Anketa poverjeništva UJU z učitelji kmetijsko nadaljevalnih šol. Nujnost tesnega spoja vsega nadaljevalnega šolstva z osnovno šolo. — Naloge kmetijsko nadaljevalnih Sol. — Utni načrt In nadzorstvo kmelijsko nactaBJevalnih šol. — Kompelenca teh šol. — Izobrazba uiatelj^v za kmetijsko nadaljevalne šole. — Vzdrževanje nadaljevalnih šol. Na pobudo odseka za nadaljevalno šol= stvo pri poverjeništvu UJU v Ljubljani je poverjeništvo sklicalo dne 19. novembra t. 1. v Ljubljano anketo učiteljev kmetijsko na; daljevalnih šol. Anketa je bila zelo dobro obiskana in je potekla zelo ugodno in plodno. Podrobno poročilo prinesemo v prihod^ nji številki, za danes pa objavljamo sprejete resolucije, ki so začrtale pot vsemu delu na polju kmetijsko nadaljevalnega šolstva. Re« solucija se glasi: 1. Zavedajoč se, da je prospevanje vseh pridobitnih slojev. napredek države in nas roda odvisen predvsem od gospodarskega in 'kulturnega dviga kmetskega stanu, hoče^ mo, da se postavi nadaljevalna šola v službo najširših plasti kmetskega iljudstva in postani kot sestaven del osnovnega solstva enako splošna ustanova kot osnovna šola sama, ki vidi v njej svojo naravno in nujno potrebno dopolnilo. 2. S tega vidika smatramo kot njeno glavno nalogo, da delo osnovne šole. v smeri prave kmetske delovne šole, spopolnjuje in poglablja, da vzgaja mladino z uveljavlje* njem učiteljevega osebnega znleda k trez= nosti, tovariški solidarnosti, ljubezni do kmetskega stanu, kmetskega dela in doma da vzbuja v njej trajno zanimanje in voljo do umske in strokovne samoizobrazbe, da polaga temelje tej samoizobrazbi ter ji po= kaže pota do nje — zlasti še z navajanjem k razumnemu čitanju strokovnih in poučnih knjig in časopisov. 3. Iz te njene naloge izhaja, da nadalje= valna šola ne more imeti strokovnega, ampak le praktični kmetski, vzgojni značaj. Zato samo stro'kovno znainje še ne usposabs lja za pouk na teh šolah in prihaja v sploš= nem že radi njenega značaja kot obča ljud^ ska ustanova kot učitelj na njih v poštev le učitelj osnovne šole. Tudi ni pričakovati razmaha tega šolstva, ako se učiteljstvo v celoti ne zavzame zanj. 4. Sprejemamo kot osnovo in oporo Rohrmanov učni načrt, smo si pa pri tem svesti, da si lmora učitelj varovati popolno svobodo, da izbira in spopolnjuje učno snov po krajevnih in pedagoških vidikih in da bi tesno oklepanje učnega načrta vedlo samo do golega didaktičnega materializma, ki na« sprotuje učnim in vzgojnim ciljem šole Običajnega nadzorovanja in occnjevanja učitelja ne smatramo 'kot potrebno, dokler se ne upelje splošna obligatorna nadaljeval« na šola, pač pa se naj poveri didaktično vodstvo teh šol kakemu izkušenemu pedas gogu»praktiku. Posebno strokovno nadzor« stvo teh šol je nepotrebno. 5. Definitivno zakonsko ureditev teh šol v vseh podrobnostih smatramo danes še kot preuranjeno, ker je še sporno vprašanje, v kompetenco katere oblasti naj bi spadalo to šolstvo, ako hočemo, da mu bo svoboden razvoj in vzdrževanje čimbolje zajamčeno, pa tudi zato, ker je potrebno, da si učitelj* stvo samo nabere nekaj izkušenj, da se usposobi za poučevanje in da se ta inštitu* cija nekoiliko udomači v narodu, preden se z zakonom splošno upelje. Iz enakih razlo« gov si danes še ne želimo obveznega obiska teh šol, dasi se zavedamo, da bo to vpraša« nje treba v doglednem času rešiti. 6. Glede izobrazbe učiteljev je naša že= ]ja — dokler se to vprašanje temeljito 'in načelno ne reši — da se preustrojijo tečaji, ki služijo temu namenu, glede svojega pro* grama taiko, da stopijo teoretska strokovna predavanja iz kmetijskega prirodoznanstva in gospodarstva v ozadje, ker lahko črpamo minimalno znanje, ki ga ta predavanja nu« dijo, tudi iz knjige, da pa se poskrbi za pre* davanja, ki uvedejo učitelja v njih položaj in delokrog na kmetih, v spcznavanje kmet^ skih razmer, 'kmetske psihe, folklore in kul« ture, v spoznavanje zlasti gospodarskega položaja našega kmeta in njegovih eksistenč^ nih vprašanj. Nadalje se naj uvedejo ob= iskovalci tečajev po kakem izkušenem šol= niku v praktično delo v nadaljevailni šoli in se naj z njimi učna snov metodiono predela. Končno se naj da učiteljem več prilike za praktično izobrazbo v raznih panogah kmet« skega gospodarstva, kakor n. pr. v sadjars stvu. vrtnarstvu, čebelarstvu, zadružnišltvu. 7. V zadevi vzdrževanja nadaljevalnih šol stojimo na stališču' da je to predvsem dolžnost države in samoupravne oblasti, v drugi vrsti šele stvar občine in krajevnih či« niteljev. Zlasti velja 'to glede plačevanja uči« teljevih honorarjev. 8. Vse te zahteve veljajo smiselno tudi za gospodinjske nadaljevalne šole.