Slovenski
GLASNIK.
Lepoznansko-podučen list
List G.
Y Celovcu 15. marca 1867.      Letnik X.
Stari stolp.
(Zložil -?-.)
>¦ ozidjeni debelim obddn
V divjini je grad velikan;
V dolino nagiblje megleno Stolp svojo zidano steno.
In kakor otožen senj4r Stolp sluša skrbljivo, kar Septaje mu reka poreče, Ki v znoiji od nekdaj že teče.
Po Doči zavije se v plašč Cru, senja od otcev in tašč Nekdanjih, ki čisto živeli, Bog& pred seb6j so iuieli.
In hud je stolp stari močn6, Skrivnosti da v njem se počno, Da čvtje po noči se hoja, Miru mu ne da ni pokoja.
Ker v građu gospodova hči Ob eni še nikdar ne spi, Pa luči prižiga na lini. Da svetijo dol po dolini.
Tje dol po dolini v meglo. Kjer: ljubi vesla čez vod6; Ter tiho po skalni stezici Prihaja k svoji deklici.
6
To stolpa razjezi huđ6. Noč črno popraša tako: „Kaj praviš ti, mati črnica. Kam nek je sveta pravica?"
„V tleh dolgo moj zid že sedf, Dokaj že bivalo ljudf ?? v meni, nektera že leta Navade učim se sveta."
„Pa naj bi v   prah se sesul, Če kaj sem enacega čul. Kar je okrog mene: Da deklice niso poštene."
„Nedolžno živele, lepo, Deklice in fantje tak6; Zdaj prešestno skrivanje Je njihovo djanje, nehanjc."
In majka črnikasta noč Stolpu besednje rekoč: „Z nimar to pusti, moj stari, Nikar si razuma ne vari."
„Spremžnila midva ob4 Ne bova, kar svet žo im&, Kar jaz, ti ne moreš umeti,   . To dolgo Že vse je na eT«tl"
82
„?? tebe na zemlji ni blo, Ko tebe nikjeri ne b6, Dekle bo mladenča ljubila, Čemu bi se midva jezila?—"
Nemški valpet..
(Povest, spisal J. Jurčič.)
(Konec.)
To ni bilo gotovo nič posebnega, kar sem slišal od svojega očeta. Prava reč, če dekle s človekom govori, ki ga že dolgo pozna! In vendar me je pekla ta novica tako, da nisem mogel vso tisto noč spati. Večkrat se mi je že popred zdelo, da hodi za njo; zdelo se mi je, da ga tudi ona ne vidi težko. Zmerom sem se pa tolažil in nisem verjel svoji misli, saj vzeti je on ne more in noče, ona pak menda ima že toliko pameti, da bo vedela, kdo je on in kaj je ona. Se kaka druga deklica bi se ne pečala z beriškim valptom, kterega so ljudje sovražili.
Namenil sem se bil precej drugo jutro Rezo dobro izprašati in izpovedati. Pa premislil sem se koj, in ko sva drugo jutro sešla se, valpta še v misel nisem jemal. Zdelo se mi je pa, da ne govori več tako rada z menoj kakor pred, da ni več tako potrpljiva ter da mi nobene zbadljive na dolgu ne ostane.
Jaz ne vem, če sem bil tega žalosten ali sem bil tako jezen, — vem pa, da sem bil tako neumen, da sem se enkrat jokal, ko sem bil sam. Ob enem pak sem se zagrozil valptu : gorj^ mu bodi, če ga dobom, da bo okoli njenega doma lazil.
Bolj po redko sem jel zahajati k sosedu. Dostikrat bi bil rad šel, pa neka trma me je zadrževala. Mislil sem, da komu kljubujem, pa sem menda le sam sebi. Slišal sem večkrat, da je bil valpet v vasi in pri sosedu v krčmi, posebno na večer. Ali jaz ga nisem mogel nikdar dobiti, da bi ga bil malo zapodil.
Neko nedeljo popoldne sem ga našel v krčmi pri sosedu. Ko v izbo stopim, sedel je sam pri stranski mizi in zraven njega je sedela Reza. Jeza meje popadla, kri mi je vrela, pa veliko vaščanov je bilo v hiši, nobene nisem rekel Dekle je zarudela, ko me je zagledala, prišla k meni in me vprašala, kaj hočem piti. Ko mi vino prinese, ne rečem nič, natočim in pijem. Valpet jo poklice k sebi in zopet sta jela govoriti. Kaj, tega ne vem, nemško sta se menila, to pa vem, da sta o meni govorila, kajti valpet me je vedno gledal in smejal se, ona pak je v mizo zrla in le malo odgovarjala. Ko bi me ne bilo druzih ljudi sram, prijel bi bil glaž in bi ga bil razbil ob njegovo glavo. Tako pa sem se krotil, in pil glaž za glažem.
„Reza, sem pojdi!" pravim.
Pride k meni in me vpraša, kaj čem.
83
„Tu k meni se vsedi. Otovrej sem menda že ko oni potepuh, ce tudi ne znam hinder-hander govoriti, da bi se iz druzih ljudi norca delal.«
Ona mi je tajila, da bi bila o meni govorila z   valptom. „Strašno si siten !" rekla mi je tudi  zdaj in to me je zbodlo, da nikdar tako.
Vstane s sedeža tik mene, jezna in rudeča ter hoče iti ven.
„Jaz ti rečem da še vsedi!" pravim.
„Ne utegnem" odgovori neprijazno in gre venkaj.
Valpet pri tej priči vstane in gre za njo. Nazaj ga ni bilo več, v veži pak je še govoril ž njo, dobro sem slišal, odgovarjala mu je bolj prijazno ko meni; kaj sta se menila, tega ne vem, zopet sta nemški govorila.
Napijem se tisto popoldne, da nisem vedel, kje sem in kaj delam. Vem, da sem glaže pobijal, klel in kričal, da so me ljudjč v krčmi pogovarjali in krotili, da Keze nisem videl celo popoldne, sicer pa ne vem kaj sem govoril, kedaj sem domu prišel.
Drugi dan sem bil bolan. Glava me je bolela tako, da nisem mogel vstati. Obležal sem za več časa, vročinska bolezen se me je bila polotila. Kakor mi je potlej dekle pravila, bledel sem v svoji bolezni vedno o valptu, mislil sem, da se tepeva, da ga pobijam. Prepiral sem se tudi s svojo deklico, dajal jej čudna imena in vse ženske grehe očital.
Med mojo boleznijo je bila ona od kraja enkrat prišla vprašat, kako mi je in me je hotela videti, pa moj oče je ni blizo pustil, z osorno besedo jo je odgnal in tako ni prišla več blizo.
Ko sem zopet na lastnih nogah stal, mislil sera, da bode vse dobro; za trdno sem bil namenjen, da vse pustim, da se ne zmenim več za-njo in svojemu očetovskemu reditelju sem pa moško obljubil, da ne pojdem nikdar več k sosedu. On je bil tega prav vesel in vesel sem bil tudi jaz svojega sklepa. Kaj mi je mar valpet ? Kaj ravno ta deklica ? Manjka jih ne, druge so morda še bolje in bolj poštene. Tako sem hotel misliti, )a ni mi šlo. Koder sem hodil, ona mi je na misel hodila, kar sem de-al, vse se mi je zdelo pusto, kar sem videl, spominjalo me je nje. Nikoli nisem mogel biti vesel. In v nedeljo, ko je od ma|e šla, zdelo se mi je, da ni vesela tudi ona ne, da najraje molči. Če sem jo pa doma srečal, ognil sem se jej, ali če se ni dalo, šel sem hitro mimo nje brez ogovora.
