leto xxi. — številka 40 KRANJ, sobota, 24.3. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. _ Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlkj Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskoii Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredab in sobotah MILICA KRAMBERGER ZDRAVKO HAFNER MARJAN FON Zadnja stran: Mnj so povedali za dan mladosti ? DRAGICA HRNČIČ BORIS BAVDEK STE SE ŽE ODLOČILI IN IZPOLNILI OBVEZNICO ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE, KI STE JO DOBILI PO POŠTI? CE SE šE NISTE — ODLOČITE SE ŠE DANES. mešankakav' VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA kDooavtš 15ito, se mnogo zdravih let NAKUP POHIŠTVA V PRODAJALNAH POMNITE! DEKOR KRANJ, Koroška 35 JESENICE, Cesta B. Kidriča 21 JE DO SEDAJ RAZVESELIL TISOČE KUPCEV KRANJ — RAZVESELIL BO TUDI VAS! VSEPOHIŠTVO ZA VAŠ DOM, VEDNO V PRODAJALNAH DEKOR - KRANJ in DEKOR - JESENICE Ekonomisti o kongresnih resolucijah Kranj, 23. maja — član dne v Kranju razgovor o Jugoslavije. Pogovarjal se Je •veta federacije Roman Al- uresničevanju resolucij IX. z ekonomisti kranjske in ne-breht je imel danes dopol- kongresa zveze komunistov katerih drugih občin. Javna razprava o pokojninsko - invalidskem zavarovanju Občinska konferenca SZDL v Kranju in krajevne organizacije socialistične zveze v kranjski občini bodo organizirale javno razpravo o pokojninsko invalidskem zavarovanju. 27. maja ob 20. uri bo razprava v gasilskem domu v Bitnjah, 28. maja ob 20. uri v zadružnem domu v Naklem, 29. maja ob 20. uri v klubu v Preddvoru, 30. ma- ja ob 20. uri v klubu v Cerkljah, 2. junija ob 19.30 v klubu v Šenčurju, 3. junija ob 20. uri v zadružnem domu v Žabnici in 4. junija ob 20. uri v kulturnem domu na Golniku. Razpravo invalidskem vodil Jože Kacin, uslužbenec Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju. o pokojninsko-zavarovanju bo V Mladinskem domu v Bohinju se je v četrtek konča! tridnevni seminar, ki ga je priredil republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Seminarja so se udeležili predsedniki občinskih sindikalnih svetov in predsedniki republiških odborov strokovnih sindikatov Slovenije. Udeleženci seminarja so delali v dveh skupinah — za družbenoekonomske probleme in samoupravljanje ter za izobraževanje samoupravljavcev. (vig) — Foto: F. Perdan Partizanski tabor na Jelovici Mestni odbor združenja borcev Radovljica pripravlja organizacijo partizanskega tabora, ki bo na Jelovici od 31. maja do 1. junija. Partizanskega tabora se bo udeležilo 60 mladincev radovljiških osnovnih šol, sodelovali pa bodo tudi bivši borci, taborniki, mladina in oddelek za narodno obrambo pri občinski skupščini. Mladinci bodo ustanovili bataljon »Staneta Perca«. Vsi poveljniški položaji bodo v rokah mladincev, bivši borci pa bodo nastopali kot svetovalci. To bo praktičen prikaz življenja v partizanih. Mladinci bodo en dan in eno noč živeli kot nekod borci. Zato organizacija zajema stražarsko službo, zasede, prehranjevalne akcije, politično uro, patruljno službo, dežurstvo in taborni ogenj. J. V. ŽELITE ZASTONJ i., od OSEBNA AVTOMOBILA FIAT 850 nagrad ? PRVO ŽREBANJE BO 13. AVGUSTA 1969 V TRŽIČU JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA Potem varčujte pri GORENJSKI KREDITNI BANKI kjer sta razpisani dve nagradni žrebanji lastnikov vezanih hranilnih vlog in deviznih računov Pogoj: VLOGA DIN 1000.— vezana na odpovedni rok dveh let ALI VLOGA DIN 2000.- vezana na odpovedni rok enega leta TRŽIČ Dne 1. decembra 1918 — to »o delavci prav dobro čutili — ni pomenil uresničitve stoletne težnje najnaprednejših jugoslovanskih narodov po združitvi jugoslovanskih narodov, marveč zedinjemje jugoslovanske buržoazije, pod katero se je delavstvu obetalo še večje izkoriščanje, saj je bila le-ta zairadi manjšega bogastva v primerjavi s tujo, ki i je ostala lastnik večine podjetij, še bolj grabežljiva in Še bolj nenasitna. Prav tako je delavstvo že prve mesece po ustanovitvi nove države občutilo težke posledice vojne, ki je domala uničila vse gospodarstvo na področju kraljevine SHS. Ogromne množice delavstva so ostale brez dola, nova oblast pa se z ničemer ni potrudila, da bi olajšala socialni položaj, marveč ga je nasprotno še poslabšala. To in še druga pereča vprašanja, med njimi tudi ru/;una.Lno u ag- Nova država rarno vprašam je, so vznemirjata delovno ljudstvo nove drža/ve in ga revolucionira-la. Stanje, ki je nastalo, je postajalo nevzdržno. V času, ki je bil prežet z revolucionarnim vrenjem, se je na pobudo srbskih socialistov apriila 1919 ustanovila Socialistična delavska stranka Jugoslavije (komunistov) in se v mednarodnem merilu vključila v III. intemacionalo, ustanovljeno na Leninovo pobudo komaj mesec poprej. Na ustanovnem kongresu SDPJ (k) aprila 1919 v Beogradu so bile zastopane vse socialistične stranke in skupine iz Jugoslavije razen JSDS, ki je udeležbo odklonila. Ta odklonitev je razburila levičarski del delavstva v slovenskih socialističnih vrstah, vendar je kljub desni- čarski in proburžoazni poh-tiki vodstva, okuženega z »misterializmom«, še vedno vztrajalo v vrstah JSDS in jih ni cepilo, misleč, da bo vodstvo opustilo dosedanjo politiko in da bo potem stranka kot celota vstopila in se združila s Socialistično delavsko partijo Jugoslavije (komunistov). Po>t rp ežl j i vo čakanje levice je podaljševalo tudi dvoličje vodstva, ki je kljub sodelovanju z bor-žoaznimi strankami poudarjalo potrebo po zdiiižitvi razredno zavednega delavstva v enotno socialistično stranko za vso Jugoslavijo. Ohranjeni dokumentarni material je dovolj zgovoren, h kakšnim sredstvom, ki so mejila že na podlost, se je v tistem času zatekalo vodstvo slovenske socialne demokracije, da bi preprečilo revolucionarno hotenje večine svojega članstva. Toda to delovanje, zvijače, dvoličje in celo zatekanje po pomoč k policiji, bo podrobneje razkrila naša obširnejša zgodovina. Kljub temu, da leta 1919 v vrstah Jugoslovanske socialno demokratične stanke še ni prišlo do razkola, je prišlo na Jesenicah že v tem letu do močnih levičarskih manifestacij. Že Prvi maj leta 1919 je bil odločna manifestacija levice, na kateri so jeseniški socialisti obsojali politiko vodstva in zahtevali združitev JSDS s SDPJ (k), kar so pričala tudi revolucionarna gesla, ki so jih nosili v sprevodu. Prav tako je jeseniške socialiste v levičarskem duhu vzgajala tudi politična šoJa, ki je leta 1919 za- čela delovati v okvira jeseniške »Svobode« in ki so jo vodili natjvidnejši takratni lev* carji iz Ljubljane, kakor d*' Milan Lemež in drugi. Dokumentarni dokaz takratnega hotenja jeseniškega socialističnega delavstva je tudi m<£ tica, s katero so pozdrav prvo številko »Vstajenja«, Ji , ki je izšla i L oktobra'1919 ket glasilo ilevice: »Vstajenje Je naše vstajenje iz letargičneg* sna. Novemu borcu kličem0: dobrodošel! živel razred111 boj! živela tretja internaci0* nala!« Razmere med levičarji 1 desničarji v vrstah slovensk socialne demokracije so J* vedno bolj zaostrovale. K munistično gibanje v Ju^0" sitiji je oktobra 1919 zaiZjJ movaJo nov uspeh z usta11 vitvijo Zveze Immumistivjr mladrine (Savez komunist;*-"^ omladine Jugoslavije SKOJ). GLAS * 3 STRAN Seje občinskih skupščin Kamnik V četrtek dopoldne se je kamniška občinska skupščina sestala na svoji drugi seji V sedanjem mandatnem obdobju. Izmed desetih točk dnevnega reda so odborniki Največ razpravljali o predlogih in pripombah občanov na minulih zborih volivcev in o Programu dela skupščine v letošnjem letu. Na seji so sprejeli tudi spremembo odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, statut sklada za urejanje stavbnega Kernljišča, pomembna pa je tudi odločitev o postavitvi dveh novih spomenikov v Kamniku. Tako naj bi na Trgu talcev v Kamniku postavili do letošnjega občinskega praznika 26. julija nov obelisk, ki bi dostojno kazal spoštovanje Kamničanov do Padlih talcev, poleg tega pa Se je skupščina odločila tudi za postavitev spomenika kamniškemu rojaku in znanemu vojskovodji generalu Rudolfu Maistru — Vojanovu. Kamni- ška občinska skupščina je na svoji drugi seji sprejela tudi sklep o podelitvi domicila kamniškemu bataljonu, odlok o podelitvi domicila pa bo skupščina sprejela na slavnostni seji 26. julija letos. vg Biran V četrtek popoldne sta se na drugi skupni seji sestala oba zbora kranjske občinske skupščine V prvi točki dnevnega reda so odborniki razpravljali o gospodarjenju v občini v minulem letu, potem pa še o predlogu odloka o sodnih taksah in odpravi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini. Nazadnje pa so bile na dnevnem redu še razprava o delovnem programu občinske skupščine do konca leta ter volitve in Imenovanja. Ko so govorili o gospodarjenju v minulem letu so tako uvodoma kot v razpravi ugotovili, da je bil lanski razvoj gospodarstva ugoden i predvsem na finančnem po- ! dročju. Slabši pa so bili uspehi pri modernizaciji delovnih priprav in na organizacijskem področju. Na organizacijskem področju namreč niso bili uresničeni nekateri načrti o integraciji, čeprav so bili le-ti ponekod osnovni pogoj za hitrejši in boljši razvoj podjetij po predvidevanjih v družbenem planu. Prav zato je odbornik Janez Pernuš na seji zastavil vprašanje, če se vodstva in samoupravni organi v obrtnih oziroma nekaterih drugih podjetjih v kranjski občini zavedajo, kakšno škodo lahko povzročijo takšna in drugačna odlašanja pri uresničitvi, zapisani v resoluciji. Dejal je, da je nerazumljivo, da v teh podjetjih ne razumejo ali nočejo razumeti, da najbrž vsako zase nima perspektive. Nazadnje pa je še enkrat podprl politiko občinske skupščine, ki je že večkrat razpravljala o integraciji in jo tudi priporočila. V razpravi je potem med drugim sodeloval tudi član republiškega izvršnega sveta Ri-no Simoneti in poudaril, da so podatki o gospodarjenju v kranjski občini podobni republiškim. Strinjal se je, da se odstopanja kažejo predvsem v vlaganjih in povečanih zalogah izdelka in polizdelkov. Ko pa je govoril o uvozu tekstilnega blaga v našo državo, ki povzroča velike težave naši tekstilni industriji, je dejal, da je izvršni svet SRS že v celoti odrekel sodelovanje in zaupanje zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino zaradi dosedanje uvozne politike na področju tekstila. Nazadnje pa so odborniki sprejeli program skupščine do konca leta in imenovali komisije ter svete občinske skupščine. A. Zalar fredstavniki Alpskega letalskega centra v Lescah so v torek dopoldne sklicali tiskovno konferenco. Časnikarje so seznanili o pripravah na letošnjo glavno turistično sezono. Med dru Pm so poudarili, da se zadnje čase tako domačt tuji gostje, ki prihajajo na Bled in v druge cistične kraje, zelo zanimajo za ogled teh zanimivosti s ptičje perspektive. Alpski letalski Cer»ter ima za obiskovalce oziroma takšne polete na voljo dva aviona. — Foto: F. Perdan ■ Tržič Tržič, 23. maja — Danes popoldne so se na prvi redni seji zbrali odborniki obeh zborov tržiške občinske skupščine. Odborniki so najprej sprejeli odloka o občinskih sodnih in komunalnih taksah, nato pa so poslušali informacije o projektu ceste vpadnice v Tržič in o gradnji vodovoda Ravne — Tržič. Na seji so razpravljali še o lovsko gospodarskih načrtih do leta 1973, na koncu seje pa so imenovali še nove Člane svetov, komisij in drugih skupščinskih organov. vg »•••••«&«••••••••••« Nov most v Hotavl ah Jutri, v nedeljo, 25. maja, bodo v Hotovljah (Poljanska dolina) odprli nov betonski most čez potok Hotaveljščico. Zgradilo ga je splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. VeČino sredstev zanj so prispevali bodoči uporabniki, predvsem Gozdno gospodarstvo Kranj, domače podjetje Marmor in krajevna ' skupnost Hotavlje. Predstavljamo vam Lesna industrija Jelovica Lesna industrija Jelovica iz škofje Loke se je proslavila predvsem s svojimi montažnimi hišami in stavbenim pohištvom. Zametki današnje proizvodnje segajo več kot dvajset let nazaj. Danes je v Jelovici zaposle nih 650 delavcev. Medtem ko so lam prodali za 4 milijarde 300 milijonov S dinarjev svojih izdelkov, nji hov letošnji proizvodni načrt predvideva povečanje na 7 milijard S din. Podjetje je sedaj v kompletni rekonstrukciji in modernizaciji, ki jim bo, kot računajo, pomagala povečati proizvodnjo na 10 milijard S dinarjev. Pri tem je pomembno to, da vsa investicijska dela opravljajo z lastnimi sredstvi. Poleg tega, da sedaj v Jelovici izločajo iz proizvodnje vse nerentabilne izdelke, bodo z investicijskimi naložbami modernizirali proizvodnjo na naj višji ravni. Odločili so se predvsem za tiste izdelke, ki so zanimivi za tuje tržišče — to so finalizirana okna, vrata in