni pomen olimpijskih iger skrčili na min mum tako, da lahko govorimo o neuspehu in kot take svetovno časopisje te dobe igre tudi označuje. Olimpijska ideja jo stopila v ozadje, posamezne olimpijske prireditve so bile namenjene v prvi vrsti reklami in to reklami za svetovno razstavo, torej za prireditev, ki z olim-pijami nima nič skupnega. Izkušnja je torej pokazala, da se je treba v bodoče takim napakam izogniti, vendar pa te ugotovitve, kot bomo videli, niso zalegle. Tudi srccr igre niso bile organizacijsko na višini in o njih je slišati marsikakšno pritožbo. Nemški viri na primer tožijo o tem, da tekmovalci niso bili dovolj prisrčno in športno sprejeti, da hoteli niso bili ravno v najlepšem redu itd. Na tekmovanjih je b la vložena cela vrsta protestov, skratka, ni bilo vse v redu, po drugi strani pa se jc tudi v praksi pokazalo, kako potrebne so take prireditve, kjer bi se narodi naučili medsebojnega spoštovanja in pravilnega spoznavanja. Tudi na teh igrali je težišče ležalo na atletiki. Američani so prišli s'ja j no pripravljeni in njihovi rezultati so že takrat dosegli višino, ki bi jo še danes smatrali za mednarodno. V atletiki so morali prepustiti eno samo zlato kolajno Madžaru Bauru, zabeležke vredno pa je še danes ime Kriinzlein; ta nemški Amerikanke je za Združene države o svoj I štiri zlate kolajne, medtem ko je njegov sonarodnjak I5wry odpotoval domov s tremi. Francozi so slavili velike zmage v sabljanju in orodni telovadbi. Zanimivo je, da sn v orodni telovadbi že tokrat b‘!i Nemci daleko najmočnejši na svetu, vendar pa nemška ftirncrska zveza svojih tekmovalcev na olimpijske igre ni pustila zaradi sporov, ki so tokrat vladali med telovadnimi in športnimi organizacijami, o čemer je r »Poletu« že bilo govora. Nemci so bili tako prikrajšani za olimpijsko čast in nekaj zlatili kolajn. Zadnja novost Rogelj, 14. Stanonik. M. Lipar Zadnje vesti s smučarskega prvenstva FLRJ ŠTAFETA JLA NAJBOLJŠA V nadaljevanju državnega prvefl' stva je bilo tekmovanje štafe*6 4X10 km za moške. Slabo vrtane j® oviralo tekmovalce 6 štafet, ki so ®e udeležili tega tekmovanja. Zaradi teg» so rezultati tudi slabši, kakor je bil® pričakovati. Vrstni red na cilju je K* tale: 1. JLA 2;47:34, 2. Gregorci« 2;48:50, 3. Gozdar 2;51:30, 4. JLAI1 2,"52:50, 5. Srbija, 6. Bosna in Hercegovina. Najboljši čas je dosegel Hi®: banja (JLA) 37:33, drugi pa je b» Pogačnik s časom 38:04. Tehnični rezultati: starejši mladinci: 1. Ku* ljat Tine (Sl. Hrušica) 26:31, 2. Kalan Ju* vencij (Sl. Enotnost) 26:44, 3. Goričnik Zdravko (Sl. Prešern) 26:46, 4. Brezovšek (Sl. Ilirija) 27:05, 5. Marjanovič (Hrv.) 27:12, 6. Svet (Enotnost) 27:38. 7. Lenarčič (Ilirija) 30:02, 8. Mežan (Železničar) 30:54, 9. Kranjc (Enotnost) 31:30, 10. Golob (Gregorčič) 31:54. Stanje dvoboja: 1. Slovenija 1:20,01, 2. Hr* vatska 1:34,01. Mladinke: 1. Černe Cilka (Rus. — Bled) 19:38, 2. Plemelj Nevenka (Enotnost) 21:27, 3. eSdej Tea (Ločan) 24:00, 4. Jarec (Ilirija) 27:15; Mlajši mladinci: 1. Badalič Janez (Ilirija) 30:29, 2 Remec (Ilirija) 30:38, 3. Majdič Ivan (Dol) :: 59. 