Zakaj ? še zdaj ne vem. Kolikokrat sem se namenil, da grem k njej, da jo ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem šel. Morda me pa vendar rada ima! O ko bi to vedel, djal sem sam pri sebi. Ko bi mi kdo utegnil povedati, da oni valpet zastonj hodi za njo, da ga ne mara, da mi je vendar še zvesta.
Take misli so mi zopet staro jezo do valpta zbudile.
Nekega večera je bil star berač pri nas čez noč. Pri peči je sedel po večerji in je vedel veliko praviti. Jaz sem stare mož6 v mladosti prav rad poslušal, kar so že pravili, naj bo o starih časih in starih Ijudćh ali pa druge pametne reči, skušnje in dogodke. Tudi verjel sem tačaa vse, kar mi je kdo povedal. Tako sem tudi staremu beraču verjel, ki je djal in trdil, da zna tako narediti, da ölovek za eno misel, naj bo kte-re|ft če svojih bližnjih, lehko y4.
84
„Kaj, ko bi jaz vedel, ali me ima ona rada ali mi je res nezvesta zarad onega nemškega valpta!" mislim si jaz sam pri sebi,
Ko vsi drugi spat odidejo, vprašam jaz berača, kako se to naredi. „Koliko mi boš dal, pa ti bom povedal in sam naredil ?" pravi. „Koliko pa hočete ?"
„Dva tolarja," odgovori in jaz mu ju koj obljubim.
„Ali je kakov črn maček v vasi?" vpraša me.
Jaz povem, da je in reče mi ga skrivaj vjeti in zapreti, drugi večer bo zopet prišel, mačka vzel, pri vrbovera grmu na vodi zaklal ga in pri ognji v hosti sežgal tako, da bode samo ena koščica ostala in s to koščico bom jaz vedel za enkrat, kar bom hotel.
Res druzega večera pride, odere pri vrbovem grmu črnega mačka in potem greva ž njim v grajski gozd. Na vrhu posekanega hriba zakuriva velik ogenj, jaz se vsedem na štor, berač pa začne cmariti mačka in čudne besede godernjati. Jaz sem tačas take neumne reči veroval in se malo strah me je bilo.
„Se le do jutri zjutraj se bo naredilo," pravi moj copernik, „dajte denar naprej in potlej lehko zaspiva pri ognji."
Jaz mu res dam dva tolarja, čepim nekaj časa in gledam, kako se reč pali in žge, potem pa zadremljem za majhno časa.
Ko se zbudim, bil je ogenj na pol pogasnil, mesec je bil izza bukovja pogledal, berača pa ni bilo nikjer. Opeharil me je bil. Jezen vsta-nem in hočem oditi domu.
Kar se mi zazdi, da je v grmovji nekaj počilo, kakor da bi kdo na trhleno vejo stopil in se mu bi prelomila pod nogo. Tudi sem kmalo nekaj visocega zagledal, da je proti meni šlo. Ko je iz sence stopilo, videl sem, da je človek, poznal ga pa nisem še. To sem koj vedel, da berač ni, prevelik je bil. Zagrabil sem lesen krepelec in sem počakal. Valpet je bil. Ni me koj spoznal in rekel je: „Kaj drva žgeš
„Tvoja niso kakor moja ne, kaj ti mar?" pravim.
„A, si ti?"
„Jaz, le čakaj čakaj , kaj bežiš, greva vkup. Morda bova eno rekla ali pa dve", rečem in grem za njim.
Hitro je stopal, jaz pa vštric njega. Ni mu bilo po volji, da je ravno mene dobil. Precej časa nisva se ničesa menila. On ni vedel, kaj bi rekel, bal se me je, ker sva bila sama po noči, jaz pa nisem vedel, kako bi začel. Tako prideva iz hoste ven na raven. Do grada ni bilo več daleč.
„Ti, kaj imaš ti z ono deklico, že veš ktero? Zakaj se vedno tam okrog potičeš ?" vprašam ga.
„Mislim, da nisem dolžen odgovoriti," —pravi on.
„Će ti misliš da ne, jaz pravim, da." Primem ga za ramo in pravim : „Ne boš se z mesta premeknil, dokler ne boš prisegel in zarotil se, da te ne bo nikdar več v vasi pri njej videti. Će nočeš, pa ti bom predrobil žile in kosti, da me boš do smrti pomnil."
Skušal se mi je izpuliti, pa dobro sem ga imel v kleščah.
„Ne boš obljubil?"
„Obljubim," pravi. Koj ga spustim.
Gorje ti pa bo^, če ne ostaneš mož beseda." Bil je že ka-cih deset stopinj o4 mene.
85
„Ge me prav ni več k tvoji ljubici, pa pomnila me bode. Zdaj jo| le vzemi za ženo, če hočeš," vpije za menoj. J
Ko to zaslišim, pograbi me jeza, nekaj zarujovem in se spustim ?; dir za njim. Pa ušel mi je tisto noč. J
Da je to res, kar mi je na zadnje povedal, tega nisem mogel veH jeti. Pa peklo me je neznansko. Da bi se bila ona spozabila , ki sem? jaz toliko stavil na njo, več ko na vse ženske tega sveta, tega nisem i mogel veijeti. če sem pa zopet pomislil, kako rada je ž njim govorilni s svojo nemščino vselej, kedar je mogla, kako se je proti meni spre-j menila, pa sem skoraj moral verjeti. Pa če je res, eno bom naredil, najj se svet podere. Nje same nisem mogel vprašati, ali je res, kar je djalfi Sram me je bilo, in nisem vedel, kaj bi počel, ki bi iz njenega odgovora j spoznal, da je taka. Bila je od dne do dne bolj bleda, tiha, malo je je i bilo videti. To je bilo že slabo znamenje, ali jaz sem se še vendar to-.; lazil, da kaj druzega pomeni. ^ ,j
Tako sem bil neko nedeljo v cerkvi.   Žegnanje je bilo, natlačeni) smo stali. Tam spredaj je v svojem posebnem stolu sedel in dremal naš i grajščak. Za njim je stal valpet, oziral se po cerkvi sem ter tje, večkrat na me pogledal prav zaničljivo.
Zraven mene je stal fant iz bližnje vasi, ki je pred menoj hodil za ] hčerjo mojega soseda. Zato ker sem ga bil spodrinil, ni me mogel lehko j videti. Danes pa je bil nekaj ves drugi, šeptal mi je vedno kaj na uho, ¦ norčeval se iz valpta in drugih reči, tako da mi je bil že prav siten in \ nadležen. Ko maša mine in se pred cerkvijo vstopimo, bil je zopet pri, meni in govoril marsikaj. !
„Kaj pa tvoja deklč, kako se kaj imata? Zdaj jo boš pustil, to se j ve da?" pravi.