montažne hiše. Jelovica izvaža tudi la tuja tržišča — Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Libijo, med glavnimi- izvoznimi artikli je predvsem stavbno pohištvo in montažne hiše. Direktor lesne idustrije Jelovica iz Škofje Loke Aci Puhar meni, da nobeno podjetje, ki je sposobno vpeljati novo tehnologijo, ne bi smelo biti ovirano pri uvozu surovin iz tujine. To velja zlasti za Jelovico, ki uvaža eksotičen les iz afriških dežel. V. G. in Razstavljamo Turistična razstava pohištva - prodajamo 30. maja do 9. junija dnevne sobe • spalnice • kuhinjsko pohištvo sedežne garniture • obloge za pod • zavese, preproge • hladilniki vseh vrst • pralni stroji 45^ murk 1954 1969 »Pionirski dOIll« (zraven osnovne šole) TRGOVSKO PODJETJE LESCE v Bohinjski Bistrici V ponedeljek spet krvoda alska akcifa Nova telovadnica v Lipnici Za vse krvodajalce, ki se niso mogli udeležiti krvodajalske akcije marca in aprila letos, organizirajo občinski odbor in osnovne organizacije rdečega križa kranjske občine v ponedeljek, 26. maja, ponovno odvzem krvi na ljubljanskem zavodu za transfuzijo. Vsi krvodajalci, ki se iz različnih vzrokov niso mogli | udeležiti akcije v marcu in aprilu, so že dobili vabila, odvzema krvi pa naj se udeleže tudi drugi občani, ki so sicer pripravljeni dati kri, vabila pa niso prejeli. Odhodi avtobusov za krvodajalce: ob 6.10 izpred krajevne skupnosti na Zlatem polju, Rozmanova 13; ob 6.20 s Huj, Cesta 1. maja št. 5; ob 6.50 izpred gasilskega doma pri pekarni na Vodovodnem stolpu; ob 7.30 izpred zadružnega doma na Primskovem in ob 8. uri izpred kina Svoboda v Slra- • RAZSTAVA PRI JELENU. V razstavni dvorani pri Jelenu je odprta razstava, posvečena 25-letnici ustanovitvi službe javne varnosti. Razstavo si je doslej ogledalo že veliko itevilo občanov. Razstava bo odprta še do 30. maja. • 50-LETNICA KPJ, SKOJA IN SINDIKATA. V prostorih nove stolpnice nasproti železniške postaje na Jesenicah bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo, ki jo je pripravil Gorenjski muzej, posvečena pa je jubileju ob 50-letnici KPJ, Skoja in sindikatov. © »HLAPCI« N£ JESENICAH. Prešernovo gledališče iz Kranja bo v nedeljo gostovalo na Jesenicah z igro »Hlapci«. Uprizoritev bo zvečer ob 20. uri v dvorani gledališča »Tone Cufar«. • POHOD JE2KOVEGA ODREDA. Prek 500 učencev osnovne šole na Koroški Beli, ki sestavljajo Ježkov odred, bo v nedeljo zjutraj odšlo po partizanskih stopinjah. Razporejeni v deset bataljonov se bodo po opravljenem pohodu zbrali na Pristavi na Javorniškem rovtu. Skupina starejših mladincev gre na pohod že danes (sobota) opoldne. Ta skupina bo prenočila v Prešernovi koči na vrhu Stola. Mladince oziroma pionirje bo spremljalo okrog 80 bivših borcev in celotni učiteljski zbor. • SPREJEM PIONIRJEV. V gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah bo danes svečani sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. J. Vidic # PROSLAVA V GORJAH. V nedeljo, 25. maja, bo v Zg. Ra-dovni v gostišču pri »Psnaku« proslava 40-letnice planinskega društva Gorje. Zgodovinski pregled društva bo podal tajnik Alojz Jan, podelili bodo tudi priznanja, za dobro razpoloženje pa bo poskrbela gorjanska godba. Po proslavi bo prost;i zabava. J. V. V tovarno predpisov pa ne Ko je na četrtkovi seji kranjske občinske skupščine komisija za volitve in imenovanja nekega odbornika predlagala za člana komisije ta predpise, je ta na začetku takole odklonil članstvo: Prvič na tem področju nisem kaj dosti doma, drugič pa ne bi hotel biti v tovarni predpisov.« Šele ko so pojasnili, da je delo te komisije vse prej kot birokratsko, je mnenje spre-menil oziroma pristal da bo član komisije. až V soboto, 24 maja, ob 17.30 bo pri onovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi obenem s počastitvijo 50-let-mice ZKJ in SKOJ ter dneva vadnee. Na svečani akademiji bodo sodelovali učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice, moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, moški mladosti otvoritev nove telo- 1 pevski zbor garnizije Stane Žagar iz Kranja, gojenci glasbene šole v Radovljici ter godba na pihala iz Gori j. Z dograditvijo telovadnice je v celoti zaključena gradnja sodobno urejene šole, prve iz programa izgradnje novih šol v radovljiški občini. KB IIUBUANA PRI 20. NAGRADNEM ŽREBANJU KREDITNE BANKE IN HRANIL-NIČE, LJUBLJANA STE LAHKO DOBITNIK ENE IZMED ŠTEVILNIH NAGRAD, IN SICER: 3 osebni avtomobili MAZDA 1500 2 osebna avtomobila MAZDA 12G0 1 osebni avtomobil RENAULT 4 L 3 osebni avtomobili TRAI3ANT 1 predsoba ALFA — ALPLES, ŽELEZNIKI 10 televizijskih sprejemnikov GRAND — ISKRA - RIZ 10 televizijskih sprejemnikov ADRIA-TIC — ISKRA — RIZ 20 zlatih izdelkov HARTER po 500 N DIN 100 gramofonov z ojačevalci TRAVI-ATA mono — ISKRA — RIZ 100 gramofonov z ojačevalci TRAVI-ATA stereo — ISKRA — RIZ Skupna vrednost 250 razpisanih nagrad znaša prek 450.000 N din. V nagradno žrebanje Kreditne barke in hranilnice Ljubljana so vključeni varčevalci vezanih hranilnih vlog, stanovanjski in kmetijski varčevalci, ki namensko varčujejo po pravilnikih banke ter lastniki vez/mih deviznih računov, to je: vsi tisti, ki bodo imeli do 31. avgusta 1969 vloženih najmanj 2000 N din z odpovednim rokom nad eno leto. Javno nagradno žrebanje bo v mesecu septembru 1969. KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA NAGRAJUJE VASE ZAUPANJE Z NAJVIŠJIMI OBRESTMI IN BOGATIMI NAGRADAMI. Na vprašanje, aH je alkoholizem res družbeno zlo, premnogi žal odgovarjajo pritrdilno. Res je, da so se ljudje začeli že zelo zgodaj omamljati z najrazličnejšimi pijačami in da so nekateri narodi alkohol vključili tudi v svojo vsakdanjo prehrano. Znano je, da pri kosilu francoske družine nikoli ne manjka ©tckhenica dobrega vina in da nihče Francozom zaradi te njihove >xnavade« ne očita, da so pijanci. Toda ta trditev za Slovence ne velja. V primerjavi z nekaterimi drugimi narodi sicer popijemo preveč vina in drugih alkoholnih pi- \ jač, vendar ima ta »medalja« j tudi svojo drugo plat, ki jo ; ie zlasti Kranjci večkrat po- | Alkohol na zmagovitem pohodu udarjamo. In kot ugotavljajo nekateri znanstveniki — Slovenci smo narod pivcev, ki ne z.na piti. Pred leti je za našo republiko veljal podatek, da imamo okoli 12.000 kroničnih alkoholikov, dejansko pa je ta številka gotovo desekrat večja. Medtem ko se navadno odstotek k alkoholu nagnjenega prebivalstva giblje med tromi im štirimi odstotki, pa je na Gorenjskem alkoholizem razširjen kar med 14 odstotki prebivalstva, starega nad 20 let. Neka anketa o alkoholizmu na Gorenjskem je osebe, nagnjene k alkoholu, razdelila na tri skupine. V prvo skupino prišteva tiste, ki pijejo samo trikrat ali več na mesec — navadno ob sobotah in nedeljah — teh je 7 odstotkov. V naslednji dve skupini spadajo tako imenovani prikriti pivci in pa kronični pijanci, ki jih je na Gorenjskem 5 odstotkov. Poraba alkohola na prebivalca je 9 litrov letno brez domače proizvodnje vin in žganja ter prodaje v trgovinah. Sploh pa nam omenjene ugotovitve še najbolj potrjujejo naslednji podatki: pred dvema letoma smo namreč prodali 220.665 hektolitrov piva (podatki veljajo za Slo- venijo), 227.226 hI vina, 9219 hI žganja, 35.149 hI drugih žganih pijač, 8294 hI sadnih sokov — koncentrati, 81.145 hektolitrov drugih brezalkoholnih pijač in 113.444 hI mineralne vode in sodavice. K tem podatkom naj dodamo še številko o porabi mleka v Jugoslaviji ileta 1967 — 203 milijonov litrov. Že v uvodu smo zapisali, da Gorenjska potroši precej alkoholnih pijač. Število je sicer nekoliko večje tudi zaradi pogostega zadrževanja turistov, sicer pa nam številke prodanih pijač v zadnjih treh mesecih lanskega leta v posameznih gorenjskih obči- nah dovolj zgovorno povedo, kje smo: Jesenice — 82 hI žgainja, 733 hI vina in 1139 hI piva; Kamnik — 15 hI žganja, 233 hI vina in 329 hI piva; Kranj — 74 hI žganja, 1151 hI vima in 1139 hI piva* Radovljica — 35 hI žganja, 495 hI vina in 543 hI piva; Škofja Loka — 10 hI žganja, 261 hI vima in 244 hI piva; Tržič 19 hI žganja, 283 hI vina i" 316 hI piva. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da med Gorenjci popijejo največ žganja na Jesenicah, med »vinskimi bratci« je največ oseb lZ kranjske občine, medtem ko imajo pivo najraje Kranjca* ni in Jeseničani. V. G. GLAS * 5 STRAN UGODNO PRODAMO URADNE LISTE SFRJ In SRS SLEDEČIH LETNIKOV: Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi Ur. listi SFRJ 1958 od št. SFRJ 1958 od št. SFRJ 1959 od št. SFRJ 1959 od št. SFRJ 1960 od št. SFRJ 1960 od št. SFRJ 1961 od št. SFRJ 1961 od št. SFRJ 1962 od št. SFRJ 1962 od št. SFRJ 1963 od št. SFRJ 1963 od št. SFRJ 1965 od št SFRJ 1965 od št SFRJ 1966 od št SFRJ 1966 od št SRS 1962 od št. SRS 1962 od št. SRS 1963 od št. SRS 1963 od št. 1 do št. 24 25 do št. 52 1 do št. 25 26 do št. 1 do št. 25 do št. 1 do št. 19 do št. 32 1 do št. 26 27 do št. 53 1 do št. 24 do št. . 23 do št. , 1 do št. 1 do št. 28 , 29 do št. 52 1 do št. 22 23 do št. 39 1 do št. 19 20 do št. 39 53 24 53 18 23 52 57 22 Vsi zgoraj navedeni listi so vezani v platnice Interesenti naj svoje želje po enem ali drugem letniku sporočijo Krajevni skupnosti Gorenja Sava, p. Kranj. CENTER ZA IZREDNI ŠTUDIJ NA POSLOVNEM ODDELKU EKONOMSKE fakultete SPREJEMA PRIJAVE ZA VPIS V I. LETNIK. Študij bo organiziran za področje Gorenjske v Kranju. Prijave za Gorenjsko sprejema Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj, ki daje tudi vse informacije. Podrobnejše informacije o pogojih za vpis in študij so dobile tudi delovne organizacije na Gorenjskem. Zadnji rok za prijavo je 20. junij 1969. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ KRANJ, CESTA STANETA ŽAGARJA 1 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT razpisuje prosto delovno mesto direktorja obrata kmetijstvo Poleg splošnih pogojev se zahtevajo posebni Pogoji: — visoka strokovna izobrazba, zaželena je kmetijska smer in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, — primerne moralno-politične kvalitete, nastop dela po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema Uprava KžK Kranj, Cesta JLA 2., v roku 15 dni od objave. UNIE3R orodje za vsak dom! Obvestilo zavarovancem V zadnjem času je bilo na Gorenjskem več velikih požarov. Pri ocenjevanju škod je bilo ugotovljeno, da je večina poslopij zavarovana za komaj polovico dejanske vrednosti. Zato ponovno svetujemo vsem lastnikom — zavarovancem stanovanjskih in gospodarskih poslopij, da ponovno pregledate in primerjate vrednost in zavarovalno vsoto poslopij in ostale imovine. Naši terenski zastopniki vam bodo svetovali naj- Zavarujte svoje premo- boljši način zavarovanja ženje za dejansko vred- in primerno zavarovalno nost in povrnjena vam vsoto. bo dejanska škoda. NESREČA NIKOLI NE POČIVA! SE PRIPOROČA ZAVAROVALNICA SAVA — PE KRANJ Obveščamo vse lastnike gozdov na območju Skupščine občine škofja Loka, da bodo priglasitve sodelovanja pri sečnji lesa za leto 1970 v sredo, dne 4/6-1969 in 11 6-1969 v pisarnah proizvodnih okolišev. Podroben razpored bo objavljen na krajevnih oglasnih deskah in v pisarnah proizvodnih okolišev Zali-log, češnjica, Bukovica, škofja Loka, Poljane in Gorenja vas. Svet kmetov lastnikov gozdov pri gozdnem obratu škofja Loka razpisuje kratkoročne kredite za nabavo motornih žag. Pogoji kreditiranja: 1. Višina kredita do 50 °6 nabavne vrednosti žage 2. Rok vračanja do 12 mesecev 3. 3 % obresti 4. Da ima gozdove na področju Skupščine občine Škofja Loka 5. Da aktivno sodeluje z gozdno gospodarsko organizacijo. Vloge pošljite na gozdni obrat škofja Loka — svet kmetov lastnikov gozdov do 1 6-1969. Svet kmetov lastnikov gozdov pri gozdnem obratu škofja Loka razpisuje štipendije za šolanje na Nižji kmetijski šoli za šolsko ieto 1969/70. Višina štipendije znaša 50—100 0/o šolske oskrbnine. Pogoji za pridobitev: 1. Da ima pogoje za vpis v Nižjo kmetijsko šolo 2. Da opravlja kmetijsko dejavnost na področju skupščine občine škofja Loka Prošnje je treba poslati na Svet kmetov — lastnikov gozdov pri gozdnem obratu škofja Loka do 30.6. 