160
V šolo!
,aj ne, dragi moji, da niste še pozabili, kako ste se uprav kar poslavljali od doma? I, kako neki! Vem, da še zobljete tečno sadje in morda ima kdo še celo nekaj povitice, ki jo je dejala v zabojček skrbna mati, ko vam je ravnala perilo in obleko. In če vam ob tej priliki vhajajo misli nazaj v gorske in poljske vasice, kdo bi vam zameril? Saj so tudi Izraelci v puščavi vzdihovali po polnih loncih, ob katerih so sedeli v Egiptu. Pa vzdihovanje pri Izraelcih se je izpremenilo v nejevoljo. Zato jih je pa Bog ostro kažnjeval. Glejte, da se vam kaj takega ne primeri! Le mislite na dom prav pogosto. Spominjajte se ure, ko ste sedali na voz ter podajali roko starišem, brateem in sestrieam. To je bilo bridko, kaj ne? Seveda ste hoteli pokazati, da ste kar polni možaki, in zato je marsikdo zatajil srčno bolest. Ko je pa udaril voznik po konjih, ko ste
sešejedenkratozrli nazaj na mater, ki je stala na pragu in si brisala oči, tedaj pa vže vem, kako je bilo. Sam sem skušal. Tako vasjedušilo vgrlu, da niste Žrknili be-sedice. Pa marsi-kdo je potegnil ru-tico iz žepa in si skrivaj otiral solzo. Jeli?
Nič se ne sramujte, ]jub6eki moji, če je bilo tako. Slovojebrid-
ko vsakemu. Oe je jokala dobra mati, ko vas je poslala v svet — izpred svo-jega okrilja, jasen dokaz vam bodi to, da vas ljubi. In ljubite jo tudi vi. Najbolje pa kažete dejanski to ljubav, če se spominjate slovesa in pa na-ročil, ki vam jih je dala mati. Le pomislite, kako ste srečni, ker imate priliko naučiti se toliko   lepega   in
koristnega. Koliko vaših sovrstnikov je ostalo doma! Trdo morajo delati pa še to mrvico brati in pisati pozabijo, kar so se poprej naueili. Vi se pa povrnete vsako leto modrejši domo?.   To bo veselje, kaj?
Seveda, kar tako tudi ne gre. Pa kaj to bistrim slovenskim glavicam? Če vam tudi malo trda prede, ne udajte se. Tisoče in tisoče jih je vže vse to pre-stalo, pa bi vi ne? Torej čvrsto naprej! Kmalu pridejo zopet počitnice — Božio, Velika noč — potem pa velike počitniee. In tedaj glejte, da pride vsak domov s spričevalom, o katerem poreče, to je sad mojega truda. Storil sem svojo dolžnost vestno. Tedaj bo še le pravo veseije! Starišem bodete poplačali s tetn vse troške, ki jih bodo imeli veliko, učitelje zahvalili za trud, sebi pa največ koristili. Tedaj srečen pričetek šolskega leta!   In srečen bode tudi konec, ee pogosto uvažujete, da
,,Ura izgubljena Ne vrne se nobena."
Basnigoj