„Zakaj?" ^ ;
„61ej-ga no, kaj ne veš, kaj Ijudjć govora Grešili smo, grešili! ; Grdo je res, da te je tako za nos vodila. Ta hudirjevi valpet je okoli ] hiše vohal ko slčden pes. Treba mu jih je bilo po plečih nametati. Jaz 1 sera zmerom čakal, kedaj boš to storil, kar bi bil vsak izmed nas."       1
„Tako je tedaj vendar res", djal sem jaz. Zavrelo je po menij \ valpet je ravno s svojim grajščakom iz cerkve prišel. V žepu sem imel 1 zaklepčen nož. Nič ne vem, kedaj sem ga ven potegnil, ne vem kedaj i sem na-nj planil, podrl ga v hipu na tla in zabodel. Bil sem ves divji, 1 kakor živina, nič me ni bilo sram, ničesa se. nisem bal. i
„Primite ga!" kričal je grajščak, pa nihče se me ni upal dotek-j niti. Pobegnil sem izpod cerkve in šel v hosto. \
Tam se vležem na mah. Nekaj časa se mi je zdelo, da sem na j tujem svetu, da nisem tisti, ko sem bil, mislil sem, da se mi vse le j senja. Kmalo pa se mi kri umiri, začnem premišljati. Kaj sem storil ? j Človeka sem umoril! Groza me je bilo. Valjal sem se po tleh, najraji \ bi se pokopal v zemljo, da bi me več ne bilo. Vse življenje je zdaj \ proč. Sreča, mir, veselje, vse proč. Kakor Kajn nimam več doma, svo- j jemu dobrotniku ne smem več pred oči. Zakaj sera to storil? Zakaj ! nisera poslušal besedi svojega druzega očeta, ki me je prav učil? Zarad \ nje, sem postal hudodejec, zarad nje, ki je za-me ni več. Beriči me bodo | pojali, kakor divjo zver, če ostanem v deželi. In Bog, kaj bo ta rekel, -gorje! I
86
Noö ?? naredi, predno jaz vstanem. Kam bi se obrnil? Najprvo grem proti gradu. Videti moram, morda ga nisem do smrti, mislim si in to me nekaj utolaži. Tiho se priplazim do grada. Nihče me ni čutil. Pogledam tam skozi okno v sobo, kjer je navadno valpet ležal. Vidim ga na postelji, zraven njega je dekla sedela. Se je bil živ. O Bog in mati božja daj, da ne bi umrl, da ne bi jaz umora na vesti imel!
Potem se obrnem proti vasi. Hotel sem še svojega očeta prositi, naj mi ne zameri, naj me ne zavrže, kar sem storil, nisem iz hudobije, temuč v nepremisleku. Pa ko do hiše pridem, ni mi dalo stopinje več storiti, nisem se upal potrkati. Obrnem se proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi njo odpuščanja prosil. Nihče se ne oglasi.
Naj bo kar hoče, naj bo vsega konec, hajdimo po svetu!
In šel sem, kam? sam nisem vedel. Tačas je bilo še drugače na svetu, ko današnji dan. Zdaj najde gosposka človeka, naj ide kamor je, še tako daleč. Takrat pak je bil izgubljen in zavarovan, da je le iz dežele šel. Nihče me ni vprašal za popotni list, nihče odkod in kdo sem.
Tako sem se \«eč let klatil po svetu. Strojaril sera pri več mojstrih po svetu, kar sem zaslužil, zapravil sem sproti, da bi v pijači pozabil, kako mi je bilo enkrat in zakaj sem dom zapustil. Rad, neizrečeno rad bi bil šel večkrat na dom pogledat, kako je, pa nisem si upal.
Kakor vsi Ijuđjć, tako sem tudi jaz še le potlej, ko je bilo prepozno, spoznal, kako neumen sem bil v mladosti. Kaj je bilo vsega tega treba, zakaj nisem bil mlad te pameti, da bi se za enega človeka ne bil tolikanj brigal, ko je vendar toliko ljudi in imamo vsi tiste slabosti in tiste grehe, samo da je eni pokrivajo, eni kažejo, eni so veči, eni manji hudobneži, vsi vkup pa kaj malo modri v življenji.
Čez dolgo let sem djal: zdaj te je že ves svet doma pozabil, tebe in to, kar si storil. In šel sem domu. Marsikaj sem drugače našel. Moj oče Rapas je bil davno umrl, Svoje premoženje je bil sorodnikom in ubogim zapustil, mene še v misli ni vzel, dk, še slišati ni mogel od mene. Valpet res ni bil umrl, pa pobral se je hil kmalo iz tega kraja. Moja nekdanja ljuba tudi ni več živela; kmalo potem, ko je odšel njen za-peljivec, šla je tudi ona na oni svet. Njen otrok živi še. Mene ni doma nihče spoznal in tudi sam nisem nikomur pravil, kdo sem.
Prileten sem že bil, nekaj časa sem še delal, pa ne dolgo. Začel sem na zadnje od hiše do hiše hoditi, kakor še zdaj hodim. Dolgo menda že ne bo treba in rad bi videl, da ne bi bilo. Zakaj če se spomnim, da sem sam kriv, da moram na starost noge rabiti in za trdo skorjo moliti, zagreni mi vse, in dostikrat bi obsedel na potu, da bi s smrtjo znanje storil, ko bi le vedel, da bo tamkaj bolje za-me.
87
Slovo.
(Zložil Anđrejčekov Jože.)
Zima mine,  pomlad pride, Vse na novo oživi, Solnce zopet toplo vzide. Hrib in dol ozeleni. Ptički mili žvigolijo, Rožic se razvija kras, Slavček s svojo melodijo Dela mi prijeten čas,
Pevaj slavec, drobna ptica! Pevaj, ah prepevaj le. In razjasni bleda lica Mi le samo enkrat še! Poj turobno, zalomilo, Poj ginljivo, poj sladki, Da mi srce bo genilo Tvoje petje za slovo.
Lov s sovko.
(Spisal L. Podgoričan.)
Veselje me obide vselej, kedjfr se spomnim tistih ur o šolskih počitnicah, ko sem tičji lim kuhal in se z lovom pečal. Ker je lov s če-vinkom zanimljiv, a malo znan, nate torej kratek popis o njem!