1969 Gozdno gospodarsko Kranj GOZDNI OBRAT ŠKOFJA LOKA »is:::::::::::::::^:::::::::::::::^«::;:::^^:.:;;::::::::::::;::;::::::::^, i i ELEKTR0TEHNA Kranj, Prešernova 9 VAM Nudi VELIKO IZBIRO GOSPODINJSKIH APARATOV, TV IN RADIO APARATOV, MOTORJEV, LESTENCE IN VES INSTALACIJSKI MATERIAL. Velike ugodnosti pri nakupu na kredit. PRODAJAMO TUDI ZA REPRODUKCIJO. Vaš stolpec V začetku tega meseca je 98 lastnikov in upraviteljev zgradb iz Tavčarjeve, Tomšičeve, Reginčeve, Jenkove in Cankarjeve ulice v Kranju dobile račune za odvoz snega od Komunalnega servisa Kranj. Nekateri izmed njih so te račume sprejeli 7. negodovanjem in so jih vrnili Komunalnemu servisu, medtem ko so drugi račune plačali. Obiskali smo sekretarja Komunalnega servisa Staneta Komapro in referenta za komunalne zadeve pri Komunalnem servisu Mladena Mihalinca. Omenjena tovariša sta nam na vprašanje, zakaj je prišlo do pošiljanja teh računov, odgovorila takole: »Kot komunalna organizacija smo dolžni izpolnjevati tiste obvezno sti, ki so določene z odloki občinske skupščine. S tem v zvezi bi radi občane opozorili na določilo 10. člena uradnega vestni-ka Gorenjske — 9 67, ki se glasi takole: Lastniki in upravitelji zgradb morajo: sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s streh, odstraniti s pločnikov, hodnikov k hišam, s kanalizacijskih jaškov ali k mi tnic čimprej, najkasneje pa do šeste ure zjutraj. Podnevi pa morajo poskrbeti, da se sproti odstrani novozapadli sneg in sneg, ki je padel s streh. Kranjska občinska skupščina je sprejela tudi sklep, da morajo vse stranke na območju mesta in ožje okolice namestiti na strehah snežne lovilce — rok za postavitev teh nosilcev je do letošnjega oktobra.« »Kakšna je višina računov, ki ste jih poslali 98 strankam v Tavčarjevi, Tomšičevi, Reginčevi, Jenkovi in Cankarjevi ulici?« »Višina računov *:a odvoz snega je različna, giblje pa se od 90—300 diin. Pri ocenjevanju za sestavljanje računa smo upoštevali dolžino in širino strehe ter debelino snežne adeje. Poudarimo naij, da so postavljene cene precej pod našo ekonomsko ceno. Podjetje je posameznikom upokojencem in socialno ogroženim — precej znižalo višino plačila — od 30 do 50 odstotkov.« V. Gučck Združeno podjetje Iskra Kranj, industrija za elektromehanike, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente Kranj Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju bo sprejel za šolsko leto 1969/70 v tehniško šolo elektrotehniške in strojne stroke v Kranju 28 učencev v strojni oddelek 28 učencev v elektrotehniški oddelek — šibki tok 28 učencev v elektrotehniški oddelek — jaki tok v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Kranju: 70 učencev za Združeno podjetje Iskra, tovarno elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov v Kranju, in sicer: — 12 učencev za poklic orodjar — 10 učencev za poklic fino-mehanik — 6 učencev za poklic strojni ključavničar — 10 učencev za poklic rezkalec — 16 učencev za poklic strugar — 6 učencev za poklic telefonski mehanik — 10 učencev za poklic elektro-mehanik 5 učencev za Združeno podjetje Iskra, tovarno električnih merilnih instrumentov v Otočah, in sicer: — 1 učenca za poklic orodjar — 2 učenca za poklic finomehanik — 2 učenca za poklic elektro-mehanik 8 učencev za Združeno podjetje Iskra, tovarno elektromotorjev v Železnikih, in sicer: — 3 učence za poklic orodjar — 3 učence za poklic strojni ključavničar — 2 učenca za poklic strugar 15 učencev za Puškarno v Kranju, in sicer: — 4 učence za poklic orodjar — 3 učence za poklic rezkalec — 2 učenca za poklic strugar — 2 učenca za poklic brusilec — 4 učence za poklic puškar Izbiro kandidatov bo opravila komisija za sprejem na osnovi uspehov pri sprejemnem izpitu. Sprejemni izpit obsega za obe šoli: — izpit iz slovenskega jezika — izpit iz matematike in — psihotehnični pregled. Kandidati za sprejem v navedeni šoli morajo predložiti osebno do vključno 21. junija 1969 naslednje listine: — prijavo za vpis v I. letnik (obrazec 1,20), kolkovano z državnim kolekom za 0,50 din (v prijavi morajo kandidati navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za vpis v tehniško šolo pa stroko); — izpisek iz rojstne matične knjige; — spričevalo o končani osnovni šoli in — zdravniško potrdilo (kandidati za sprejem v poklicno šolo morajo predložiti potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta Iskre v Kranju). Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta-starosti. Prijave za vpis v tehniško šolo elektrotehniške in strojne stroke v Kranju in v poklicno šolo elektrotehniške in kovinarske stroke v Kranju sprejema tajništvo Šolskega centra združenega podjetja Iskra Kranj v Kranju, Savska Loka 2. Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj nima lastnega internata. Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo in želijo stanovati v internatu, naj vložijo posebno prošnjo za sprejem v internat na naslov: Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Dodatne informacije lahko dobijo interesenti v Šolskem centru združenega podjetja Iskra Kranj ali po telefonu na številko 21-567. Tovarne Združenega podjetja ISKRA Kranj z gorenjskega področja in Nabavna organizacija bodo za šolsko leto 1969/70 podelile naslednje štipendije: Nabavna organizacija Kranj Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 10 štipendij — smer telekomunikacije — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 6 štipendij — fakulteta za strojništvo 16 štipendij — tehnološka smer — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — kemija — ekonomska fakulteta 8 štipendij — pravna fakulteta 1 štipendija — tehnična srednja šola — elektro 4 štipendije — tehnična srednja šola — strojna 5 štipendij Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok — po možnosti višji letnik 1 štipendija — strojna fakulteta — po možnosti višji letnik 2 štipendiji — ekonomska fakulteta — 3. ali 4. letnik 1 štipendija Tovarna elektromotorjev, Železniki fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija fakulteta za strojništvo 3 štipendije — tehnološka smer ekonomska fakulteta 1 štipendija tehnična srednja šola — elektro 3 štipendije — jaki tok tehnična srednja šola — strojna 3 štipendije RAZPIS ŠTIPENDIJ ekonomska fakulteta — po možnosti 4. letnik 1 štipendija višja ekonomsko-komercialna šola 2 štipendiji Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, STROKOVNE SLUŽBE, REFERAT ZA ŠTIPENDIJE, LJUBLJANA, TRG PREKOMORSKIH BRIGAD 1, kjer dobite tudi vse informacije. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo oz. potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitili z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in o višini osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno, za katero tovarno želi kandidat biti štipendiran. Upoštevali bomo samo tiste vloge, katerim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do 15. junija 1969, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za štipendije do 15. julija 1969. Komisija bo pri izboru štipendistov upoštevala kriterije, ki jih vsebuje Pravilnik o štipendiranju ZP ISKRA Kranj. Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj Oglašamo 65 prostih delovnih mest pripravnikov za leto 1969 za delo v razvoju in proizvodnji 16 strojnih tehnikov 16 elektro tehnikov 8 ekonomskih tehnikov 10 strojnih inženirjev — tehnološke smeri 10 elektro inženirjev — jakega in šibkega toka 2 inženirja kemije 3 diplomante ekonomske fakultete Pripravniški staž traja 12 mesecev in se izvaja po Pravilniku o pripravniški dobi. Po zaključku šolskega leta vabimo k sodelovanju 100 deklet, zanje bomo organizirali priučevalne tečaje za justiranje relejev, spajkanje in za pletenje žičnih oblik. Pogoji: dokončana osemletka, stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici. Po uspešno zaključenem priučevanju bomo delavke sprejeli v delovno razmerje. Pismene vloge sprejema kadrovska služba, Kranj - Savska loka 4 V delavskem domu v Kranju je bila v četrtek, 22. maja, ob 17. uri medobčinska glasbena revija. Nastopilo je devet zborov (695 pevcev). Na sliki mladinski mešani zbor srednjih šol — gimnazija Jesenice, dirigent Janko Pribošič Okoli trideset slovenskih kratkih filmov si je v treb dneh, kolikor je festival trajal, ogledalo okoli 1000 mladih in starih ljubiteljev sedme umetnosti. — Foto: F. Perdan Jezik ni kar tako Prosimo vse visokokvalificirane delavce, naj dvignejo v sekretariatu njihove delovne knjižice. Prosiimo vse visoko kvalificirane delavce, naj vzamejo v tajništvu svoje delavske knjižice. Brez ozira na predpise lahko koristniki angažirajo sodelavce. Ne glede na predpise lahko uporabniki pridobijo sodelavce. Za razliko od lanske letine so letošnje leto zasebni kmetijski proizvajalci pridelali daleko več krompirja. V primerjavi z lansko letino so letos kmetje pridelali precej več krompirja. Oplejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. U. Festival kratkega slovenskega filma končan V četrtek zvečer se je s podelitvijo nagrad končal festival slovenskega kratkega filma, ki ga je priredila skupina dijakov srednje tekstilne šole v Kranju. Žirija, ki so jo sestavljali dijaki, mentor je bil znani filmski delavec Vitko Musek, je prisodila prvo mesto in s tem zlati tkalski čolniček kratkemu filmu Strupi, režiserja Maka Sajka (Viba). Srebrni tkalski čolniček pa je prejel film Mlada Evropa Andreja Stojana (RTV Ljubljana). Pri izbiri najboljšega kratkega filma so dijaki upoštevali, kot je povedal predsednik žirije, absolvent 4. letnika Vinko Kranjc, v kolikšni meri se je ustvarjalcem filma posrečilo prikazati današnjo mladino in njen odnos do da- našnjega sveta. Izbira je bila pravzaprav težka, saj večina ustvarjalcev kratkih filmov sodi med mlajšo generacijo, zato tudi probleme im življenje današnje mladine obravnavajo prizadeto. L. M. Radovljica je dobila novo dvorano V soboto, 24. maja, ob 20. uri bo v radovljiški graščini otvoritev nove dvorane. Gostoval bo ansambel Schola Labacensis iz Ljubljane, hkrati pa bo odprta razstava reprodukcij srednjeveških in renesančnih mojstrov risbe. Manjši prostor za razstave in druge kulturne prireditve komonnega značaja je Radovljica že dolgo pogrešala. Dvorana kina pač ne more zadoščati kulturnim potrebam nekega mesta. V njej lahko gostujejo večji vokalni a>li vo-k a 1 n o-im s t ru men t a'm,i am sa m -bli zabavnega značaja, tudi gostovanja poklicnih gledališč so v radovljiški dvorani kina lepo obiskovana, vendar pa center občine kot je Radovljica, prav gotovo zasluži tudi svoj prostor za likovne razstave, bodisi reprodukcij starih mojstrov, živih umetnikov ali zgodovinskih razstav, ki bi jih Radovljici lah- ko posredovale večje poklicne institucije drugih mest. Če Radovljica lahko posreduje zabavno-glasbene oddaje, ki jim ne gre opotekati, je gotovo treba upoštevati tudi tiste občane, ki si žele resne glasbe, literarnfh večerov, pol judno-zinanstvenih predavanj in podobnih prireditev, za kar pa dvorana kina nikakor ni primerna. Nova dvoranica v graščini, ki žal še ni gotova in trenutno še ni jasno, kdo bo poravnal račune za tisto, kar je že storjenega, /nudi radovljiškim kulturnim delavcem lepo priložnost, da pokažejo, kaj lahko nudijo, in ali si znajo poiskati potrošnikov. Po načrtih arhitekta Marjana Gašperšiča preurejen prostor v starejšem delu sicer baročne graščine, kjer je prej gostovalo tapetništvo, je tudi sam na sebi zanimiv Tn vreden ogleda. M. Avguštin Muzejske zbirke na loškem gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. V galeriji na gradu je do 30. maja odprta razstava del slikarjev iz italijanskega mesta Medicine, ki je pobrateno s škofjo Loko. Ogled je mogoč vsak dan v istem času kot je odprt muzej. liratki filmi in šola Ena izmed izredno zahtevnih filmskih stvaritev so kratki posnetki. Skorajda vsi režiserji se na začetku svoje poti spoprijemajo in preizkušajo moči s filmi, ki zahtevajo docela drugačno obdelavo kot dolgi filmi. Ustvarjalec mora v kratkem času izpovedati svoje misli ob nekem dogodku, ali pa posveti svoj osebni odnos do neke«a problema. Slovenci smo bili in smo še izvirni oblikovalci kratkega filma. V skupino teh umetnikov ne smemo šteti le znana imena, kot so Klopčič, Sajko, Pogačnik, temveč tudi vrsto j amaterskih zagnanih ustvarjalcev, ki preizkušajo svoje I sposobnosti mimo producent- j skih hiš. ' Prav I. revija našega kratkega filma na Tehnični tek- i stilni šoli v Kranju je pokazala, da so ti posnetki vredni ogleda in skrbnega opazovanja. V treh dneh so šolska mladina in drugi obiskovalci videli precej doživetih In umetniško izpeljanih filmov. Za marsikaterega šolarja je GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni h i-š i je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgo-dovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava barvnih reprodukcij: Gradovi ob Loiri. VBaročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava slikar- skih del Ive Šubica. V II. nadstropju je odprta etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji razstava Risba predšolskega otroka, v kletnih prostorih pa razstava Poezija — grafika (F. Piber-nik — H. Marchel; F. Zago-ričnik — š. Simonič). Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17.