4 Modrijan (Dol) 34:28; Člani: 1. Štrukelj Franc (Ilirija) 39:51, 2. Ambrožič Jože (Gozdar) 39:37, 3. Katrašnik Jože (Kropa) 41:05, 4. Velikonja (Enotnost) 41:45, 5. Velikonja Tine (Enotnost) 43:42. Kratke vesti Pred 20.000 gledalci je danes 7 Dortmundu Nemec Neuhaus premagal v borbi za naslov evropskega prvak* v težki kategoriji dosedanjega prvaka, Belgijca Karla Sysa po točkah P1 15 krogih. V Baslu je bila tekma v hokeju ca ledu med Kanado in Švico. Zmagal' so Kanadčani z rezultatom 5 : * (3 : 2, 1 : 0, 1 : 1). V Londonu je bilo na stadiona Wembley zanimivo tekmovanje ženskih reprezentanc Anglije in škotsk® v hokeju na travi. Zmagale so Angl®-, žinje z rezultatom 8 : 6 (6 : 1)-Tekmi je prisostvovalo 42.000 gl® dalcev. V Barceloni so košarkarji Francij® premagali Španijo z 68 : 55 (33 : 29)- Klein pravi, da se mora sa vse uspehe zahvaliti sveši trdsal veli! Drugo koio zvezne nogometne lige Lohmafira porazila Partizana 3:0 Torino : Internazionale 1:0, Atalanta : Juven* tus 0:1, Padova : Lucchese 0:1, Triestina : No* vara 2:2, Lazio : Palermo 1:1, Spal : Pro Patria 2:2. Napol! : Sampdoria 1:0, Legnano : Udinese 0:0. Na tabeli vodi Juventus s 38 toč* kami. Pariz, 9. marca. — 27. kolo prvenstva: Marseille : Lille 0:2. Nimes : Le Havre 2:0, Nice : Reims 2:1, Roubaix : Bordeaux 2:1, Strasbourg : St. Etienne 1:3, Lyon : Sochaux 0:0, Sete : Racing 2:0, Lens : Rennes 3:0, Nancy : Metz 2:2. Ia tabeli vodita Nica in Lille s 37 točkami Bern, 9. marca. — 16. kolo prvenstva: Chiasso : Grasshoppers 2:0, Young Boys : Zurich 2:0, Basel : Bern 5:1, Servette : Chaux de Fonds 2:2, Young FeIlows : Lausanne 2:1, Bcllinzonn : Locarno 1:3, Biel : Lugano 6:1. Na tabeli vodi Basel s 23 točkami. Kratke mednarodne vesti Po dvomesečnem treningu v Kaliforniji sta sc italijanska teniška igralca Merlo in Gar* dini vrnila v Rim, kjer se bosta nadalje pripravljala za tekmovanje za Davisov po« v katerem bosta letos zastopala Italijo. Boksdrji Triglava iz Ljubljane so odpoto« vali na turnejo po Avstriji. Prvo srečanje bodo imeli v Knittelfeldu, drugo pa v Le* obnu. V Avstrijo so odpotovali: Mikluš, Kos, Šeremet, Mencej. Eršte, Prešern, Vilhar, Po* tokar, Ažman in Prezelj. Vodstvo sestav* Ijajo Pogačnik, trener Baloh in sodnik Pu* šenjalc. V začetku aprila bo v Sarajevu prijateljsko srečanje v boksu med reprezentancama Sa* raieva in Beograda. Prijateljsko boksarsko srečanje med bok* sarji Garnizona Pulja in zagrebškega Metalca se je končalo z zmago vojaške ekipe z rezul* tatom 11:9. Rokometaši Dinama Iz Pančeva bodo 13. aprila gostovali na Dunaju, kjer se srečali^ s prvakom dunajske lige WAT V finalni teVm! z« prvenstvo Jamaice v tenisu je Savitt premagal Pattyja z 9:7 in 8:6. "TUmiBllE# * j -M lis Podvodni posnetek Herberta Kleina na treningu. Osem dni so se pripravljali nemška olimpijski kandidati plavalnega športa v Norberneyu. Herbert Klein je čutil, da je v taki formi', da lahko najavi rušenje svetovnega