Kdor hoče tiče loviti s sovko, ta se mora najpoprej preskrbeti s tičjim limom. Ta lim je iz ohmeljevega sadu (Loranthus europaeus). Ohmelje raste povsodipo Dolenskem, po Gorenskem ne \em ali tudi ali ne, le ne cvete že meseca svečana in sušca, kakor bela omela, ki je tudi za tičji lim, temuč še le velicega travna, sad pa je zrel meseca srpana ali kimovca. Tičar mora najpoprej zrele jagode obrati, potlej pa skuhati. Jaz sem vselej nalil primeren pisker, del va-nj zrnje, in kuhal sem je tako dolgo časa, da je zavrelo; ko pa zavrč, jame kmalo pokati in lim leze iz njega. Zdaj ga moraš na lehko mešati in zmerom kuriti, to oboje pa tako dolgo, dokler niso vse jagode razkuhane. Ko je že sam lim v loncu, izlij zeleno, ali prav za prav, rumenkasto vodo z limom vred v škaf in urno nesi vse skupaj k vodi. Tu malo po malu jemlji lim iz škafa in peri ga v vodi, a naglo, kajti dokler je še vroč, gorak, rade gredo iz njega luščine; ko ga pa že nekoliko časa žulišv vodi porokah, strdi se ter češulje nečejo tako rade iz njega. Lim mora biti prav čisto opran, nobene češulje ne sm6 biti v njem. Ko je ves čist, narćži šibic, ali brčzovih ali pa koščičevih, pol drugi pedenj dolgih. Brezove so boljše, zat6 ker se tiču rajše ovijö pod peroti ali po drugodi. Osmuči je, lepo jim poreži popke, po tem pa je malo spari. Za srednji čevinek jih je treba dve do tri sto. Zdaj vzemi lim, deni ga v kakovo posodo, to pa ž njim vred na žerjavico. Ali zopet ga mora.š neprenehoma mešati s klincem, če ne, pripali se ti, potlej pa ni za nič. Ko je že nekoliko gorak, vlij samo malo olja na-nj in zopet dalje mešaj. Dokler je vreme še precej gorko, tako dolgo časa je dobro laško olje; brž ko se shladč dnovi, po tem pa je najboljše laneno olje, zato ker ne zmrznejo limanice tako rade. Ko je lim meči,  vlij zopet nekoliko olja na-nj, in ko je že
88
ves mehäk, da se vleče na gosto, vzemi blizo petdeset šibic na enkrat v roke, polij je z limom, primi jih v vsako roko polovico in začni ovijati, zat6 da se do cela in vse enako poliraajo. Tako učini z vsemi šibicami, kolikor ti jih je trćba. Na to je zavij v usnjato kožo in dobre so.
Trčba je pa tičarju se čevinka, piščali, da tiče kliče ž njo. Ta piščalka upije tako, kakor sova. Narejena je iz dveh klinčkov, eden je na srčdi zarćzan in v to zarčzo pride drugi, ovit z na tenko ostrgano črešnjevo kožo.
Ko imaš tedaj oboje, limanice in čevinek, idi v gozd in izberi kraj, kjer bodeš lovil. Najboljši prostori so v večej hosti blizo manjše goščave ali pa tudi   v gošči,   pred trgatve zlasti   pri nogradih. Odberi vejasto drevo precej na samem, če je preveč drugih dreves okrog, potrebuješ veliko limanic, ali moraš   pa preveč Ićsa posekati in obsekati. Idi na odbrano ugodno drevo, začni mu   veje trebiti   blizo vrha, če so pregoste, odseci jih nekoliko pri deblu, druge pa pusti, toda na vse strani morajo sezati. Očedi je do cela, ali vendar ne prav do konca, da ne strašijo tičev, nasekaj je, da bodeš pozneje limanice, vtikal v zaseke. Zareze ne smejo biti predaleč  narazen, k   večemu majheno   ped vsaksebi. Ko je drevo pripravljeno,   hiti   na delo pod njim in okrog njega. Tu mora biti precejšen okrog,'ves očejen; grmovje in drugače goščavo in raščino moraš iztrebiti in kam dalje zavleči na stran, da se ne boj6 tiči. Pod drevesom, ki bodeš sovkal   pod   njim,   zgradi uto (najboljše ute in najzdravejše 80 iz smrečja). Velika mora biti   tako, če je le. moč, da tiči z drevesa le nd-njo padajo. A tudi gosta naj je, zategadelj da bistrooki jastreb ali kak drug jasnooki tič ne vidi vanjo; Okrog ute piisti brgone, toda ne prenagosto, kedar trebiš tla; mlada drevesa ali palice pripogni, najboljše da je nasčkaš pri tleh, zato da pripognjene ostanejo nekoliko od tal; vse nasekaj tako, kakor si nasekal veje na drevesu. Če so srednja ali mlada drevesa okrog, nekoliko je tudi očedi: obsekaj in nareži tiste veje, ktere sezajo k drevesu nad uto ali po strani, zato da je natekneš z limanicami, potlej ti ne uide lehko tič, če je priletel hudovat se na sovo.— Zdaj je vse otrebljeno; začni   tedaj nastavljati,  najpoprej na velikem drevesu, od vrha do ute. Limanice morajo biti vse enako daleč druga od druge, ležati morajo tako, da tič prileti ravno med-nje, tako da ga primejo na ??? platčh života. Ali ko je jemlješ iz kože pod  pazduho, moraš ovijati je, posamezne že v koži; nastavi pa še le okoli treh, pol štirih popoldne, ko ni več tako gorko jesensko solnce. Z velikega drevesa idi na druga drevesa okrog in naposled postavi še po brgonih.   Po tčm idi v uto, vzemi pa s seboj orodje, obleko in vse, kar imaš, da ti taka roba ne plaši tičev. Začni sovkati, iz početka počasi: po trikrat, po dvakrat in enkrat zaporedoma,  samo da precej prenehaš vmes,  glasno.   Šoje se kmalo oglase, te so jezične in vselej najprve. Bližale se ti bodo bolj in bolj, ali le miruj in zmžrom enakomerno pišči. Naposled so že po lima-nicah okrog,  a ti le na dalje oponašaj sovo.   Na enkrat ti pade ena vjeta a drevesa, ali če je še več jih okrog, piisti jo, če ne, preplašiš vse druge in nobene ne vjameš. Ko je že precej jih na tleh, potlej še le na lahko šini p6-nje in hiti   zopet nazaj.   Vse brž umori, le eno pusti, to primi za peroti in tresi jo. Prihrani vsak pot tisto, ktera n^jrajše upije, z upitjem privabiš še mnogo drugih.  Ali vendar, če žalostno kriči ter
80
plaši tiče, ugonobi jo prčcej. Jaz sem pred nekoliko loti lovil v smrečji na belokranjskih Poljanah.   Prvi tič na limanicah je bila soja, padla je ravno na uto ; potegnem jo vä-njo, jamem dražiti, in ker je dobro upila, v poli ure sem vjel še dvajset drugih. Kedar poberö mnogo limanic, po- -stavi zopet brž brgone, poberi pčrje po tlčh in beži nazaj v uto.
S šojami vred se lovč drozgi, brinjevke, žolne, vsakojake senice, ščinkovci, strnadje, taščice itd.