—19. ure. bila prireditev prvi resnejši spopad z umetnostjo, ki večkrat poseže v težko dojemljive skrajnosti. Čudovito je bilo opazovati mirne in zres-njene obraze. Mladi so ukazali zvrhano mero dostojnosti in zrelosti. Predstave so spremljali z vidnim navdušenjem. Težko bL srečali kje drugje tako hvaležne obiskovalce. Seveda pa moramo še podčrtati, da so filme ocenjevali dijaki — sedemčlanska žirija — iz posameznih letnikov. Rezultatov te revije za zdaj še ne moremo skleniti, toda že sedaj lahko podčrtamo, da je prireditev krepko odjeknila, ne samo v Kranju, temveč tudi drugod. Filmska vzgoja je na tekstilni šoli pognala korenine, razrašča se in postaja stalna spremljevalka učeče se mladine. Te dni je bila ta vzgoja na veliki preizkušnji. Prestal jo je vneti zagovornik Stanko Šimenc in njegovi varovanci. Film osuplja s svojo izvirnostjo in novimi prijemi. Zato je treba biti večkrat zelo pripravljen za ogled. Če bomo imeli veliko filmsko izobraženih ljudi, potem se nam ne bo treba bati za usodo kratkih filmov, ki večkrat ne dobijo mesta na platnih. Seveda pa bo v naših kinematografih več obiskovalcev, za katere resno In umetniško svojstveno delo ne bo nobena večja zapreka. Najbrž želimo vsi, da bi mladina znala ločiti zrno od plevela, škoda pa je, da je V naftll dvoranah vse preveč plevela — ne samo kratkega, temveč tudi dolgega. Boris česen Te dni posvetu HANIOI, 18. maja — Hanoj-ska radijska postaja je v komentarju Nixonovega predloga 7.a rešitev vietnamske krize poudarila, da se morajo najprej umakniti iz Vietnama A-nierica.ni. Ta umik naj bi bil brezpogojen in bi po mnenju Hanoja premaknil pariška mirovna pogajanja z mrtve točke. NOVI SAD, 18. maja — Predsednik Tito se je po ogledu mednarodnega kmetijskega sejma sestal z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Z njimi se je pogovarjal o problemih kmetijstva, mtegracl-in specializaciji proizvodnje ter o prehrambeni industriji in industriji kmetijskih strojev. LJUBLJANA D 19. maja — vajsetčlanska delegacija slovenskih pionirjev je od potoka v Beograd, kjer bo voščila predsedniku Titu za rojstni dan. NEVVARK, 20. maja — V Nevvarku v zvezni državi Nevv Jersey je izbruhnil upor več sto črncev. Neredi so se za-ko je neki policaj ubil mladega črnca. LONDON, 20. maja — Za-bodnonemški f'unainćni minister Strauss se je zavzel za Vključitev Velike Britanije v *^GS im za ustanovitev združene Evrope. Strauss se je zavzel tudi za reorganizacijo Pakta NATO, ki naj bi teme- lji! na »enakopravnem part- nerstvu mod ZDA in trdno združeino Evropo«. JERUZALEM, 21. maja — **raelska predsednica vlade Golda Meir je v osebni poslanici zahtevala od predsednika ZDA Richarda Nixona, Qa prepreči ponovitev »tragične napake iz leta 1957«, ko je bil Izrael prisiljen umakniti * z zasedenega ozemlja. LLAN BATOR, 21. maja — ^°ngolski voditelji so obso- JP Kitajsko in ji. očitali »ve- i'ikudržavni šovinizem, pusto- .°Vske provokacije proti SZ *n Protisocialistic.no usmerU lev«. BERKELEY, 22. maja — V znanem univerzitetnem ^edisču v Kaliforniji že šest traja upor študentov. Nakana garda je uporne Stu-"enle, ki so se zabarikadirali, zasuli s solzilnimi bombami. LOS ANGELES, 22. maja ~T Soditi i k vrhovnega sodišča "crbcrt VVailter je obsodU na •^nirl v plinski celici Sirhama ^"'liana, ki je ubil senatorja Roberta. Kon.nedyja. Zadnje dni so si v naglem zaporedju sledile »točke« ene in druge strani na pariških pogajanjih o Vietnamu. Najprej je predstavnik južno vietnamske Osvobodilne fronte (FNO) objavil svojih deset točk, takoj nato pa je predsednik Nixon v govoru sporočil svoje točke. Za eno in drugo stran so točke nasprotne strani delno sprejemljive. Toda to ni bistvo zadeve. Točke so le diplomatski izraz nečesa, kar se imenuje stvarni položaj in stvarno razmerje sil, a predvsem ne vedno jasen odsev odmevov ene in druge strani. Zato »točke« niso tako pomembne, kakor so pomembni spremni »komentarji«. Tako je vodja delegacije FNO v Parizu Tran Buu Kiem po objavi svojih točk dejal: »Jasno je, da predlogi o obojestranskem umiku razkrivajo zahrbtnost ZDA v trenutku, ko se pretvarjajo, da spoštujejo nacionalne pravice vietnamskega ljudstva. Predsednik Nixon je govoril o nekakšni svobodni izbiri, toda to je še vedno svobodna izbira po ameriškem načinu.« Celo ta komentar botrebu-je dodatni komentar. Tran Buu Kiem je mislil predvsem na možnost oziroma prizadevanja vsaj dela uradnih ameriških krogov — nihče ne ve, ali je to že politika predsednika Nixona — Vietnamske točke ki zagovarjajo postopen umik ameriških sii iz Vietnama. Toda ta umik bi moral biti tako postopen, da bi se sedanji vojaški režim v Saigo-nu politično in vojaško tako okrepil, da bi lahko zatrl sile FNO. Politični opazovalci so že imenovali ta prizadevanja »vietnamiziranje« vojne v Vietnamu. Z druge strani so prizadevanja FNO dobila naziv »viet-namizirati mir«. Bistvo stališč i FNO je ta, da je v mednarodnemu pogledu vietnamsko vprašanje treba rešiti z umikom vseh ameriških in drugih nevietnamskih sil iz Vietnama. Prekinitev sovražnosti in sklenitev miru v Južnem vietnamu pa je stvar Vietnamcev — Salgona, Hanoja, FNO in drugih političnih sil v Vietnamu. Zanimivo je, da postopen umik iz Vietnama zagovarjajo predvsem ameriški »jastrebi«, med njimi so najbolj izraziti vojaški in civilni funkcionarji Pentagona na čelu z obrambnim ministrom Melvinom Lairdom. Ti krogi zagovarjajo postopen, celo enostranski umik ameriških čet iz Vietnama, toda ob zavlačevanju mirovnih pogajanj v Parizu. Postopen umik naj bi pomiril ameri- Komisija za nabavo, prodajo, odpis in cenitev OSNOVNIH SREDSTEV7 pri KMETIJSKO ŽIVILSKEM KOMBINATU KRANJ RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo: OSEBNEGA AVTOMOBILA FIAT-ZASTAVA 1300, leto izdelave 1966 izklicna cena 13.000,00 N din Javna dražba bo v sredo, dne 28. 5. 1969, ob 8. uri pred kino Center! Splošna vodna skupnost Gorenjske KRANJ Komisija za kadre RAZPISUJE prosto delovno mesto GEOMETRA ali GEOMETRA PRIPRAVNIKA Pogoji: Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: Kandidat s prakso ali kandidat pripravnik mora imeti srednjo ali višjo šolo geodetske smeri Poizkusno delo traja 1 mesec ali za začetnika pripravniška doba po pravilniku o pripravnikih. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku OD. Stanovanja ni na razpolago. Pismene ponudbe s potrdili o izobrazbi in s kratkim apisom o zadnji zaposlitvi je treba dostaviti na naslov »Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj«, komisija za liadre, Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj. Razpis je veljaven do vključno 10. 6.1969. ško javnost doma, zavlačevanje pogajanj pa naj bi omogočilo Saigonu, da se politično in gospodarsko tako okrepi, da bo lahko porazil FNO. Razumljivo je, da je FNO natanko spregledala ta-namen in da je tudi s sedanjimi ofenzivnimi akcijami svojih sil pokazala, da se zna pogajati tudi z orožjem. Zanimivo je, kaj pravi k temu znani ameriški komentator Joseph Kraft: »Ko je druga stran naposled prišla na dan z novim predlogom desetih točk, so bili »prikriti« ameriški jastrebi vzhiče-ni. Dokazovali so, da je njihova politika doživela uspeh, da je druga stran v skrbeh in da je začela popuščati. Za prihodnost sp priporočili še večje zavlačevanje na pogovorih za začetek enostranskega umika ameriških čet. Toda napadi, ki so takoj sledili v Vietnamu, so uničili stališče jastrebov... Zakaj druga stran hoče mir v okviru političnega sporazuma. In že skrajni čas je že, da bi Nixonova vlada nedvoumno sprejela to dejstvo. Skrajni čas je že, da predsednik neha razvajati prikrite jastrebe, ki so se motili na vsakem koraku. Čas je že, da se osredotoči na pariška pogajanja, kjer je resnična pot do miru.« Pred nekaj dnevi so se razširile novice, ki so jih v Moskvi nekoliko pozneje potrdili, da je prišlo na kitaj-sko-sovjetski meji med Sin-kiangom in Kazahstanora do spopadov na reki Ussuri marca. Slišati je bilo tudi, da so Kitajci zasedli 24 km sovjetskega ozemlja. Ta incident se je zgodil v času, ko je predsednik vrhovnega sovjeta in član politbiroja KP SZ odšel na uradni obisk v Mongolijo in Severno Korejo. Mongolija je popolnoma na sovjetski strani, medtem ko je Pjongjang dosti bolj hladen do Moskve. Obisk Podgornega je tudi prišel nekaj dni potem, ko so Kitajci odgovorili na sovjetsko noto In predlagali razgovore o plovbi po Ussuriju in Amur-ju, toda šele prihodnji mesec, ko je na programu sklicanje posvetovanja partij v Moskvi. Ljudje dogodki Razpisna komisija za imenovanje upravnika Občinske knjižnice na Jesenicah razpisuje DELOVNO MESTO upravnika Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: upravnik mora biti strokovni delavec bibliotekarske stroke z minimalnim delovnim stažem 5 let. Kandidati morajo predložiti ustrezno izkazilo o strokovni izobrazbi in delovnem stažu. Poleg navedenega morajo kandidati predložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in potrdilo o nekaznovan ju. Prijave pošljite na naslov: Razpisna komisija pri Občinski knjižnici Jesenice v roku 15 dni po objavi razpisa. — Stanovanja ni na razpolago. OPOZARJAMO PREBIVALCE OBMOČJA KS BITNJE, da je prepovedano odlaganje odpadkov in smeti v bližnjih gozdovih in ob strugah potokov, ker to kvari videz naselja. Določen prostor za odlaganje odpadkov je v gramozni jami pri gasilskem domu. V bodoče bodo vsi kršitelji prijavljeni sodniku za prekrške in bodo morali vso navlako odstraniti na svoje stroške. SKS BITNJE Trajnožareče peči NA PREMOG - ODLIČNE ZAHODNONEMŠKE PROIZVODNJE KtiPPERSBUSCII SPET V ZALOGI PRI TRGOVSKEM PODJETJU »KURIVO« KRANJ, Gorenjcsavska 4 - tel. 21-192 — Povejte ml resnico, doktor. Ali je moja bolezen res hude nalezljiva? Jugoslovan ka najlepša v Evropi »Vsekakor je to Flaggova zadeva,« je dejal Peter, »šele danes dopoldne je bil tu In po vsem, kar sem slišal, Je nameraval Lisgard končno odpreti usta in spregovoriti. Ko me je poklical, se mi je zdelo, da se boji. Predtem je dvakrat poskušal pri Scot-land Yardu —« Hannil je zmignil z rameni. »Svojo izpoved narekujte raje seržantu Quinnu v zapisnik in opravite to v predsobi, ker ne bi hotel, da bi se tu kaj spremenilo, sicer Jih bom slišal od Flagga! Poznam ga!« Eden od kriminalnih uradnikov se je obrnil k Petru. »Prav torej, Sir pojdite z menoj!« Peter mu je sledil in na kratko povedal, kar je vedel. Seržant je vestno stenogra-firal. Nato je spet odšel v sobo in pustil Petra samega. Nekaj časa je sameval, nato pa se je odločil pridružiti se ostalim in je že prijel za kljuko, ko je na stopnišču zaslišal: »Trenutek, miss, kam pa bi radi?« Peter se Je naglo obrnil. Jane Selbv se je vrnila. Slišal Je še njen odločni odgovor na stražnikovo vprašanje pred vrati in pohitel ven. Najprej ga je brez besed presenečena gledala. »Peter, kaj pa vi tukaj delate? Ali 59 se je kaj zgodilo?« je vpra-iala nato zaskrbljeno. Sel je nasproti. »Za Lisgar-da gre,« je dejal. Zdrznila se je in prebiede-la. »Pa vendar ni — mrtev?« Peter je skoro neopazno prikimal. »Bojim se, da je tako.« »Kako strašno,« je samo šepnila. Videl je, da se opoteka, priskočil je in jo oprl. »Bolje je, da greste na svež zrak. Priskrbel vam bom taksi!« Objel jo je krog pasu in jo vodil po stopnicah na cesto. Sveži zrak jo je kmalu spet spravil k sebi in ko sta napravila nekaj korakov gor in dol, se je nekoliko osramočena obrnila k njemu. »Kako neumna sem, kajne? Saj niti ne vem, kaj me je prijelo.« Zgrozila se je. »Ubogi Mr. Lisgard- Kdo — kdo pa je storil to?« »Sove,« je dejal zategnje-no. »Toda, idejo imam ...!« Tako naglo je prenehal, da ga je začudeno pogledala. »Kakšno idejo?« Nasmeh okrog njegovih ustnic je bil mrzel in nevaren. »Imam idejo, ki je v določenih okoliščinah vredna suhega zlata, Jane, in če me vse ne vara, so dnevi Sov šteti! Ne — več zdaj nočem povedati! Pospremim vas domov in ...« Odločno je odkimala. »In kaj bo z vašim delom? Zaradi mene ne smete ničesar zamuditi, Peter. Prosim, pojdi- te nazaj gor!« Prijela ga je za roko. »Vidite, tu je že taksi. Le nikar ne skrbite zame!« Pomigal je taksiju, ji pomagal v voz in v zadnjem trenutku še sam skočil za njo. »Pospremim vas kos poti, ker imam nekaj opraviti.« Nista še bila daleč od hiše, ko je razburjena planila pokonci in kazala na veliko limuzino, ki je v tistem trenutku že šinila mimo. »To sta bila seržant Nevvall in Mr. Flagg.« Hitro se je obrnil in za hip še videl Mr. Flagga, ki je sedel v vozu namrščenega obraza in s cigaro v ustih, nato je avto že krenil okrog ovinka. »Zlodjeva smola, Nevvall,« je godrnjal med zobmi Flagg. »Ne vem, kaj bi dal, če bi lahko preprečil ta umor. Vrhu vsega pa Lisgard niti ni vedel kaj pomembnega in odločilnega. Edino, kar bi mi lahko povedal, bi bile podrobnosti pri najemanju članov in pa, kako se je seznanil z Mortimerjem Charkom. Ta zlodejec je gladek in nevaren kot strupenjača — in ravno tako smrtno nevaren, če prideš z njim v dotiko.