rekorda. Že dopoldne v nedeljo je skušal ujeti pravilen začetni tempo. Ker pa moramo pri tem mojstru vedno računati e presenečenji, je naročil zvezan funkcionar Barih za popoldanski poskus kompletno sodniško organizaoiijo. To je bila sreča! Klein je res ujel pravilni tempo in zdržal do konca, nov svetovni rekord je bil rojen! Ure treh čaeoinerilcev so kazale: 1:05.7, 1:05.8, 1:05-8. ta tako se glasi uraden čas 1:05.8. To je nov svetovni rekord, pri katerem so bili izpolnjeni vai pogoji in tako najbrž ne bo imela FINA ničesar proti priznanju teg rekorda. Doslej je bil Rus Leonid Meškov nosilec svetovnega rekorda z 1:06-5. Ko je Klein pred kratkim izboljšal nemški rekord na 1:06.8, je pristavil: »Sedaj se bom spoprijel z Meškov im 1:06.5. Te dni treniram za olimpijsko bodo j 200-metrsko progo, toda istočasno skušam izboljšati tudi svoje rezultate na 100 m.< četrtek bo zaključeno naše prvo nagradno tekmovanje! štev. ® -N VPRAŠANJA: 41. Kako imenujem» leseno telovadno orodje za ženske, na katerem urimo predvsem čut ra ravnotežje? 42. Natančno ime organizacije v filanin. strt/, ki skrbi za reševanje ponesrečencev v hribih? 43. Ime in priimek znanega slovenskega smučarja, čigar sestra je tudi državna reprezentantka v smučarskih tekih? 44 h katerega kraja je letos odšla na pot Titova štafeta planincev? 45. Kako imenujemo trosebno vrsto tekmo, vanja v raznih športih (atletiki, trnu. Čanju, plavanju itd.), kjer več udeležencev tvori zakl; tč eno celoto in se časi vsakega posameznika seštejejo oz. -.merijo v skupnem rezultatu? ODGOVORI: 41. 42. 43. ... 44. 45. Klein je doma iz Bresia-ua in ee je vrni leta 1948 iz ruskega ujetništva. V Helsinkih bo star 30 let, kar je precej visoka starost za plavalca. Toda njegova leta jamčijo, da je to eden najtrših in najbolj vztrajnih tekmovalcev. Mož trenira z neverjetno doslednostjo. Pravi. da se mora za svoje rezultate zahvaliti svoji jekleni volji in svojemu načinu življenja. Klein je zelo trdoglav Ln trenira tal«), kot se njemu zdii najbolje. To je tipičen primer športu !ka, ki na imel nikdar trenerja in se je sam prerinri do take višine. Seveda je imel ljudi, ki eo skrbeli zanj, ki so ga gledali in mu merili čase. Sistem treninga je skrivnost njegovega uspeha Ko je postavil svetovni rekord na 200 m, se je pripravljal tako, da je treniral na daljše proge. Ni bi-1 namreč zadovoljen e svojo vztrajnostjo. Tako je vedno odplaval oeiro 400 m in ko je imel občutek, da bo vzdržal tempo na 200 m, je še izpopolnil svojo hitrost pri treningu na 100-metreki proge. Uspeh je bi-I tu in zanimivo je bilo. da je Klein od takrat preplaval prvih 100 m na 200-me trski progi med 1:07-0 in 1:08-0, in ne kakor prej z 1:09.0. Klein je postavil svetovni rekord na 100 m sam. Ni imel konkurence in rekord je Lil postavljen v 25-metrskem bazenu, ki je bi-1 napolnjen s sladko vodo. Širina bazen,« je bila 11 m in dušilci za valove so pri.pomogli. da se valovi niso odbijali nazaj in ovirali tekmovalca. Slučajno je bila priča tega