Šoja in drugi tiči upijö, hudujejo se na vse kriplje od daleč in blizo; šoje se časi spakujejo, upijejo namreč tako, kakor tičar sovka v uti, a to je skoro vselej znamenje, da nečejo blizo. Jastreb pa le od daleč pivka, prav po redko, ali na enkrat začuješ, če imaš uho nastavljeno drevesu na steblo, da je priletel skubst sovo. Nekoliko časa gleda v uto, pleše po limu, suče glavo na vse strani, hoče zleteti z više ???? na nižo, ali nenadno pade na uto, a tiho je zmčrora, le s kljunom pokne časi. Neko nedeljo popoldne sem lovil, tudi v smrečji, toda v novomeškej iiosti. Kar na enkrat strašno velik jastreb prileti na drevo, ki sem ukal pod njim, ali ker sem bil slabo nastavil, ni sedel na limanice, temuč na vejo prćcej nad njimi. Nekoliko časa strmi doli, ali kar se zapoleti v tla, zleti in puhne zopet, pa v mojo uto, z ute na brgon, jame plahotati po limanicah, pobere jih v6s brgon in zvezan pade ž njega. Jaz planem iz hišice ali kaj, nisem se ga upal prijeti; kjer sera ga hotel zateti, tje se je obrnil s svojim velikim kljunom in s kremplji, enkrat me je bil prav presneto šavsnil. Kaj sem hotel tedaj, pobral sem bližnji oklestek, pritisnil ga ž njim k tlem in zvezal potlej, da sem živega nesel domu. ^
Tudi vrane in srake pridejo na limanice, a ne rade. Te le okoli Ičtajo, upijejo in druge tiče odganjajo. Le časi sede ktera na brgon, toda če je sedla ena, sede jih več. Nekega popoldne je na enkrat 30 srak posedlo po limanicah, vse so padle na tla, zvezane so imele vse porotnice, vratove s perotnicami vse križem , ali lovil sem je po tlčh in lovil, vjel pa nisem nobene, ker znajo dobro teči. Najrajše se zatekö v goščavo, po gošči pa lovec ne more tako urno nego sraka.
Ta lov traja blizo mraku. Zdaj se začno oglašati kosje. Zat6 le bolj tiho sovkaj, vsak pot tolikrat, kolikorkrat poprej, trikrat, dvakrat, enkrat samo, in zopet od kraja tako, le ne prenehuj tako na dolgo. Če bliži je kos, tem lehnejše ga jezi. Prileti jih najraji veliko na enkrat. Če pade le eden, pusti ga, da ostalih ne splašiš. Kedar jih je že več na tlčh, in če se bojiš že, da se nekteri ne bi iztrgali in ubčžali, plani pö-nje,^ urno umori vse, le enega ne, tčga draži tako, kakor šojo ali če ne upije prav, zadavi ga, da ti drugih kosoV ne ostraši. Kosja lov je do Ave-Marije, pozneje ni nobenega več blizo, jezč se pač jezč, ali boje se blizo.
Po Ave-Mariji skovikaj dalje, čul bodeš kmalo sovo. Ta upije že od daleč, pa tudi ne po gosto. Na drevo tiho prileti, gleda s svojim ognjenim očesom v uto, pobira limanice po brgonih, naposled hoče zleteti, pa pade zvezana na zemljo. Časi sem jih po pet, po šest vjel samo en večer, ali izpuščal sem je zopet, zato ker so koristne polju, lovil sem je le zaradi kratkega časa.
Naposled poberi zopet limanice povsodi v kožo in ta dan je konec.
Nekteri lovč s čukom. Privežejo ga kam nad uto in bezajo, da skoviče, ali pa ga dražijo v uti. To je časi vspčšno, toda mali tiči se ne
90
lovć radi če ga vidijo, ker se ga preželo boje. Jaz sem neko jutro lovil 8 sovo. Privezal sem jo bil v razsoho na drevo, ki sem bil pod njim, ali spak ni hotel skovikati. Le časi se je zahudila, tičev je bilo veliko priletčlo vsakojakih, ali vsi majhni so se zbali in odleteli so, šoje in drugi so Ičtali od daleč k sovi, skubli jo, sedali so tudi k njej ali ker se nisem upal nastaviti preblizo krog sove, da bi se sama ne za-p etia, ker plahoče s porotami, nisem nič vjel.
Čas lovu ugoden je drugo polovico meseca kimovca in trpi tako dolgo časa, dokler je še precej perja po drevji in dokler ni snega. Boljše pa je za lov popoldne nego zjutraj, ker zjutraj so tiči rosni.
O Besu.
(Bajeslovna črtica, spisal Davorin Trstenjak.)
„Naj te bes vzeme!" reče rad Slovenec, kedar ga kaj razjezi. Biti mora torej Bes nekaka bajeslovna oseba. Omenja se tudi v rokopisu kraljedvorskem: „Aj ty vraže! Bes v te! čemu ty naši krev piješ?" pravi Zaboj Ludeku. V pesmi: Slovo o polkuIgorovem se sovražni Polovci vele: otroci Beso v i. Pozneje so krščanski oznanovalci sv. vere poznamovanje bes prenesli na kerščanskega hudega duha — hudiča; zato bereš v staročeski legendi: da je sv. Prokop „bese od ljudi odganjal." Srbi imajo psovko: „bijes te s kol i o!" Maloruska prislovica pravi: mutit jak pid hreblejo Bis." Prebivališče Besa je bilo torej pod motno, kalno vodo. V vodi in pod vodo pa je sedež zlega črnega boga v bajeslovji vseh indoevropskih narodov. Bes je torej črni bog, vladar kraljestva smrti. V slovanskem bajeslovji pa je božanstvo smrti -— solnčno božanstvo — Crnibog —¦ in sicer zimsko solnce skrito v meglovji ali pa ponočno, o kterem so stari Slovani mislili, da zahaja vsak dan v morje. Po tem torej zapopadamo, zakaj Knytlinga-Saga sporoča, da so čestili na Jasmondi polotoku ranskem (Rügen) boga: Pizamara. To ime je spačeno iz: Bisomar-Bč-somar. Glasnik b je germanski jezik večidel spremenil v p in glasnik B pa v z, primeri: Zellnitz iz Selnice, Zayer iz Sura itd. Kaj pomenja ime bes? Slovenski jezik pozna: besen, besnoča, rabies; vendar prvotni pomen nam je ohranil sorodni litevski : baisus, grozni, strašljivi; sorodne so besede starogornjenšk: pOsi, starofriški: base, novonemšk: böse, berž ko ne od korenike: bi, sansk. bhi, bati se. Pi-zamar-Bisomar, Besomar je tedaj priime solnčnega božanstva-zimskega polnočnega z groznim strašljivim značajem kot sodnik umerlih in kaz-novatelj nepravičnih. Rajni Fajfalik, kteri se je po ošabnosti zapeljan celo kraljedvorskega rokopisa lotil in ga z zamazanim in podkupljenim svojim peresom hotel oskruniti, pokazal je tudi pri razlagi tega imena (od sansk bhas, splendere) da je bil plohelj (Stümper.)
91
Potopisni listi.
(Spisal Andrejčekov Jože.)
V.
v Mozirji 11. avgusta.
Drugo jutro se zbudim, ko se je ravno dan storil in glej! pod kapom je ležal berač Ulčarjev Jože, ki mi je bil pri Pogledniku pipo ukradel. „Sedaj te pa imam tiček", pravim mu ter stopim k njemu. Pri-mem ga za kolar pri srajci ter ga vzdignem kviško, da so se mu koj vsi udje potresli. „Duša stara"! rečem mu, ,ali mi boš dal pipo nazaj! Berač me debelo pogleda, izvleče pipo iz žepa rekoč: „Ljubi moj prijatelj! ta pipa je moja, kupil sem jo od nekega Juda." — „Lažeš, ti si mi jo ukradel v planini pri Pogledniku, ali ne veš?! Koj mi jo daj sem, če ne"--. Berač videti, da ni drugače, da mi jo brez daljnega upora.
Tako sem zopet dobil po čudni naključbi svojo pipico preljubljeno. Samega veselja sem jo koj natlačil in pričel pušiti, da bi se prepričal, če še tako dobro vleče, kakor prej. — Bila je še nepoškodovana in jaz sem bil vesel, vesel, zat6 ker sem imel zopet pipo.
