Slovenski poslanci pa šolska postava. Zavoljo šolske postave, ki je bila 1. 1869 od nemakih liberalcev akleajena ia zavoljo katere bilo je uže toliko plačevanja, godrajauja ia prepirov, pride še ta tedea v državaera zboru do živabaih razgovorov ia velevažaega glasovanja. Nemški kmetje aa Stajerskem, spodaje ia goraje Avstrijskem, Salcburškem, Tirolskem ia Predarlakem izvolili ao skoraj same koaserva^i^ae može v poslaace za državai zbor. Tem ab pri volitvab aaložili, naj jim bremeaa ia atroške ia sitnobe olajšajo, katerik jim nalaga 8ietao šolanje otrok, katero zaukazaje liberalaa šolaka postava, zlasti pa aaj ae da ljudakim šolam verski zaačaj aazaj, naj ae odpravi brezverstvo. Izvoljeai poslaaci so se res tega precej poprijeli v državnem zboru. Toda aekaj je lninisterstvo naučao aaaprotovalo, največ pa liberalaa večiaa v goapoakej zboraici. Po časi se je minister Stremajer veadar pobral z miaisterskega sedeža. V gosposko zboraico pa je polagoma Jmiaiater grof Taaffe pozval tolike konaervativaih gospodov, da so tudi tara liberalni Schmerliagovci smakaili v maajšiao. Po tako nadelanej poti bilo je mogoče spraviti akupaj večiao za prenaredbo šolake poatave. Delo je v roke vzela vlada ia podpirala tako, da ao preaaredbe sprejete v obeh zboraicah za prvi začetek. Veadar zadajo besedo ima ae zboraica poalaacev. Sedaj ae mora cela ta šolska borba dokoačati ia završiti ali proti kraetom ali njim po željah. Naši aloveaski poalaaci so uže javao svojim volilcem izrekli, da bodo glaaovali nemškira koaservativcem v poraoč ia za od gosposke zboraice uže sprejete prenaredbe ia olajšave šolskili bremea. G baron Goedel je to storiti obečal jeseai v Slov. Gradci, g. dr. Vošnjak pa letos v Soštauji. Da je g. Hermaa jedaakib mialij. to je uže itak dovolj zaaao. Slovenski poalaaci pa tukaj zelo leliko glasujejo tako, kakor želijo nemški koaaervativci. Nagibajo jih namreč v to 'najvažaejši uzroki političai ia narodai. Nemški koaservativci so vsi cesarju na vsak uačin in vseakozi zvesti Avatrijani. Oai ae marajo ae za Biamarka pa ae za njegovega Viljelma, oni pozaavajo le avatrijanakega cesarja. Ob enera ao verai katoličaai in so ravao zavoljo tega radi pravičai drugim narodom, tudi Slovanora. Oai obsojujejo zaničevaaje drugib aarodovza nemški ,,šulvereia" aimajo ni6 penez ia želijo, naj bi ae Nemci ia Slovaai v Avstriji med seboj porazameli. Totib konservativnih Nemcev poslanci držijo v aajvažaejšib vprašanjih vaelej s Slovenci, Cebi in Poljaci. Vsled tega je mogoče bilo aemške liberalce v maajšiao potisnoti rn maraikaj doseči, kar bi aicer bilo aemogoee: a. pr. poatava zoper oderuhe, olajšava vojaške postave, česko vseačilišče itd. Nemški koaservativci so toraj aajboljši zavezaiki in poalanci aaši jira toraj sedaj leliko vraejo, da 80 Slovaaom v korist vže večkrat glasovali. Na dalje pomislika vredno je, da bi koaservativai poslaaci ne bili več izvoljeai, če svojim kmetskim volilcem ae priaeaejo domov preaarejeao ia polajšaao šolsko poatavo. Brez nemških koaservativcev pa ao alovaaaki poslaaci preslabi. Nemaki liberalci bi zopet prišli aa vrh in potem : joj! Ti bi aas po zgledu kralja Ahaba ae več s palicami ometali, aaipak s škorpijoni pretepali. Na dalje kažejo sknšaje. da je 81etno šolstvo Sloveacem aa Stajerskem in Koroškem aa veliko škodo. Pospešuje poaemčevaaje. Nemškutaraki prvak, celjski Glaatschnigg, je predlaaskira sliodu liberalnili Neincev v Ptuji vedeti dal: ,,če se airaa v šolali dalje aemčiti, potem 8letnega šolaaja treba ai". To je dovolj jasao! Učiteljem bodo prenaredbe najmanje kaj predrugačile pač pa zlaati kmetskiai. ljadem breaieaa mnogo olajšale. Otroke bodo lehko po J2.1etu iz aolejemali, če so uže dovolj podačeai, pa ae bodo veu kazaovaai. Okrajai glavarji ne bodo več mogli toliko ailiti aa širjenje starih pa aa stavljeaje novih ucilaic. Na verski aaak ia versko vzgojevanje otrok bodo tadi ačitelji morali gledati ia Jadov ia luteraaov ae bodo vec pošiijali kot učitelje katoliškej deci. Vse to želi tudi sloveaski kmt-t. Kdor pa boee avojega otroka po 8 let v aolo pošiljati, slobodao mu! Ia zato ni opravičeno, da mešoani ropotajo v peticijab, prošajali zoper prenaredbo šolske postave ia pvav abotao je, če Prib oldaki baroa Hakelberg kraetskib podpisov lovi. Gotovo ae vlovi aobeaega pametacga, ueodviaaega moža. Kajti pametai knietje uže saaai vedo, kde jih čevelj tisči in ao to svojiin poslaacem, dr. Vošajaku ia baroau Goedolaa, tudi uže razlagali. Sloveaski poalaaci toraj prav leliko in z mirno vestjo glaaujejo z uemškimi kouaervativci za potrebae preaaredbe ia olajšave v šolskej postavi.