svetovnega rekorda nemška atletinja Lena Stumpf, ki je prva čestitala Kleinu. Kleinov svetovni rekord je nodžgal nemške plavalce v njihovih pripravah za olimpijske igre. Po minimalni zmagi Partizana v šabcu in Lokomotive nad Dinamom v prvem kolu, je vzbudilo to srečanje mnogo zanimanja. Čeprav se je tekma odigrala v zgodnjih popoldanskih urah. je bil stadion že v začetku nabito poln, kar vse kaže o važnosti srečanja. Začetek igre je pripadel Lokomotivi. S hitrimi in smiselnimi potezami so domači, kakor pred tednom dni, Oblegali vrata gostov. Najidealnejša prilika je bila v sedmi minuti. Zaradi prekrška nad Hmeljino je sodnik prisodil enajstmetrovko, med tem pa je kljub dvojnemu udarcu ostala mreža nedotaknjena. Neko. liko minut kasneje je bil dosežen vodilni gol Ko se je osvobodil svojega partnerja, je Firm z ostrim strelom po zemlji privedel svoje moštvo v vodstvo. Po tem so igralci Lokomotive zaigrali še odločnejše in vse do konca tega dela bili na Partizanovi polovici igrišča. že v prvih trenutkih drugega pol. časa je Firm dosegel tudi drugi gol. Igralci Lokomotive so še bolje zaigrali in bili nevarni posebno v kazenskem prostoru. Partizan je nekako v sredini polčasa imel gotove predno-nosti, toda le za kratek čas, ker je Lokomotiva ponovno prevzela iniciative in diktirala tempo. Končno pa je Firm dosegel še tretji gol. V 80. minuti je sodnik Lemešič izključil Valoka zaradi nešportne igre. 3 :2 (3 :2) n. Dinamo : Vojvodina Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Odgovorni urednik Igor Pre m. — Uredništvo in uprava v Ljubljani. Likozarjeva ulica, poštni predal štev. 377. — Telefon štev. 33-85 in 50-09. — Čekovni račun uprave štev. 602-90331-0. — Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din. Zagreb, 9. marca. Prvenstvena tekma kola zvezne lige. Gledalcev 15.000. Dinamo: Stinčič, Delič, Crnkovič, Režek, Horvat, Cizarič, Benko. Cimermančič, Velfel, Čajkovski, Dvornič. Vojvodina: VasiČ, Malencič, Ristič, Bo* škov, Milovanov. Rajkov, Živkovič, Grgin, Pirman, Krstič II, Sereš. Strelci: Čajkovski v 11. minuti, Velfel v 14. in Čajkovski v 36. minuti za Dinamo; Pirman v 40. in Sereš v 46. minuti za Voj* vodino. Dinamo je dobro začel. Že v prvih tre* nutkih so prišli igrači v napad 8 hitrimi in dolgimi žogami in se približevali nasprotni* kovemu golu. Kasneje pa je sredi prvega polčasa Dinamo popustil tako, da so pre* vzeli Vojvodinci iniciativo in so s hitro igro večkrat ogrožali gol Dinama. V nadaljevanju igre je Dinamo vse bolj popuščal. Gostje so igrali hitro in enostavno in tako se je po* tegnil Dinamo večkrat v obrambo. Vojvodina je v drugem polčasu tako pritisnila, da je .. » zmaga, ki si jo je Dinamo priboril v prvem e>*JO S u polčasu, postala problematična. Vojvodin6' so imeli v tem delu igre nekoliko prav P.