Na poti dojdem velicega moža z dolgo sivo brado in oblečenega v trdo rujavo kuto — očeta kapucina. Njegovo obličje je bilo resno^ veličastno, spoštljivo; bil je mož ves po volji božji. Pripovedoval mi je mnogo, kar pa sem ohranil za-se, in dajal mi je take nauke, da so mi segali do dna srca. Marsikako resnico mi je povedal, ktere ne bom nikdar pozabil, ki pa bi bila morda marsikomu drugemu v spodtikljej, posebno takim, ki človeka sovražijo, ako jim povč resnico, in ki imajo le tiste za prave „moraliste", ki znajo h krati dvema gospodoma služiti; Joža, ljubi moj prijatelj! kaj praviš, mar ni to res ? —
Kapucinec me kmalo zapusti ter zavije čez Savino proti Nazaretu v samostan, jaz pa grem zamišljen dalje ter premišljujem Človeško osodo. Imel sem takrat veliko misli grozno veliko, pa vse take, da jih nisem mogel spraviti na popir.
Ker sem po dnevi zarad vročine vedno polegal po sencah, prehitela me je noč, predno sem prišel do Mozirja. Bil sem sam in bil sem vesel, da sem bil sam, ker me ni nihče motil v mojih domišljijah. Veš brate, jaz sem neznano neukreten in siten, če me kdo moti, kedar sem zamišljen; pravim, zelo neukreten, še cel6 hud in takrat me najlože razjeziš. Na nebu je sijala luna in jaz sem se jej smejal, ker se mi je zdela vsa njena podoba tako melanholična in ravno zat6 vsem zaljubljenim tako prijetna, da jo vedno opevajo. Abotniki! ali ne veste, da ona nima ni sluha ni vida? Pa kaj druge karam, saj sem sam ravno tak. — Savini valovi so tako prijetno šumljali, kakor bi pele Sirene in zato sem tudi jaz začel peti:
Je veterček pihal, Je dežek rosil,    ^
Saj te nisem prosila, Pa bi hodil ne bil.
92
Ko pa sem prišel blizo Mozirja, jel sem drugače peti tak6, kakor ¦ pojd ljudjč vedno veseli in zadovoljni, namreč:
Bratci veseli vsi, Pesem zapojmo mi
Tralala tralala Tralalala. \
Tako sem pel in pesem me je storila še bolj veselega, da sem cel6 zavriskal.
Moralo je biti že precej pozno, ko pridem do Mozirja. Luči ni bilo : nikjer nobene, le tu in tam je kak pes zalajal nad menoj, potem pa se zopet mirno vlegel v svoje gnejzdo. Nekaj časa hodim po vasi gori in doli, gledam na levo, gledam na desno, pa nikjer žive duše. „Kaj bo?"<« pravim, „povsod imajo že zaprto, zunaj prenočiti bo pa nekoliko pre- ^ mrzlo; zeblo te bo, da ti bodo udje drgetali in od mraza boš škripal z ' zobmi!"
V takih nadlogah stopim nekoliko dalje unkraj cerkve, kar zagle- I dam na spodnji strani ceste v zgornji sobi luč. Vžgem dva klinčka ter i posvetim kviško, in res nisem se goljufal: nad vratmi je visel smrekov i vršiček, znamenje, da sem prišel do krčme. „Bog in sv. križ božji!" : pravim sam pri sebi, „????! tukaj-le potrkaš, pa se ti bo odprlo, če le vrag ni. Saj pravijo, kdor trka, se mu odpre." Stisnem pest in bunk bunk! loputnem parkrat po vratih, pa nihče se mi ne oglasi. Loputnem v drugo, bolj trdo, pa nič. — Potem vdarim s črevljem po durih, da sem menil, vse se mora razleteti, nič pomagalo. — Zaletim se s hrbtom v duri, da bi je vrgel iz tečajev, pa zastonj : duri so bile trdne, bolj ¦ ko moj hrbet, in druzega nisem opravil, kakor da me je desna rama : cel6 bolela. Jezen, da me nobeden ne sliši, jamem klicati: „Hej duše ^ zaspane, ali boste odprli, ali ne! — Razbijem vam duri, okna, pa še kaj ¦ druzega, če ni drugače!" Vpij ali ne vpij, vse je zastonj. Potem stopim ^ konec hiše, kjer je bila zgorej luč, spodej pri steni pa je bil ulnjak. | Zagrabim pest peska ter ga zalučim v okno. Cin, ein, ein! je zazvenelo i po šipah. Nekdo pride k oknu, zakolne prav robato, potem pa gre zopet; stran. „Tako trdovratnih ljudi pa še zopet ne," mislim si, „ne menijo j se, če bi jim tudi hišo narobe obrnil. Pogledati hočem, kaj vendar de- i lajo gori." Splazim se na ulnjak, pa bil sem še premajhen, da bi bil j videl v sobo. Poprimem se za okrožje pri oknu ter se spnem kviško, in glej kaj vidim: kraj postelje pri peči je sedela stara žena in spala. J Glava jej je vedno lezla v naročje in kedar je že dosti daleč prilezla,^ vzdignila jo je zopet nekoliko kviško. Blizo okna pri mizi je sedela i mlada dekle in zraven nje velik, čokast fant s kastorcem na glavi inj lepo svilnato ruto za vratom. Dekle je sedela nekako zamišljena, fanti jej je govoril, kakor je bilo videti, tako živo na srce, ter jej včasih J stisnil roko, da se je zazibal deklici večkrat majhen smehljej krogi ustnic. „Aha", pravim, „sedaj pa že vem, zakaj nočejo odpreti; tukaj sej ženijo, ženijo, o kriška gosposka! stara mati pa spi, kakor bi jej še] mar ne bilo! — To je romantično, — ne, to je idilično, idilično! iz j tega se bo skovala lepa novela. O Jože, česa vsega ne doživiš!" Ravno., sem premišljeval, ali bi potrkal na okno, da bi me pustili v sobo, ali ne, \ ko se h krati pripodi krog ogla cel roj fantov. „Hudič! ali te imamo!"-vpili so in koli so jeli pokati ob plotu, da je bilo groza. Samega strahuj onem ore j o mi roke in jaz telebim tako trdo na ulnjak, da se streha podi
93
menoj polomi ter padem v ulnjak na kup slame. Slišal sem, kako so reutačili fantje in udrihali po nekom, pa nisem vedel po kom. Kmalo potem se je vsa druhal razšla in jaz sera na tihem Boga hvalil, da sera padel v ulnjak in da nisem nič dobil po plečih. Vse je bilo dobro v moji baraki, gorko je bilo še preveč, le lakota me je nadlegovala in skrbelo me je, kako pridem drugo jutro iz lesene ječe.
Narodne priče, navade, stare vere.
(Nabral in razglasil M. Valjavec.) (Dalje.)