« Medtem sta prispela v Keen Court, kjer sta že stala dva voza in kjer je krepak policist stražil pred veznim vhodom. Najprej ju je neza- upljivo pogledal, nato pa je spoznal Flagga in pozdravil. Debeli Inspektor mu je po-kimal. »Kdo pa je zgoraj?« — »Inspektor Hannil, seržant (mimi, dr. Graves in še neki gospod.« Flagg je, nekaj momljaje predse, stopal po stopnicah. Že od daleč ju je sprejel Hannil s kopico kletvic. »Zdaj si pa oglejte tega tepca, Mr. Flagg! Gre in dovoli pobegniti od tu moškemu, ki je po vsej priliki zagrešil umor.« Pri tem je kazal na policista, ki je ves skrušen stal pred njimi. »Tega pavlinu, tega Quinna pošljem v predsobo, da bi sestavil protokol z možakarjem, ki smo ga našli tu, pa se to zaspane potem sploh ne zmeni več zanj, temveč mu dovoli, da jo pobriše in vrhu vsega še z dekletom ob roki!« Stražnik se je jecljaje opravičeval. »Saj nisem vedel, da ga nameravate obdržati tu, Mr. Hannil. Mladi dami je postalo slabo, pa jo Je spremil na cesto, da bi jI preskrbe! taksi.« Flagg se je srdito oziral naokrog. »Kakšno čvekanje pa je vse to skupaj? Kdo je s kom odšel?« »Tisti Rae, reporter Ora-torja,« je odvrnil ispektor. Bil je neposredno na kraju dejanja, ko se je zgodilo, dekle pa je bilo Llsgardova tajnica ali knjigovodkinja ali nekaj podobnega — « Flagg mu je segel v besedo. »Z Raejem vse v redu in z dekletom tudi. Najbrž jo je spravil domov. Kdaj pa sta odšla? Prav dolgo ne more biti od tega.« »Komaj pred desetimi minutami,« je odvrnil srditi inspektor, »in Lisgard leži tu z luknjo v prsih.« Flagg se je prerinil v Lis-gardovo sobo. Policijski zdravnik je klečal poleg trupla in dvignil glavo, ko je vstopil višji inspektor Flagg. »Halo, Mr. Flagg, umor, brez vsakega dvoma!« »Nož?« je vprašal Flagg. »Mislim, da. Kolikor se da videti na prvi pogled, je rana samo ena in te si ni zadal sam. Storilec se je razumel na svoj posel.« »Da, dolgoletna praksa,« je pristavil jezno Flagg in gledal zdravnika, dokler ni končal svoje preiskave. »Pridite bliže, Nevvall, in si oglejte to reč. Natanko tako kot pri Mac Grathu, en sam vbod-Ijaj.« »In vselej je bil Rae zraven,« se je čudil Nevvall. »Nekateri ljudje imajo prav izrazito vohalo za neprijetnosti.« Flagg je sila slabe volje ko-račil po sobi gor in dol. »Hannil, povejte, kar veste!« je dejal končno. Inspektor je poročal po vrsti kratko in stvarno. »To je Raejcva verzija, Quinn je vse stenografiral,« je še pristavil. Nato je poročal izčrpno še Onimi sam, kaj je bil izpovedal Rae, in končno je kazalo, da se je Flagg pomiril. »Po moji sodbi se to precej natančno ujema z resni-cd. Lisgard je dvakrat telefoniral v Scotland Yard, mene pa ni bilo tam. Verjetno je sedel tu kot na žerjavici in je nazadnje poklical Raeja v Orator. Ste o tem poizvedovali?« Onimi Je potrdil. »Dekle v telefonski celici redakcije je okrog ene vzpostavila zvezo z njim. Tisti čas je bil v uredništvu.« »Nato je prišel sem in našel Lisgarda že mrtvega,« je nekoliko užaljen pristavil Hannil. Sporočil je takoj Scotland Yardu, od tam so obvestili naš revir in višji inspektor Law je poslal sem mene.« Važno se je odhrkal. »Ali ste slišali, kaj je povedal Rae o tistem možakarju Dargiju?« »Da, sem,« je kratko odgovoril Flagg. Hannil je pomenljivo poki-mal. »Meni se to zdi doslej najbolj utemeljeni sum. Rac ga je celo videl priti iz hiše. Iz poročila Raeja pa je tudi razvidno, da ga je opazil tudi Lisgard, kako Je oprezal okrog hiše in se ga Je bal, kot je povedal Raeju. AH boste izdali tiralico zanj, Mr. Flagg?« Zadnja leta, odkar se Jugoslovan ke udeležujejo tudi mednarodnih lepotnih tekmovanj, žanjejo same uspehe. Iz Maroka je prišla novica, da je bila Ljubljančanka Saša Zaje, sicer naša lanskoletna najlepša Slovenka in prva spremljevalka jugoslovanske lepotice Nataše Košir, izbrana za najlepše dekle Evrope za leto 1969. Zveneči naslov je Saši Zaje, sicer uslužbenki podjteja Obrtnik v Ljubljani, podelila mednarodna žirija ob prisotnosti maroškega kralja Hasana. Apetit v zraku Vse letalske družbe že dolgo časa razvajajo svoje potnike s tem, da jim nudijo izbrana jedila. Vse seveda zaradi konkurence Lansko leto na primer so potniki letalske družbe Air France pojedli v zraku kar 4,102.000 obrokov. Od tega je bilo 686 ton mesa, 19 ton gnjati, 2 toni divjačine, 28 ton rac, 7 ton puranov in drugo. Samo gosjih jeter je bilo 13 ton ter ena tona kaviarja. VODORAVNO: 1. kraj pri Karlovcu, kjer je velika tekstilna tovarna, 9. pismena kazen, 13. ime slov. pesnika »moderne« Ketteja, 14. ženska brez družbe, 15. število natisnjenih izvodov, 16. davni prebivalec Pirenejskega polotoka, 18. rimska boginja jeze, 19. važne električne naprave, 20. pripadnik juž-noslovanskega naroda, 22. kratica »absolutna atmosfera«, 23. nikalni prislov, 24. pokončni klavir, 27. grezilo, svinčnica, 29. močnata jed, 30. namen, nakana, 33. moško ime, 34. jed iz moke, jajc in mleka, 36. pristanišče na otoku Man v Irskem morju (Port), 37. nasprotje, nasprotna trditev. 1 2 3 4 5 6 1 8 9 10 11 12 13 14 15 n n 17 18 11 3 20 21 23 24 25 26 27 28 29 ■iO 31 32 33 34 35 36 37 NAVPIČNO: 1. kratica za sredstvo proti mrčesu (diklordi-feniltrikloretan), 2. prakanton v Švici, 3. italijanski revolucionar in borec za svobodo Italije, po katerem se imenuje italijanska partizanska divizija, ki se je borila na našem ozenilj11 (Giuseppe, 1807—1882), 4. želatina iz alg, 5. cvetlica, 6. grška črka, 7. kemični znak za silicij, 8. ime švedske filmske igralk« Ekberg, 9. zamah s sekiro, 10. varnostne zapore zaradi nale2' I ji vili bolezni, 11. rastlina zajedavka, 12. samec domače Per' nate živali, 17. kemični znak za bizmut, 19. število, 20. drug° Ime za tros (seme, množ.), 21. kdor dela slabe rime, 22. morsko letovišče ob vznožju Kavkaza (ZSSR), 25. žlahtni pl'n' ki se uporablja za svetlobno reklamo, 26. kratici avtorja »y soške kronike«, 27. laganje (množ.), 28. zidna obloga, 30. Per'^ pri repi, korenju, kolerabi, 31. poteg z nožem, 32. srbsK moško ime, 35. kemični znak za radon. Velika nagrada Loke 69 Prvi start jutri ob 15. uri • Škofja Loka je že od četrtka dalje vsa v znamenju največje športne prireditve v njeni zgodovini — ccstnohi- trostnih dirk za Veliko nagrado Loke 69. Slavnostno okrašeni Mestni trg in kopališče ob Poljansčici, rezervirano za tekmovalce, so zavzela vozila dirkačev. Na drogovih vzdolž ceste proti Petrolu vihrajo zastave 18 držav, ki pričajo, da je konkurenca tudi po narodnostni plati letos izredno pestra. Samo progo, vso gladko in že na pogled hitro, so zavarovali z slamnatimi balami, jo ozvočiii in ponekod obdali z žičnato mrežo, ki bo gledalce varovala pred morebitnimi nezgodami. Za funkcionarje, novinarje in goste je organizacijski komite na cilju dal postaviti veliko tribuno. Razsežni parkirni prostori ob tekmovalni stezi lahko »požro« nekaj tisoč motornih vozil. Celo naselje stojnic, namenjenih žejnim in lačnim gledalcem, dokazuje, da so prireditelji mislili na vse. # V poročilu z nedavne tiskovne konference o škofjeloški dirki smo zapisali, da bo startalo 114 dirkačev iz 17 držav. Toda iz informacijske pisarne so nam minulo sredo sporočili, da niti prvi niti drugi podatek več ne drži. Med kopico nekdanjih prijav, s katerimi so prireditelji tako ali tako računali (prav zato dokončnega števila nastopa- jočih vse do zadnjega ne bo moč točno ugotoviti), pa j« ena še posebno zanimiva. Gro za ekipo dirkačev iz Alžirije, ki so svojo udeležbo na Veliki nagradi Loke 69 prijaviH kar po telefonu iz Francije. Kasnejša brzojavna prošnja, podpisana od samega alžirskega ministra za šport, je organizacijski komite prepričala, da ni šlo za pomoto. Čeprav tekmovalci iz omenjene afriške drŽave predstavljajo popolno nezmako, so s« prireditelji odločili ugoditi njihovi prijavi. Torej bomo jutri lahko videli pri delu tudi mojstre jeklenih konjičkov iz Alžirije. 17 drogovom z državnimi zastavami pa so morali dodati še enega. # Iz pietete do švicarskega tekmovalca Dietra Ralnerja, ki se je lani na ovinku pri Plevni smrtno ponesrečil, so prireditelji sklenili številko 28, pod katero je startal nesrečni dirkač, pustiti prazno. Razen tega bodo jutri ob 10. (nadalj. na 12. str.) 'LsL hoteli \ "LsL hoteli TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pascu. Izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BLED-BOHINJ Prvi start jutri ob 15. uri Uspel koncert v Podnartu (nad a I j. z 11. str.) uri dopoldan nasproti mesta nezgode odkrili spominsko ploščo z njegovim imenom. # Prav je, da si še pred jutrišnjim startom (dirka se začne ob 15. uri) ogledamo trenutno veljavne kategorij-ske rekorde škofjeloške tekmovalne steze. (Po vrsti: LEGENDA tfftr: START Hft CILJ Wm ŠPORTNA, TRIBUNA SODNIK w PROSI C m prva pomoč © RADIO ZVEZA P PARKIRNI PROSTOG ¥ SMia vožnji 3 ime in priimek dirkača, znamka stroja, hitrost in leto, ko je bila dosežena. Križec pred imenom pomeni, da moža ni več med živimi). Razred motorjev do 50 cem: Hans Georg Anschcidt (ZRN), Suzuki — 110,005 km/h — 1968; do 125 cent: Ulf Svenson (švedska) Honda — 122,542 km h — 1964; do 250 cem: Silvio Grassetti (Italija), Be- nelli — 130,856 km h — 1968; do 350 cem: Gilberto Parlotti (Italija), Ducati — 128,979 km/h — 1967; do 500 cem: John Dodds (Avstralija), Norton Manx — 140,503 km/h (absolutni rekord proge) — 1968; prikolice do 500 cem: -f Johann Attenberg — -j- Jo-sef Schillinger (ZRN), BMW-RS - 131,068 km/h — 1968. I. G. ŠKOFJELOŠKA TEKMOVALNA ^ PROGA p I vzdolžni prof. proge 12500/1 m jama 3ec ori Seminar za vodstva mladinskih aktivov v Tržiču Preteklo soboto in nedeljo je bil v Tržiču seminar za vodstva mladinskih aktivov iz tržiške občine. Na semi- HISICO Z VRTIČKOM, velikim sadovnjakom, njivico, vinogradom (skupno 7000 nr) primerno za stanovanje ali vikend, na Dolenjskem, 32 km iz Ljubljaine, 10 minut od avtobusne postaje — po ugodni ceni prodam. Ogled in informacije v nedeljo 25/5 od 10.—15. ure v Stic-nf-Gaberje št. 34 (v bregu nad samostanom pri Gorskem Jožetu) narju je sodelovalo 60 mladincev in mladink, delali pa so v dveh skupinah. Prva skupina je razpravljala o ustanavljanju mladinskih aktivov na terenu, sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in analizirala letošnje volitve. V drugi skupini pa so se pogovarjali predvsem o vključevanju mladih v samoupravne organe v delovnih organizacijah ter o vlogi in delu političnih organizacij v delovnih organizacijah. Vsem udeležencem seminarja je ob zaključku govoril tudi predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak o gospodarskem položaju tržiške občine v letošnjem letu. V. G. Medrepubliški turnir v kegljanju Danes (sobota) bo na avtomatskem kegljišču v Kranju v počastitev meseca mladosti kegljaški turnir mladinskih republiških reprezentanc. V vsakem moštvu bo nastopilo po šest tekmovalcev. Nastopili pa bodo tekmovalci iz vseh šestih republik. Vreme Nad dobršnim delom Evrope se zadržuje področje visokega zračnega pritiska. — Zato bo tudi v prihodnjih dneh še suho vreme. Pričakujemo pretežno sončno in postopoma toplejše vreme. D nuovissimo GOLF HOTEL a Bled vi invita prestandale i snoi servizi! Camere modernamente ammobigliate, con bagni, toilette e telefono, ottima cucina, tre ristoranti, posti di ritrovo, caffe, dancing ecc. Due piscine con acqua termale, tereni sportivi per tennis, grandi parchi. In attesa di una Sua prossima visita, siamo certi che poi sempre ci darete preferenza. Upokojenski pevski zbor iz Kranja pod Vodstvom dirigenta Franceta Marolta letos marljivo dela, saj je priredil že vrsto nastopov, minulo nedeljo pa je imel samostojni koncert v dvorani kulturnega doma v Podnartu. Domala polna dvorana je z navduše- njem pozdravila nastopajoče. Poslušalci so bili zlasti navdušeni nad rusko narodno pesmijo Dvanajst razbojnikov. Vse priznanje gre solistu Franju Feldinu, čigar bariton je osvojil prisotne. A. Mara Kranj TOVARNA TEKSTILNIH STROJEV IN NAPRAV TAKOJ ZAPOSLI: 1. samostojnega zunanjetrgovinskega referenta 2. več strugarjev, rezkalcev in ključavničarjev 3. več priučenih kovinarskih delavcev Zahtevani pogoji so naslednji: pod 1. — usposobljenost za izvajanje tehnike uvoznih in izvoznih poslov; — aktivno znanje nemščine; — dovršena najmanj srednja strokovna izobrazba pod 2. — dovršena poklicna šola z najmanj enoletno prakso pod 3. — večletna praksa v kovinski industriji — odslužen vojaški rok. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja »Kovinar«, Savska cesta 22, Kranj 0 m konfekci je Modna oblačila i Ljubljana, Tolstojeva 9a Pravkar smo prejeli na zalogo letne obleke in hlače Oglejte si pestro izbiro v naših prodajalnah V KRANJU, 11 A 2 (pri kinu Center) NA JESENICAH, Cesta Maršala Tita 35 UGODEN NAKUP NA KREDIT BREZ POROKOV ZA 6 MESECEV U/V m* ^ 8 1 c j t e si izredno lepo sotesko na poti v KO RTE JTrbgern) • Trbgerneklainm M» obiščite gostilno FRANZL samo 11 km od Železne Kaplje f*0 SLEDI GORENJA VASA PRILOŽNOST Brez odlašanja sledite izdel kom GORENJA. Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na ^zglednico napišite poleg svo-iega naslova, številko garancijskega lista izdelka GORENJE, ki ga imate. ^e izdelka nimate, pa četudi 8a ne nameravate kupiti, po-H)ite samo razglednico s svojim naslovom na GORENJE tovarna gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA) GOSTILNA M U LE J TO KI domača hr^na izbrane pijače prenočišča VABLJENI vsak dan Prijazno vas vabi • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko GOSTILNA M L E Č N I K KlrschenUuar — Kotunuvra KI L. L. W II I II 15 km od IJubot|ak«ga predor* ob cesti v Ctlovtc 4liuilllHIIMMIIHIMHIUHIHI»lllll»lillMHIIIHIHHlMMIUI NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM Ij TERPIN TVRDKA [ustanovljena leta 1927) ŠTEVERJAN (S Floriano del Collio) GORIZIA — ITALIA tel 87218 (3 km od Gorice) TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NIBBI (z električnim vžigom in lučmi) V zalogi imamo še sledeče stroje: MOTORNE KOSILNICE 10— 13KS in Diesel — motokulti-vatorje 14—18 KS tovarne NIBBI KOSILNICE tovarne ALPINA KOSILNICE tovarne IRUS TRAKTORJI od 30 do 80 KS na dvo ali štiripogonska kolesa tovarne LAMORGHINI STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAMBELLI BENCINSKE IN DIESEL motorje tovarne LOMBARDINI ZA VSE STROJE VELJA ENOLETNA GARANCIJA ZANJE IMAMO S1ALNO V ZALOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS PIŠITE V SLOVENŠČINI NA RAZPOLAGO SMO VAM ZA VSA POJASNILA I yf obiščite > nas v 160 _ trgovinah m po % gorenjski IVIL.A Josef Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: strauss STROJE in APARATE za ob delavo lesa, sintetičnih snovi, kovin in kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kamnov in kovin. OKOVJE, stavbeno in pohišt veno okovje, železnina ' * Jm*W S MmT f MKT J J ^m*7 S ^mV f JmW * MLV * Jm** * JT * SkWm*m Magacin Madotto - Fužine (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji — na desni strani ceste) VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO PO NIZKIH CENAH # damske jutranjke, komplete in kostime, % perilo za otroke, ženske in moške, % visoke in nizke čevlje razprodaja pralnih strojev CANDY 68 - ALGAR — IGNIS — po izred- no nizki ceni Lit 65.000 Postrežemo vam tudi z vsemi gospodinjskimi stroji in pripomočki. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE. ELEKTRO - EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — TRBIŽ, telefon 21-37 vam nudi po izredno nizkih cenah: # električne potrebščine % pralne stroje % radio — televizijske aparate % šivalne stroje — dvokolesa # vozičke — peči na olje — Olivetti računske i pisalne stroje auto radio Blaupunkt in Grundlg S t režemo v slovenščini! — Poseben popust za izvoz. ■■■■■■■■■■•■■■■••■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■■a RAZPISNA KOMISIJA PRI KMETIJSKI ZADRUGI NAKLO razpisuje mesto direktorja POGOJI: Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat še: Visoko ali višjo izobrazbo agronomske smeri s 5 oziroma 10 let prakse v kmetijski organizaciji. K prijavi z opisom dosedanjih službovanj priložite prepis spričevala o šolski izobrazbi in potrdilo o ne-kaznovanju Prijavo pošljite razpisni komisiji pri KZ Naklo do vključno 10. 6.1969. KOVINAR KRANJ Savska c. 22 proda na licitaciji dne 28. 5. 1969 ob 9.30 v prostorih podjetja STRUŽNICO 250X 4000 mm na transmisijski pogon s priborom, IZKLICNA CENA 7.500.00 N din HORIZONTALNI REZ-KALNI STROJ z ročnim premikom in elektromotorjem, IZKLICNA CENA 1.500.00 N din NAPRAVO ZA PESKANJE IZKLICNA CENA 13.205.50 N din KALILNO PEC Z REGULACIJSKO NAPRAVO IZKLICNA CENA 500.00 N din Lesna industrija Kranj razpisuje ZA PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV 1. 1 PRENOSNE KOVINSKE SUŠILNICE 2. 1 MOTORNE ŽAGE — VERIŽNA 3. 5 ELEKTROMOTORJEV za istosmernl tok 4. 2 KOVANA LESTENCA 5. 1 ŠIVALNI STROJ »SINGER« — ROČNI 5. 1 STROJ ZA REZANJE DRVONITNIH PALČK Licitacija bo v soboto, dne 31.5.1969, ob 9. uri na obratu Preddvor. Interesenti si lahko ogledajo navedena osnovna sredstva, in sicer pod zaporedno številko L, 2., 3., 4. in 5. na obratu Preddvor, pod zaporedno številko 6. pa na obratu Kranj, Partizanska 26. Predhodne informacije dobite v komercialnem sektorju, Kranj, Partizanska 26, telefon 21-232 ali 21-233. OBVEŠČAMO POTROŠNIKE NASELIJ KLANEC, PLANINA, DA SMO ODPRLI NOVO PRODAJALNO MESA NA KLANCU, Cesta talcev 7, pri Grašiču, p. d. pri Blažunu. Prodajalna je bila odprta dne 22. maja ob 8. uri in bo poslovala vsak dan od 7.—12. in od 14.—17. ure, razen ob nedeljah in ponedeljkih popoldne, ko bo mesnica zaprta. Prodajalna bo imela stalno na zalogi vse vrste svežega mesa, mesnih izdelkov, perutnine, jajc, mlečnih izdelkov in konzerv. Potrudili se bomo, da vas bomo oskrbovali s kvalitetnimi izdelki. PRIPOROČA SE KOLEKTIV OBRATA KLAVNICE. Vpisujte obveznice za modernizacijo železnic! GOSPODARSKE ORGANIZACIJE! Obveznice za modernizacijo železnic vam omogočajo 6-odstotne obresti in 3-odstotni popust od vrednosti obveznic — pri prevozu blaga na vseh relacijah Jugoslovanskih železnic letos, prihodnje leto in leta 1971. Obveznice lahko vplačate takoj ali v 10-mesečnih obrokih. DELAVCI! ODLOČITE SE ZA IZREDNO UGODEN NAČIN VARČEVANJAI VPISANE OBVEZNICE VAM PRINAŠAJO: «■» obveznice v vrednosti 500 din — brezplačno karto za potovanje V 1. razredu vseh vlakov v obe smeri po Jugoslaviji in —- 6 % obresti, to je okrog 150 din; — obveznice v vrednosti 1000 din — 3 brezplačne, brezimenske karte 1. razreda za vse vlake za potovanja po Jugoslaviji v obe smeri in — 6 % obresti, to je okrog 300 din. SODELOVALI BOSTE TUDI V NAGRADNEM ŽREBANJU IN LAHKO ZASTONJ POTOVALI ZA 5 ALI 10 DNI V INOZEMSTVO TER LETOVALI NA NAŠEM MORJU. OBVEZNICE LAHKO VPLAČATE TAKOJ ALI V NAJVEČ 24 MESEČNIH OBROKIH. POSLUŽITE SE UGODNEGA VARČEVANJA IN VLAGANJA SREDSTEV! VPISUJTE OBVEZNICE ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE! Mala flora Slovenije ALOŽBA 2843 VRST IN PODVRST DIVJE RASTOČIH RASTLIN. 600 STRANI IN NAD 200 ILUSTRACIJ. Enostaven določevalni ključ za posamezne rastlinske vrste. Delo univ. prof. dr. A. Martinčiča, dr. F. Sušnika in sodelavcev. Knjiga za vse ljubitelje narave. Prednaročila do 1. junija. Cena 60 Ndin. Po izidu bo cena višja! Naročila sprejemajo vse knjigarne, z naročilnico v tem oglasu pa Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2. NAROČILNICA ZA »MALO FLORO SLOVENIJE« Podplsanl(a)________________________________________ poklic ■ ■ ■ naslov____ - zaposlitev _; . _ nepreklicno naročam knjigo »MALA FLORA SLOVENIJE« po subskripcijski ceni' 60 Ndin. Knjigo bom plačal(a) takoj po prejemu položnice v celoti, a najkasneje do 1. julija 1969, v nasprotnem primeru pa pristanem, da mi jo izroči založba po knjigotrški ceni. Knjigo želim: na dom — v službo — prevzamem osebno v založbi. Datum: Podpis, za pravne osebe tudi žig 37375030603046^440261686139513730896734851^7127516016725^87^^9731^71303020161071035^059^37305^139943307^7613737373^^940179438^7373579141733^67676771975773 SOBOTA — 24. MATA 1969 Tradicija tržiškega čevljarstva (20) Kako sem postal strokovni učitelj Nekaj let po prvi svetovni vojni je postal državni strokovni učitelj za čevljarsko stroko Ljubljančan Jože Stein-*nann, ki se izšolal v inozemstvu. Poučeval je čevljarske Vajence v Ljubljani, poleg tega pa je vodil številne strokov-ne tečaje za mojstre in pomočnike po vsej Sloveniji. Tudi v Tržiču je bil 1. 1930 tak čevljarski tečaj, ki se ga je udeležilo Precej mojstrov in pomočnikov. Tečaj je bil poleti. J. Steinmann je povsod, kjer je imel tečaj in če je bilo čevljarskih vajencev vsaj za en razred, pomagal vpeljati kakš-nega sposobnega mojstra za pouk vajencev v strokovni šoli. Naš domači strokovni učitelj Alojz Mehle je prav tisti čas zaradi bolezni odpovedal poučevanje vajencev na strokovni šoli. Na priporočilo Mehleta in Steinmanna je upravitelj i A. Lajovic povabil mene, naj bi prevzel strokovni pouk čevljarskih vajencev. Vabilo sem sicer z veseljem sprejel, toda z veliko bojaznijo, ker sem se čutil preslabega. Sprejmem, sem rekel Lajovicu, če ne bom mogel, bom pustil. fi»krat sem bil še pomočnik pri svojem očetu. . V tistih letih je Steinmann imel v Ljubljani celo tečaj za "Atelje ljudskih šol, ki naj bi Poučevali čevljarske vajeince ^strokovnem risanju na ta-k'h šolah, kjer ne bi bilo sposobnih čevljarskih mojstrov. No, tega v Tržiču ni bilo treba. Tako sem kot »jungerski ^oniošter:« v nedeljo, 5. ok- i tobra 1930 stopil v razred z nekim, danes lahko mirno re- j Cern da nevrednim ponosom. Zbrani vajenci so bili novinci iz prvega razreda, v drugem in tretjem razredu pa starejši, ki so bili prej že Meh'etovi učenci. Takoj sem spoznal prvo težavo: sistematični pouk. Z novinci sem začel učno tvarino — strokovno risanje — od začetka, starejšim pa sem dal naloge iz risanja kot ponavljanje ter jim razložil nekaj sprememb iz teoretičnega risanja, kakor mi je ukazal Sleininanm. Kak- šnega učnega načrta za čevljarski pouk ni bilo. Vsak strokovni predavatelj si ga je moral sam ustvariti po svojem znanju. V prvih letih poučevanja sem dvakrat obiskal J. Stekimamna, ki je poučeval na Prulah v Ljubljani. Smel sem prisostvovati njegovemu pouku; spoznal sem njegov način poučevanja in s tem precej pridobil. Ker sem stremel za večjim napredkom v šoli. sem poleti 1932, med počitinicanii, odšel na Dunaj, kjer sem se v že omenjeni šoli udeležil dvomesečnega tečaja. Strokovni učitelj je bil tedaj Robert Kno-fel. si« ustanovitelja šole Rob. Kndfla, že omenjenega reformatorja čevljarske stroke v 19. stoletju. Bil sem tudi naročnik na strokovni časopis »Der osterreichische Schuhmachermeister«, ker slovenskih učbenikov za čevljarsko stroko niismo imeli. V letu 1933 sem v Ljubljani opravil mojstrski izpit. O nadaljnjem poučevanju vajencev bom pisal pozneje.) 17. ŽIVLJENJA ČEVLJARJEV PO PRVI SVETOVNI VOJNI Z nastankom bivše Jugoslavije oz. kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je postal položaj za tržiške čevljarje precej ugoden. Kozinova tovarna čevljev je bila najpomembnejši, najmodernejši obrat v novi državi. Že med vojno so imeli čevljarji dosti dela (tisti seveda, ki niso bili vojaki). Obratovalo je več večjih obrtnih delavnic, npr. Jožef Klofutar, Peter Gregorc, Lud. Grassmeicr, Š. Srečnik, K. Golmajer, Kari Dobrin ter po vojni P. Bo-himc. Številni trgovci iz južnih delov države, med njimi tudi razni prekupčevalci, so stalno hodili v Tržič po »cipele.« Razen navedenih obratov je bilo v Tržiču in okolici še več manjših čevljarskih delavnic, kjer je delal npr. mojster s svojimi sinovi ali z enim pomočnikom ali vajencem čevlje po meri oz. po naročilu ali pa na zalogo. Vse te čevlje so pokupili trgovci iz južnih delov države. V prvih povojnih letih so se mnogi čevljarski pomočniki ali tovarniški delavci osamosvojili ter pričeli delati »na svoje« — v upanju seveda, priti do večjega premoženja, si kupiti hišico (to se je nekaterim tudi posrečilo) itd. 'Za pridobitev obrtne pravice je zadostovalo predložiti spričevalo bivše nedeljske ponav-1 jalne ali obrtne nadaljevalne šole, s katerim je bil prosilec proglašen za pomočnika, ter vplačati pri občinski oz. ok- rajni oblasti predpisano takso. Obvezen mojstrski izpit za privatno obrt je bil potreben šele od leta 1932 dalje. Vsak čevljarski- mojster si je skušal dobiti stalnega odjemalca — če že ne v L j ubijani, pa v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu itd. Ko je minil prvi naval trgovcev z juga, so bili čevljarji namreč prisiljeni tudi ponujati svoje izdelke trgovcem. Nastala je večja konkurenca, cene so padale, to pa so trgovci dobro izkoriščali. Kdor je bil pri svojem delu navezan le na svoje roke, je čedalje težje izhajal. Kdor pa si je mogel poleg šivalnega stroja nabaviti vsaj še čistilni stroj, je pa to konkurenco že lažje zmagoval. Andrej Tišler Gorenjski krojit* in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL y.. »Kaj? Kaj? Takrat smo sklenili, da ne bomo Prej na delo v rudnik, dokler ne prisilimo ade, da doseže mir, pa se ti pojavi zastopnik "ije avstrijskih rudarjev in nas začne prepriče-.lltl. da za tako stavko ni primeren čas, ker se ?e na Dunaju in v drugih tovarnah in rudnikih cesarstvu že končala in da bi bilo treba novo PPeJ temeljito pripraviti, če hočemo, da bi uspe-*»« bi Pahor rad priklical ženi v spomin letošnji • januar ki se ženi zdi že daleč kakor daljna Preteklost. »Sicer pa tudi v Ljubljani ni bilo 'Ugače! Naš Kristan je pozival, naj delavstvo Sedaj odloži puške na tla in naj bo raje pri-j. aVljeno na kasnejši boj. Na Jesenicah so stro-y?Vn\ zaupniki rotili delavstvo, naj se ne da ^ Peljati v nepremišljena dejanja. In vse to po ' v°dilih dunajskega socialnodemokratskega vod- va. Namesto da bi zanetili in ra/.netili revo- Cllo, so gasili plamene, ki so naznanjali splošen j^/ar- • . Ho, in aprila so nas že skušali prisiliti j nas povojačiti z ukazom, da moramo vsi ru-j^rli nositi vojaške čepice. Celo stotnijo voja-, V in dva generala so poslali k nam, da bi nas 8 enHl prisilili. Dva dni smo stavkali in zopet i,i,Pr'^n .gasilci' in nas pregovorili, da smo se Uklonili.