°! srečenih akcij. Dinamo se mora zahvali*! odlični igri svojega vratarja Stinčiča, da n' prišlo do izenačenja ali še morda kaj več- 1 Rabotnički : Mačva 2:1 (1:0) Hajduk : Vardar - 2:1 (1:1) Split 9 marca. Krasno spomladansko vrt- me je privabilo na igrišče 10.000 gledat:®*' To je bila prvenstvena tekma prve zvez0-’ lige, v kateri je Hajduk tesno zmagal. V« narije izvedel v prvem polčasu nekaj p°' srečenih kombinacij, toda v drugem pole*5,® je bil Hajduk boljši. Hajduk je imel dvojf izrazitih slabih mest, dočim moramo reči'« da je bilo moštvo Vardarja homogena ek*' pa^ ki se je uspešno zoperstavljala, da, več, ogrožala vrata Hajduka. 2e v prvi rti-' nuti prvega polčasa je Vardarjev igtal®1 Kokinovski z močnim strelom povedel Vaji dar v vodstvo. Hajduku je uspelo izenači?, šele pred koncem prvega polčasa po Mla°1-niču. Drugi gol za Hajduka je padel v 89' minuti iz kota. V 86. minuti pa bi sko«! MJU. V OU. UliliUU pa Ul J- prišlo do izenačenja. Oster strel v gor®>' desni kot gola je Beara mojstersko uj®1, zakar so ga gledalci nagradili z aplavze®?' Vardar je igral požrtvovalno do zadnje f®1' nute. Hajduk je igral slabo, zlasti če našnjo igro primerjamo z igro, katero r pokazal pred tednom dni. Pri Vardarju * bili najboljši: Kokinovski in Georgijevsi? pri Hajduku pa predvsem Brokota. Beara L Vukas. 7. Borili1 Vukas. C. zvezda : Zagreb BSK : Sarajevo Z. Bort> 2:0 (2:0 3:0 (3:0 Lokomotiv« Vojvodina Dinamo Partizan Rabotnički Mačva Hajduk BSK Vardar Sarajevo C. zvezda Zagreb nogomet®! V Bruslju je vojaška reprezentanca Anglije premagala • “ : 0. 9 Meddruštvene skakalne tekme v Trz& Tržič 9. marca. Danes je izredno dobro pripravljenost. Rezultati tekO*^ lepo vreme v Tržiču privabilo čez 800 gledalcev na smučarske skakalne tekme, ki jih je priredilo SD Ljubelj »b sodelovanju ostalih društev. Gledalci so to pot prišli na svoj račun, saj so nastopila društva Krim in Enotnost iz Ljubljane, Udarnik iz Kranja, Ločan iz Škofje Loke, TD Partizan iz Naltia in Podbrezja, Usnjar iz Šoštanja in prireditelj Ljubelj s skupaj 38 tekmovalci. Startalo je 17 članov ln prav toliko mladincev, štirje pionirji pa izven konkurence. Odlično pripravljena skakalnica in zelo dobra organizacij , ki jo je vodil bivši reprezentant Novšak Albin, sta med tekmovalci naredili dobro razpoloženje. Zanimivo je, da je mladinec Gorjanc Lojze, član kranjskega Udarnika, dosegel najdaljši skok brez padca, medtem ko so tudi Sani, še bolj pa pionirji pokazali vanja so bili naslednji: Člani: 1. Bačar Boris (Krim) 29'i točke (22.5, 24 in 24 m); 2. Javen1, Ivo (Krim) 273,5 (25.5, 22 in 21-5‘fi 3. Krmelj Jože (Ljubelj) 168,1 (2*., 23 in 24 m). Mladinci: 1. Bernard S1 ko (Ločan) 270 (24, 24.5 in 24.51»)'. Gorjanc Lojze (Udarnik) 269.6 (26 ^ padec, 26.5 in 27 m — najdaljši 9Kv) dneva); 3. Franko Matija (Ud^JJjj: 261,2 (21.5, 22.5 in 24.5 m). Pi 1. Romih Marjan (Ljubelj) 240,9 20, 20.5 in 22m); 2. Bahun Jaka belj) 233 (21, 22'in 21 m); 3. Hlad®1, Joško (Ljubelj) 204.4 (16, 17.5 in Med gledalci so vzbudili r>o&eV^, zanimanje skoki pionirjev, med rimi sta bila prisrčno pozdravil6.),, 11 letni Hladnik in 13 letni Sodniški zbor je svojo nalogo v ®fj|# izvršil, objavljanje rezultatov ie « K- tudi zadovoljivo.