3) (Pripovedka o Suncu i Nasti, zapisana vu Varaždinu i u Podgajcu.) Jen put je bila jedna jako lepa devojka, kakve skorom na celem svetu ne bilo, ta se je puca zvala Nasta. Samo Sunce, kad je nju vidio, jako se je vu nju zaljubilo tak, da je jen put na onom mestu, gde je ta puca bila, pol drugi den stalo. Kad je sunce dimo došlo, pitala ga je mati: drago moje dete, gde si tak dugo? Sunce joj reče, kak je vidlo jenu jako lepu pucu i da se je vu nju jako zaljubilo. Mati ga zešpota, kak bi ono moglo se vu zemnu pucu zaljubiti, da je to velik greh. Sunce joj opet reče, da ono prez ove puce nemre živeti. Kad je mati vidla, da sunce to namerava, reče mu: znaš ti, drago moje dete, kak buš naj ležeše tu pucu dobil? ti spusti jenu zlatu nihalku doli v njejno selo; kad se ona sedne gori i bu se štela nihati, ti samo po-vlečeš nihalku gori. Sunce je tak načinilo, kak je mati njemu rekla i spusti zlatu nihalku v njejno selo. Vu tom selu ludi, kad su opazili to, 'si su se probali nihati, ali ta puca stopram pod večer dojde s svojemi snehami i počmu se nihati. Kad se je puca gore sela, sunce povleče nihalku gori i tak je imelo pucu. Kad se puca na jen put gori opazi, jako se rasrdi na sunce, zakaj ju je tak vkanilo. Zato se pusti, da je nema i da nikaj govoriti ne zna, nu posle je 'se obavlala, kaj su ji goder rekli. Sunce ji se na sake fele smililo, ali ona nikak pregovoriti ni štela; za to se sunce na nju rasrdilo i reklo materi, da naj ju pošle teci Mori, naj ju ona zatoče. Mati ga posluhne pak ji reče: hodi, drago moje dete, hodi teci Mori pak mi donesi od nje sito, kajti mi jako treba. Puca odide i zaprosi tecu, naj da njoj sito. Teca odide v jenu komoru, da si z6be nabrusi, kaj bi ju sfundala. Ali to ni puca znala pak je čekala, nu dojde jen mali mišek pak ji pove, da naj taki beži, da je teca Mora odišla z6be brusit, ali naj predi zeme njejin češel i vupletnik pa kad bu bežala teca Mora za njom, naj najpredi hiti pred nju češel pak se šuma stvorila, pa kad ju čez šumu potira, onda naj hiti vopletnik pred nju pak se bu voda stvorila. Puca se mišu zahvali pak počne bežati, ali kad se obrne, vidi da teca Mora za njom beži, zato hiti pred nju njejin češel i stvori se šuma, pak ju je teca skorom vlovila. Hiti puca pred »ju njejin vupletnik i stvorila se je voda i tak teca ni mogla za njom
94
dale. Kad je puca došla dimo k suncu, opazi jenu drugu pucu veö vu i sunčevom dvoru, gde popevle pak ji reče: oh, ti si, puca, preveč zarau počela popevati. Kad je sunce čulo, da je ta puca pregovorila, jako se je razveselilo i počne ji se militi. Nu ona pobegne i skrije se v jen kot. Sunce se pak na nju rasrdi i zaklelo ju je i reklo: od vezda več nisi Nasta, nego lasta. I tak je postala lastavica.
4) Pomrčanje sunca je tak: Bili su dva slugi pri jednoj hiži, jeden je bil debeli a jeden strašno suhi i to su bili sunce i mesec, (rospodar je pital: kak je to, ti si tak jako suhi, a on je tak debeli, ti ješ pri jednom stolu kak i on drugi? Nu on neje nika rekel i gda * se je spunilo sedam let, sluga veli gospodaru: japica, zemete svoju sablu pak idete zutra ob oni vuri na ono križanje pak bute vidli, gda se budu dva psi trgali. Ako bude debeli pes suhoga preobladal, onda zemete sablu pa ga tucete tak dugo, da je restirate; ako bude suhi ikak jakši, onda pustete mir. Gda je došla ta vura, odišel je gospodar a slugov je ne stalo. Sunce je potamnelo a tak je 's žalostno bilo. Videl je, kak su se dva psi trgali jako strašno i skoro je vre debeli pes suhoga pre-Oiiladal, mu itak je na zajdne suhi debeloga preobladal, skočil je na njega i tak ga je zgrizel, da je komaj živ ostal, onda je odbcjžal debeli a ov suhi pak dimu. Došel je gospodar dimu pak ga sluga pita: nu gazda, kaj ste vidli? Gazda mu veli: jaj meni, bog mi više ne daj toga videti, tak su se grizli dva psi, da sem komaj živ ostal. Sluga veli: ovo sem bil ja i on drugi sluga, nu japica, najte se više bojati, vezda bude na ovi strani 's plodno, a na oni strani, od kud je ov, neplodno, on je mene onda preobladal. — Varaždin.
5) Vnogi pripovedaju, da je sunce tak jeden veliki kotač pak da vu njem ljudi jako kuriju pak da nam onda to daje svetlost i toplinu. Varaždin.
6) Sunce vrag na lancu drži; one trake loviju coprnice i koja vlovi, ruka joj gori ostane a vrag joj opet da drugu ruku i vu nji co-priju. Varaždin.
7) Kad se sunce z mesecom bije, onda je poti*es. Varaždin.
8) Za sunce veliju, da je jeden človek išel kraj morja i da je nekakva hica došla, da je vse okolo njega gorelo i da je ves bil v ognju, zatem da je došel veter i njega gorečega vu zrak odnesel i da je onda vu zraku ostal. Varaždin.
9) Gda sonce sije i dešč curi, onda je dobro z odkritem glavom na dešču stati zato, kajti onda človek jako rad rase. Medjimurje.
10) Gda na jen put sunce sije i dešč curi, ohda se cigani ženiju i vrag svoju babu tuče. Posavina.
11) Gda sunce sija pa dešč gre, te popevlejo pastiri toto popevko:
Sance sija, dešček gre, Dekla zmeta prez metle,
Mlinar mele prez vode, Hlapec skače prez petž.
Loßirsicajtr;
95
Obzor.
Iz Celovca 13. m a r c a. Kakor doslej že nekaj let, praznovala bode rodoljubna mladež našega duhovnega semenišča tndi letos spomin slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metodija jutri zjutraj s slovesno božjo službo in spovedjo, popoldne pa s slovansko besedo, na ktero je povabljenih veČ celovških rodoljubov. Igrala se bode med drugimi veselicami vesela igra „Slep ni lep", govorila epiČna pesem „Krst pri Savici" in zapelo tudi nekaj domačih pesem. Sobana bodo neki prav slovesno okinČana. Hvala Čast. gg. bogoslovcem, ki nam bodo napravili to narodno veselico. — Iz zilske doline nam piše g. K. M.: Znano je Slovencem, da se prične s prihodnjim mescem velika narodopisna razstava v Moskvi; s temi vrsticami jim naznanjam, da bode v njej zastopljena tndi naša dolina, ki si je doslej edina v Goratanu še popolnoma ohranila svojo staro nošo in marsiktero drugo šego iz starodavnih časov. Hvala za to gre slovečemu rodoljubu Matiji Majarju, ki je z mnogim stroškom priskrbel, kar je treba, da se bosta Zilan in Zilanka ponosno na ogled stavila pohajalcem velike slovanske razstave. Nakupil je v ta namen raznovrstno obleko, prav po stari šegi narejeno, kakor jo še nosijo stari Zilanje; tu vidiš n. p. rudeČo do gležnjev segajočo suknjo, kratke zelene hlače itd. Se bolj prijetna oČem so oblačila neveste, družice, ženina, svatov, starašine in drugih, kakor so še sedaj v navadi. Dalje je dal napraviti omare in skrinje za nevesto, postelj itd; ne manjka nobena reč, ktera je potrebna nevesti v novem stanovanji, kakor kolovrat, tribelj, lapuČa itd. Pri-djale so se tudi po svetlopisu posnete podobe neveste in ženina na konju, svatov in drugih pri ženitnini imenitnih oseb. Vse to, kakor se sliši, poslal je čast. rodoljub že na Dunaj, odkoder poroma v staroslavno Moskvo.