« »Boljši zaslužek in preskrbo ste si vendarle Pr,horili.« fatil Fav n'^' Kolikor so nam zvišali, so podra-Toda ne gre samo za to. Tu gre za poni-stvJC' k* ga m mo^ Preboleti! Tu gre za suženj-c:°» h kateremu so nas prisilili z militariza- J0 rudnika! V vojake so nas spremenili!« tla *f eno ste ostali doma in vam ni bilo treba lronto. Tudi drugje so se uklonili.« tov* tržiške delavce v Kozinovi čevljarski £j a£ni?« vprašuje Pahor in se spomni nekega nka v .Napreju' o stavki čevljarskih delavcev v Tržiču na Gorenjskem konec marca letos, s katero so izsilili malenkostno povišanje mezd, in tožb tržiškega poročevalca,, ki je nekako takole opisal položaj v tržiški tovarni obutve: Tisti, ki delamo v podjetjih pod vojnodajatvenimi zakoni, si ne upamo položiti niti zaradi nizkega zaslužka. Saj veste — .einrueken machen', to je strah, pred katerim celo žegen ne pomaga. Človek raje spi doma lačen, kakor drugod tudi — lačen, s čimer je poročevalec označil strah delavstva pred vpoklici v vojsko in pred fronto. »No, da, tamkajšnje delavstvo je politično in strokovno večidel neorganizirano. Zato lahko z njim pometajo, kakor hočejo.« »Pa ste tu v Idriji, kjer ste se puntali, dosegli kaj več?« vprašuje Pahorjeva, pri zadnjih besedah pa se ji pozna, da se boji, da mož ne bo zaradi njenega vprašanja vzrojil. Toda Pahorja ženino vprašanje ne vrže v jezo. Ve, da žena misli julijsko stavko, ki so jo osmega julija letos začeli z zahtevami o takojšnji ukinitvi ponižujoče militarizacije rudnika. »V vojake te spremene, da jih moraš ponižno ubogati kakor pes. Toda mi nismo psi! Smo ljudje! To smo jim morali dopovedati. In ne samo to! Postavili smo svoj delavski svet po boljševiškem vzoru. Ta naj bi vodil naš boj proti podjetju in vojski, ki nam je zagrozila z naglimi sodišči in smrtnimi kaznimi. Pa nas niso pokorili, ne vojska, ne direkcija rudnika, marveč ... človek bi najraje pljunil . .. zopet oni naši zgoraj. Petejan in čobal, .gasilca' prekleta! Ta dva sta prišla gasit požar, ki smo ga prižgali. Celo klerikalni .Slovenec' ju je pohvalil, da sta z vso silo pritiskala na nas, naj prenehamo s stavko in gremo delat.'Pretentala sta delavski svet, da je predlagal naj bi že po treh dneh prenehali stavkati, pa smo se tej zahtevi postavili po robu. Terjali smo zagotovila, da bodo naše zahteve izpolnili ali pa bomo čez osem dni vnovič zaprli rudnik. Opazili smo studi, ki se je loteval direkcije, ki je postala popust-Ijivejša, saj smo najprej dosegli petnajstod-stotno zvišanje draginjskih doklad, a konec julija so pri pogajanjih z našo delegacijo na Dunaju ta odstotek še povišali . . . Toda glavnega, glavnega vseeno nismo dosegli, zakaj naši .gasilci' so gasilci. Gasili so ne samo pri nas, povsod. V času naše stavke sc niso postavili po robu prepovedi protestnih shodov na Jesenicah, nam pa je .Naprej' delil nauke, češ da smo dosegli dovolj in da je naša dolžnost, da smo doslej pokorni navodilom stranke, ki se je letos spremenila v pravo stranko .gasilcev'. Gasili so pri nas, gasili v Miljah, gasili na Jesenicah, gasili, vse do nedavnega v Pulju. In gase, še vedno gase, ministrirajo meščanskim strankam, med ljudstvi pa vre, vre, vre, pa ni nikogar, ki bi ta vrenja združil v silo, v požar, v katerem bi zgorela preteklost, suženjstvo, zatiranje, se v njem prečistila in prekalila pravica, ki naj bi vladala ljudem poslej, naša delavska pravica, pravica, ki ne bo dopuščala nobene krivice več, prav nobene krivice več ...« »Lepo misliš, a take pravice najbrž nikoli ne bo.« »Bo, bo! Te vere človek ne sme izgubiti! Ko bi jo izgubili, bi bil delavski boj že vnaprej izgubljen. Pa ne samo delavski, marveč tudi naš narodni boj. Ti bi že morala te stvari bolje poznati in razumeti.« »Ženska sem. Ženske pa . ..« »Tudi Slavkova mama je ženska, pa je vseeno organizirana socialistka. Je tako, Slavko?« »Seveda,« odvrne Slavko, ki je rudarjeve besede še v pravem času ujel, da je lahko odgovoril. »Socialistka je. Tudi moj tata je bil socialist.« »In tudi ti boš, čeprav boš izobraženec, kajne?« »Bom, prav gotovo bom,« odvrne Slavko, čeprav ga mučijo sedaj druge skrbi, kakor te, kaj bo, ko bo odrasel. Čaka ga vendar priprava za slovensko šolsko nalogo. Jutri jo bodo pisali, nalogo o domovini. Profesor jim je proti svoji navadi že vnaprej povedal približen naslov, dal jim je napotke, mimo tega pa jim je že ves teden razlagal, do kam je segala Slovenija nekoč in v kakšne ozke meje so jo v stoletjih nemških vladavin stisnili, zdaj pa bi radi še ta košček zemlje, ki je na zemljevidu podoben človeškemu srcu, razsekali na kose, kakor da slovensko ljudstvo nima pravice do lastnega samostojnega življenja, do svoje dežele, jezika, kulture in na-| predka kakor drugi večji in veliki narodi. Po Prešernovih stopinjah V soboto, 31. t. m., se bo odpravilo na pot osemdeset naših naročnikov. Potovali bomo v dveh udobnih avtobusih kranjske Creine. Da bi združili prijetno s poučnim, smo si za smer poti izbrali take kraje, ki so kakorkoli zvezani z imenom našega Prešerna. Pa tudi to smo imeli v mislih, da je prav, če naši ljudje spoznajo kraje, kjer še žive zamejski Slovenci S svojimi obiski bomo v njih utrdili vero, da niso in ne bodo nikoli pozabljeni. Nikoli ne smemo izgubiti iz misli bridkega dejstva, da se medtem ko nas v svobodni domovini preplavlja le skrb za čim višji osebni in stanovanjski standard, naši rojaki v zamejstvu bore za najosnovnejšo človeško pravico — za pravico, da bi smeli uporabljati v vsakdanjem in v javnem življenju svoj materni jezik. Zato je močno prav, da te naše rojake v zamejstvu obiščemo, se pogovorimo ž njimi in jih na ta način moralno podpremo v boju, ki ga bijejo že sto let in več ... Morda pa bo ta kratek opis poti, ki jo bodo sedaj opravili t: izžrebani naročniki Glasa, spodbudil še koga, da se bo podal po naših stopinjah — spoznal bo čudovite lepote slovenske zemlje — zemlje, ki pa se ne sme več imenovati slovenska . .. SMER POTOVANJA Res, da nam je za vso pot odmerjen le en sam dan — a skušali bomo kljub temu, dotakniti se vsaj najpomembnejših krajev na Koroškem in v Kanalski dolini, ki so tako ali drugače v zvezi s Prešernom; ki je hodil tod pred nekaj manj kot poldrugim stoletjem . .. — Se bomo pa v trgovinah in ob kramarskih stojnicah malo manj mudili! Iz Kranja nas bo pot vodila najprej čez Ljubelj naravnost do Celovca. Nadaljevali bomo takoj pot do Gospe svete. Nazajgrede se bomo za nekaj minut ustavili v Celovcu, kjer je Prešeren 1. 1832 opravljal odvetniški in sodniški izpit. Iz Celovca bomo krenili čez Krivd Vrbo v Biatogiad, čez Trg in ob Osoj-skem jezeru do Sentruperta, kjer bomo počastili spomin Prešernove matere, ki je tu pokopana. Od šentruperla nas bo pot vodila do Vrbe ob Vrbskem jezeru, od tu pa čez Gure do Bilčovsa in nato do Kožentavre, kjer nas bo čakalo pripravljeno kosilo in enourni počitek. Popoldne, čimpreje, se bomo odpravili po Roža mimo Bistrice, Šentjakoba in Malošč ter skozi Beljak do Podkloštra in avstrijsko-italijanske meje na Kokovem. Potem bomo hiteli mimo Trbiža in pod Višarjami do Ovčje vesi v dolini Zajezerom. Od tu nas bo čakala le še kratka pot do Ukev in Naborjeta. Ob povratku se bomo ustavili v Trbižu in se nato v prvih večernih urah, mimo Kranjske gore napotili' domov. Da pa bi udeleženci tega Glasovega potovanja čimbolj spoznali kraje in zgodovinske dogodke v zvezi z njimi, bosta skrbela vodnika v obeh avtobusih. Del njune pripovedi bomo objavili v tej in prihodnji številki Glasa. GOSPOSVETSKO POLJE So kraji, ki jih mora sleherni Slovenec in sleherna Slovenka vsaj enkrat v življenju obiskati. Tak kraj je npr. gorenjska Vrba z rojstno hišo našega pesniškega prvaka, tak kraj je Kranj, s Prešernovim grobom in njegovim spominskim muzejem, tak kraj je tudi Gospcsvetsko polje, ki leži le, osem km severno od Celovca. Tu bomo obiskali cerkev pri Gospe sveti in vojvodski prestol. Tu je preprost slovenski kmet ustoličil vsakokratnega koroškega vojvodo. Slovesni obred ustoličevanja je znan že iz 1.1161. Prvi trdni in natančni opisi pa so bili zapisani po 1. 1286, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen Majnard Tirolski. Starodavna šega je zahtevala, da izroči vojvodi oblast kmet, ki sedi na knežjem kamnu (sedaj je ta kr-nen — pravzaprav odlomi jeni vrh rimskega stebra — v celovškem muzeju) na polju pod Krnskim pradom. Slovesni obredi so se potem nadaljevali v cerkvi Gcspe svete; popoldne pa je novi knez delil fevde in pravico z vojvodskoga stola, ki še sedaj SU;.!; sredi Gcsj^svci .»'.•?•:3 polja. Zadnji gospodar Koroške, ki se je dal ustoličiti po starodavni slovenski šegi, je bil Ernest Železni. To se je dogodilo 18. marca leta 1414. PREŠERNOVA CELOVŠKA DOBA Bilo je v začetku leta 1832, ko se je Prešeren odpravil v Celovec (s podporo strica Franca Prešerna), da bi tamkaj opravil odvetniški in sodniški izpit — potreben za samostojno advokaturo, na katero je pesnik slej kopre j računal. Za pripravo na izpite si je izgovoril polletno bivanje v Celovcu — vendar vse tako kaže, da gradiva ni prav marljivo študiral. Raje se je vdajal literarnemu delu in korespondenci, ki je prav iz te dobe najobilnejša — kar je pač imamo od Prešerna. Končno, bilo je to v maju 1832, je Prešeren izpit položil — toda ne s tako odličnim uspehom, kot vse izpite dotlej. Odvetniški izpit je Prešernu prinesel zadnjo, še pozitivno oceno — le zadostno . . . Domnevati smemo, da je Prešeren tudi na obiske rad potoval iz Celovca. Če je obiskal starega strica Antona Muhovca v Štebuju pri Globasnici, ni izpričano. Pač pa vemo, da je dne 2. februarja 1832 skupaj s Slomškom obiskal učenega slavista in pesnika Urbana Jarnika, župnika v Blatogradu. In ne bo odveč, ko bomo že brali Jarnikovo spominsko ploščo v cerkvi, da se bomo ozrli še na prižnico, s katere je na binkoštni ponedeljek I. 1838 Anton Martin Slomšek govoril čudovito pridigo »o dolžnosti svoj materni jezik spoštovati.« Blatograd je bil tedaj še popolnoma slovenski, danes o našem jeziku, ki je še pred dobrim stoletjem imel polno veljavo v teh krajih, ni več sledu . . Pač, le kaka stara zenička plaho prizna, da razume »malo po slovenje . . .« Kako naglo napreduje potujčevanje slovenskega življa na Koroškem (pa tudi drugje v zamejstvu) je dokaz že v ljudskem št"tiu. ki ga sicer nikoli niso opravi'»i nam naklonjeni cesarski uradniki, še 1. 1857 so našteli v Celovcu 9414 Slovencev in le 3419 Nemcev. Torej 63,70 0"o Slovencev in 36,30 % Nemcev! Danes je razmerje drugačno, seveda nam v škodo. Celovec je že skoro popolnoma nemški, le skromna manjšina govori še po »slovenje« . . . Seveda mora biti celovško nemštvo še močno oplojeno s slovensko krvjo, saj se še ni zgodilo, da bi kameniti zmaj (izklesan iz klo-ritovega skrilavca s Križne gore in postavljen 1. 