HrvaŠko - srbsko slovstvo. „Pravni običaji u SI o vena", tako je naslov za vse slovanstvo imenitnemu delu, ki ga je spisal dr Valt. Bogošič na Dunaji v lanskem Književniku in zdaj v posebni izdavi na svitlo dal. Peča se ta knjiga s „privatnim pravom* slovanskim, kakor še dan danes med našim narodom na jugu in severji živi. Namera je bila učenemu pisatelju iz vsakega predela mnogoobsežnega pravoslovja navesti eden ali dva primera kot dokaz, da dotični običaj še med narodom živi; gradivo se mu je vendar tako razmnožilo pod rokami, da smo prejeli namesto majhenega delca dosti obširno knjigo, ki šteje v najveČi osraerki 196 str. Drugi del bo obsegal „javno pravo^^ slovansko; bogato gradivo ima že zbrano tudi za ta del; da se še bolj razmnoži, bodi skrb slovanskim domorodcem, da opišejo razne pravne običaje med narodom ter mu je blagovoljno na znanje dajo. Za ravnilo naj jim služi ,,Naputak za opisivanje pravnijeh običaja, koji n narodu žive*', ki je bil v III. delu lanskega Književnika natisnjen in je tudi pričujoči knjigi pridjan, na ktero obračamo pozornost vseh slovanskih pravnikov in drugih učenjakov. — V Galčevi bukvarnici v Zagrebu je prišlo novo delce slovečega Fr. Kurelca na svitlo pod naslovom: „Imena vlastita i splo« sna domačih životin u Hrvatov a ponSkle i Srbalj". Knjiga šteje v vel. osmini 64 str. in velja 60 novč. G. Kurelac je eden prvih hrvaških jezikoslovcev in njegova dela so za nas Slovence toliko veČe važnosti, ker se utegne slovenščina in hrvaščina le na podlagi njegove narodne pisave s Ča« som   ' vsem Jugosloveuota na srečo — v eno strugo napeljati, — S tekg«
96
čim mescem je začel v Varaždinu pod naslovom: „Puck i prijatelj" iiiov časnik za prosto ljudstvo trojedno kraljevine izhajati. Vrednik mu je g. B. Francelj, učitelj na ondašnji niži realki 5 izdrfja se pa vsak četrtek napol poli in velja za pol leta 1 gld. 50 kr. Naj si najde ta poduČni in zabavni list prav obilno prijateljev in bralcev med prostim ljudstvom hrvaškim, da jim postane, kar so nam Slovencem Novice, pravi vodnik in svetnik v vseh njih gospodarskih zapoČetbah. — Zbor duh. mladeži zagrebške je izdal v spomin svoje tridesetletnice pod naslovom „Cvietnjak" zabavnik za mladež. Knjiga je prav lepo tiskana in bogata z raznimi zanivimi spisi. — Poslednji (33.) vezek V. šestko „Cvetja iz domaČih in tujih logov" bode v kratkem natisnjen; obsegal pa bode, kakor je bilo že oznanjeno, pripovedno pesem „Zora in Solnca", ki jo je zložil na podlagi narodne pesmi g. prof. M. Valjavec. Komur 32. vezka še nismo poslali, dobi oba vezka vkup še tekočega mesca.
češko slovstvo. Poslednja vojska je vsekala čeŠki literaturi globoke rane, da je bila Cehov slovstvena delavnost za nekaj časa močno opešala; zadnji čas vendar spet Čedalje bolj raste. Med lepoznanskimi izdelki bodi tu omenjen genrovi roman „Snatek na smrtelnem loži" od Pr. Nečaska in zgodovinski roman „Bölohorsti mučedhiici" od E, Spindlerja, kterega I. snopič je ravno kar prišel na svillo.
Polsko slovstvo. V Lvovu so ravno kar prišle na svitJo pesmi slovečega A. Zaleski-ga pod naslovom „??????". „Dzieunik lit", pravi o njih: wieksa ich czesć nacechowana jest silnem uczuciem i prawdziwie poetyckiem natchnieniem. Szczegoluiej „Opowiadanie Zofji grabarki" wywiera wielkie wrazenie na czytelnika swa prostota a g^eboko-s'cia i powaga nastroju". Cena jim je 1 gld. 4Ü.— VredniŠtvo „üziennika" oglaša, da so pri njem dobiti po znižani ceni med drugimi sledeča dela: a) „üniwersa^ hetmanski", zgod. povest J,Dzierzkowski-ga v 2 delih po 1 gld. 58 novč. b) ^Szkola swiata" od istega pisatelja po 75 novč. c) „Pozory", povest v 3 delih po 1 gld. in d) „Talizman" v 2 delih od K. Cieszewski- ga po 1 gld. 50 novč, e) „Dalecy krewni" po 1 gld. in, f) Žicie bez jutra, povesti od J. Tuvski-ga po 50 novč. g) „Na rozdrožu" povest od Starkla po 60 novČ. h) jjWieczory wolynskie" od J. Kraszewsky-ga po 75 novč. itd.
Polska literatura je izgubila dva muogozaslužna moža. Dne 16. svečana je umeri profesor slovanskih jezikov na vratislavskem vseučilišču dr. Vojt. Cybulski in 19. dne v Draždanih pesnik Roman Zmorski. Pečal 8? je poslednji sosebno z narodno poezijo jugoslovansko, kakor spri-čujejo njegova dela: „Piesni narodowe serbskie" v 2 delih, „Krölewicz Marko", „Lazarica" i. t. d.
* V Pragi se snuje društvo za izdajo manjših prostonarodnih bukev. Udje bodo plačevali po 1 gld., ustanovniki enkrat za vselej 10 gld. in dobivali vsako leto vsaj 4 manjše knjižice. Ali bi s« ne dala enaka družba tudi pri bratih Hrvatih osnovati?
Popravek. V pesmi „Izdajalcem" Gl. št. 4 naj se popravi zadnja kitica tako-lej O ko bi se sedanji čas — Vsi izdajalci pobesili — Pač bi ne manjkalo za las — Da brastje bi se ne lomili.^
Iiistnioa. G. F. Š. Nekaj^ se porabi; g. F. K. v Z, Kmalo pride na vrsto} g. V. Z. v B. Prihodnjič; g. J. Š. v. G. Hvala!; g. J. T. v. T. Kmalo se porabi; g. F, L. Kmalo se natisne.
'. Yreduje in na svitlo dejej A, Janeaič, tiska     J, & fr. Leon,