1636 na celovški Novi trq) pomicjal z repom — kajti rečeno je, da bo to stor-il. čim bo šel mimo kak čistokrven celovški Nemec ... OSOJSKO JEZERO Posebno doživetje utegne biti za popotnika po Prešernovih stopinjah vožnja ob severnem bregu Osojskega jezera. Le kdo ne pozna Aškerčeve balade o Mutcu Osojskem? O nesrečnem poljskem kralju Bo-leslavu, ki je opravljal hudo pokoro do smrti v samostanu ob Osojskem jezeru. Osojsko jezero je med koroškimi jezeri najbolj temačno in tihotno. Z obeh bregov silijo k jezeru visoke gore. V dolžino meri Osojsko jezero 11 km, široko je 600 m do 1500 m, globoko pa je 47 m. Pesnik je dobro pogodil vzdušje in lego tega jezera, ko je zapisal verze: Pozdravljam te, oj temni stoletni samostan, pozdravljam te, zelena jezerska tiha plan! Prelepi skriti biser, koroške ti zemlje, bo 11 miru kraj tebe, tu našlo mi srce? In prav na koncu, na jugozahodni obali jezera, leži katoliškoprotestantska vasica Šentrupert. Tu je pascl katoliške ovce — od 1.1842 do 1.1856 — pesnikov brat Jurij Prešeren. Pri njem je živela tudi stara Ribička, Mina Prešeren, roj. Svetina. Zamerile so se ji družinske razmere na domu v Vrbi pa je poiskala zavetja pri mlajšem svojem sinu. Umrla je 25. aprila 1842 v šentrupertu, kjer je tudi pokopana. Starejši sin, naš pesnik, France je pri?e! le še k njenemu grobu . . . Č. Z. (1U inje prihctlnjič) OpalPski zaklad JULIUS MADER Američani, Angleži in Francozi so doslej dali o zlatu, ki so ga zaplenili v svojih okupacijskih conah, zelo meglene izjave. Tudi v izjavah takratnega zunanjega ministra ZDA Georgea C. Marshalia in njegovega britanskega kolege Erne-sta Bev/ina o višini do tedaj sprejetih nemških reparacij nI bilo nobene besede o zlatu, ki so ga zahodni zavezniki zaplenili. Glede Sovjetske zveze pa je bila v Potsdainskem sporazumu določba: »Sovjetska vlada se odpove vsemu zlatu, ki bi ga zavezniške čete v Nemčiji zaplenile.« Po temeljitih raziskavah je bilo mogoče dognati le to, da so anglo-ameri.ške oblasti zasegle v Nemčiji in nekaterih nevtralnih državah Evrope 277 000 kilogramov od nacistov nakopičenega zlata. Od tega so 220 ton našli na področju Nemčije, 50 jih je jr».vila Švica, 7 pa švedska, če to preračunamo v zlate marke, znaša vrednost samo tega dela nacističnega zaklada nič manj kot 772,8 milijonov mark, kar je desetkrat več kakor je ob koncu vojne prijavila nemška reichsbanka. Tako je očitno dokazano, da je rajhovska banka, zvesta strassbourškim sklepom, prevarala javnost, da bi prikrila mešetarjenje z razknjiženo aH sploh nikoli izkazano zaiogo zlata. Nadalje je jasno, da oblastem ZDA in Anglije zdaleč ni prišlo v roke vse zlato, ki so ga bili nakopičili nacisti. K neodkritim zalogam jc treba npr. prišteti zlato, ki so ga bili nacisti konec februarja 1945 s tremi letali tipa fieseler storch odpeljali iz zakladnice madžarske Narodne banke iz oblegane Budimpešte. Tu je bilo 60 zabojev zlata, torej najmanj 4S00 kilogramov te rumene kovine. Kako velik je moral šele biti celoten zaklad, če so samo ostanek naložili na 70 tovornih avtomobilov! 280 ton zlata: to bi zadostovalo, če naredimo primero, za 70 000 000 solidnih visokokaratnih poročnih prstanov! Kakor zlato so nacisti v zadnjih desetih mesecih z mrzlično naglico spravili v tujino tudi mnoge valute, devize in druge vrednosti, j i Is tam varno naložili, njihovo vrednost pa knjižili na skrivne račune. Tudi tu je šlo za milijardere vrednosti. Nič drugače se ni zgodilo s Hitlerjevimi načrti novega orožja. Torej ne preostane nič drugega kakor iskati in poiskati sledove za roparji. Toda kmalu se je izkazalo, da so ti storili vse, da bi za sabo zabrisali vse sledove in skrili svoje obraze in Imena. Bilo je 6. maja 1946. Skoraj na isti dan pred letom dni je Nemčija brezpogojno kapitulirala. Sedaj pa je zasedalo v Niirnbergu mednarodno vojaško sodišče. Na zatožni klopi so sedeli glavni vojni zločinci, obtoženi od Sovjetske zveze* ZDA, Velike Britanije in Francije. Med njimi je tudi VValthef Funk, nekdanji minister za gospodarstvo in predsednik nemške rcichsbanke, zakladnik črnih in rjavih nacističnih roparjev. Že 122 dni teče preiskava o njihovih zločinih. Danes je na vrsti Funk, ki je bil najbolje poučen o nacističnem plenu, o njegovem izvoru in porabi. To je bil človek, ki je opravil z nemškimi monopolisti milijonske posle, nemško ljudstvo pa obdaril z živilskimi, oblačilnimi in drugind nakaznicami ter redkimi posebnimi nakazili. Bo spregovoril? Bo izpovedal resnico, ki jo je sodišče od njega izrecno zahtevalo? Sodniki so zasedli svoje prostore. Funk je stopil v pr°" stor za priče m si nataknil slušalke. Potem je začel obtoženca izprašcvatl zastopnik obtožbe, gospod Dodd. Vprašanje Je sledilo vprašanju, obtoženec se je z odgovori obotavljal' jecljal, lagal in se izmikal. Dodd je moral ponoviti en" izmed vprašanj. Kaže, da se je pri prevodu nekaj zataknilo* »Vas je industrija vzpodbujala, da bi razvili svojo dejav* nost v stranki, kajne?« Funk odgovori kratko: »Da.« Dodd s tem ni zadovoljen. »Vi ste bili zveza med nad* Stično stranko in velikimi podjetniki, kajne?« Funk izmikajoče: »To mi ni jemalo mnogo časa, vendaf sem to opravljal.« Funk, ki je .bil v dvajsetih letih resorni vodja BcrVmeT Borsenzeitung, je zgodaj pristopil k nacistom, ker je r''cl!j nal, da si bo tam laže ustvaril kariero. Kmalu je v SA veljal za gospodarskega izvedenca. Že leta 1941 ga j Hitler povzdignil v osebnega gospodarskega pooblaščenca« DPI O HO ^ KRATKFM T? SLO PRI ZALOŽBI BORE*' Sah V zadnjih nadaljevanjih 6fe spoznali celo vrsto otvoritev. Prav gotovo se vseh ne boste učili na pamet, pač Pa si boste zapomnili osnovna načela otvoritev. Tako °°ste mnogo lažje igrali in ne boste že takoj na začetku Partije zašli v težave, ostali Materialno šibkejši ali celo •Pregledali mat. C* boste otvoritev dobro °digrali, potem boste imeli J središnici in celo končnici -ePe možnosti za uspeh. in kako si boste zapomnili osnovna načela posameznih otvoritev? Preigrati morate čim več kvalitetnih par-saj se boste pri tem naj-Vec naučili in spoznali, da otvoritev ni samo določeno levilo praznih potez, temneč da je tudi v otvoritvah, ?'av tako kot v središnici ** končnicah veliko življenja. Pogovor s sosedom Peter Jovanovič riše za vas Naš bližnji sosed ima za seboj zelo težko življenje. Bil je reven kajžar z nekaj kvadratnimi metri zemlje, ki ni zadostovala za preživljanje številne družine. Moža sem podrobneje spoznala šele med obiskom pri njem doma, med pogovorom o njegovi življenjski jioti. »Kako da ste se preselMi iz Bašlja na hrib Sv. Lovrenc?« »Zato, ser so tamkaj iskali cerkovnika, ki bi bil pripravljen bivati v hiši ob cerkvi, ki jo je sredi 16. stoletja dal postaviti tedanji graščak. Tu sem se nastrnil leta 1927.« »S čim pa ste se preživljali?« »Nekaj zemlje pod cerkvijo sem preoral in jo spremenil v polje. Postaivil sem hlev in nakupil krave, ovce ter dva prašiča — seveda na kredit. V cerkvi sem zvonil zjutraj, opcCdine in zvečer. Republiško prometno tekmovanje pionirjev U y Kranju na šoli dr. Franceta Prešerna je bilo minulo e'l° prvo republiško prometno tekmovanje za učence p °Vn|h šol. Tekmovalci iz različnih krajev Slovenije so v Va ^rk' Prikorakali pred šolo. Potem so se pomerili v pozna-jjJu Prometnih predpisov. Jaz sem bila med gledalci, oprav-Vex\Pa sem tucn dežurno informacijsko službo. Dela je bilo So k^' dovolj, saj se gostje v šoli niso znašli. Vsi po vrsti °hčudovali to lepo, novo stavbo. Tevipkrog ^°'e se 'e P'on''iev v uniformah in brez njih. zka je bila preizkušnja v vožnji s kolesi, saj so se pomerili d seboj najboljši iz vse republike. re^ **° kranjskih ulicah pa so hodile skupine učencev in s ^eviue naloge, ki niso bile ravno lahke. Mesto, zlasti njegov j[arerni del okoli šole Franceta Prešerna, je bilo ta dan videti "ckam praznično. Vesna Horvat, 4. razred osn. šole France Prešeren, Kranj Za to opravilo mi je pripadala »bera«, prispevek vaščanov za cerkovnika, ki sem ga vsako leto enkrat pobral po Ba-šlju in Babnem vrhu.« »Kaj pa otroci«? »Taktrat jih je hodilo v šolo kar šest. Ženi in meni so povzročali veliko skrbi. Ker drugje ni bilo šole, so hodili v Preddvor. Pozimi, ko so se vračali, sem jim hodil nasproti, sicer bi se v snegu izgubili. Od Preddvora do nas je namreč dobri dve uri in pol hoje.« »In kako je bilo med vojno?« »Med vojno so bili partizani tukaj kot doma. Dal sem jim vse, kar nam je ostalo. Toda za moje početje so zvedeli Nemci. Nekega dne, ko je bilo v hiši polno partizanov, so nas obkolili. Med bitko so del naših fantov ranili, del pa polovili. Meni so iz maščevanja požgali dom. Tudi moj najstarejši sin Vinko je biil partizan. Padel je nekje na Korošsem. Šele lani so odkrili njegov grob. Nemudoma sem obiskal tisti kraj.« »Kaj ste storili potem, ko so vam požgali streho nad glavo?« »V vasi sem kupil domačijo, kjer so se mi rodili še trije otroci. Njim se je godilo mnogo bolje kot pa starejšim bratom. Toda tako kot prvo ženo, ki je umrla že na gori, mi je smrt ugrabila tudi drugo. Poročil sem se v tretje, kajti otroci so bili še majhni in potrebni skrbne ženske roke. A tudi te sedaj ni več. Ostali smo sami — trije otroci im jaz.« Tam, kjer je nekdaj stal njegov prvi dom, so danes samo še ruševine, prerašoene z mahom, ki skriva spomine na davne dni Ivka Roblek 7. a razred os. š. Matija Valjavec Preddvor — J a, ja. Težko je bilo v mojih letih s šolo. Danes je vse drugače. Vsak se lahko šola. Dekle Vojna. Smrt. Nesreča. Vojna — ena sama velika solza... Ljudje, nenehno boreči se za svoje življenje, pripravljeni, da zanj vsak hip pokončajo druge . . . Ljudje, sposobni sovražiti iz dna svoje duše in ljubiti z vsem svojim srcem. Pripravljeni moriti, varati, nato pa pozabljati, a nikoli pozabiti, oproščati, a nikoli oprostiti ... Takrat je sijalo sonce. Čudovit dan je bil, prelep za človeka, ki ga peljejo na mo-rišče. Dekle ni čutilo božajoče toplote. Drgetalo je ob pogledu na vojaka ob sebi. Le njeni lesketajoči lasje so valovali svobodno in rahlo, kot da bi jim zrak odvzel vso težo. Ljudje moje ulice Hitim po ozki ulici. Moji koraki glasno odmevajo v nemo noč. Sama sem, le hiše so z mano. Nobeno okno ni razsvetljeno. Bojim se, čeprav me le še nekaj korakov loči od doma. Ko za-vijem v tesno ulico, si oddahnem. Tu se ne bojim več. Sproščeno hitim dalje, počutim se lahkotno kot da bi odvrgla težko breme. Naša ulica je na koncu mesta. Takšna je kot vse ostale, a ljudje v njej se mi zdijo drugačni. 2e zgodaj zjutraj me zbudi toplo poletno sonce. S ceste prihajajo glasovi. Ljudje hitijo na delo. Opazujem jih skozi okno. Soseda je pravkar stopila iz hiše. Pogledala je v sinje modro nebo, se medlo nasmehnila soncu, nato pa ji je skrb zasenčila obraz. Z drobnimi koraki je odhitela na delo. Za njo so v majhni gručici pristopica-la dekleta. Brezskrbno so se pogovarjala, njih smeh je veselo valovil med hišami. se mnogo ljudi je tisto uro odšlo od doma, ljudi iz moje ulice. Hiteli so. Kdo ve, kam jih je vodila pot. Njihovo početje je vsak dan enako, njih obrazi vedno enaki. Nekateri so resni, zasanjani, drugi žalostni, tretji veseli. Iz njih skušam razbrati resnico. Vse poznam po imenu, toda ime mi ne pove ničesar. Najbolj zgovorne so njih roke in oči, ki zro v svet. Iz njih odseva vse mogoče: razočaranje, spoznanje, i navdušenje, jeza ... Vse to se mi zdi kot velika, še neprebrana knjiga. Marjeta Slabe, 8. a razred os. šole heroja BračiČa, Tržič Ni več daleč, je pomislila. Ni daleč ... Ko je bila majhna, si je vedno želela, da bi imela čudežno zdravilo za večno življenje. Potem bi ga dala še mami in atu in sosedovemu Janezku, nekaj kapljic pa bi prihranila za svoje otroke. Matere ni več, oče ne ve zanjo in ji ne more pomagati, a ona stopa, z vsakim korakom je bliže Tistemu. Zdi se ji, da so koraki leta, ki bi jih še lahko preživela. In srh jo spreleta-va, ker se tako naglo stara. Včasih je mnogo razmišljala o smrti. Sprva jo je bilo groza, a potem se je navadila. Želela je, da bi umrla prej kot mama. Kasneje ni več mislila na to. In tudi sedaj ne sme, ne, tudi sedaj ne... 17 let ima komaj. Pravzaprav je bilo njeno življenje kar lepo. Ljubila ga je, ljubila vse, kar ji je prineslo. A danes nima časa, da bi mislila nanj. Naenkrat začuti, kako strašno sama je ostala. Pravzaprav, pomisli, pravzaprav smo prispeli. Saj ni nujno, da je življenje dolgo, človekovo bivanje je razpotegnjeno med rojstvom in smrtjo. Celo stoletje lahko traja, ali pa le nekaj ur. Stala je tam in nenadoma se je strah do vojakov in pušk razblinil. Tudi smrti se ni več bala. Preprosto je doživela svoje življenj, še preden so jo ubili. Mogoče danes veter '\n\ doli šepeče zgodbico de;df> ta, ki ga ni več. Nada Klemene, 8. c razred os. šole Simon Jenko, Kranj Piše dr. V a lic Helena Rodi naj se zdrav in močan otrok »Tako rada bi imela zdravega in lepega otroka!« mi je zadnjič rekla mlada mamica, ki pričakuje svojega prvorojenčka. »če bo zdrav, bo tudi lep,« sem menila. — Pravzaprav pa je lep vsak otrok, le da imajo zares zdravi otroci sočnejšo in bolj rožnato kožo, so dovolj močni in se sploh skladneje razvijajo. Otrokovo zunanjost pa močno polepša skrbna nega ter čistoča telesa in obleke. Za zunanjost poskrbimo po rojstvu, na otrokovo zdravje pa moramo misliti že mnogo prej, še pred spočetjem, pa naj se sliši še tako čudno. Vsak otrok bi moral biti zaželen, kar pomeni, da se starši zavestno odločijo zanj in s tem tudi za vse skrbi in morebitne težave, ki jih prinaša rojstvo, vzgoja in preživljanje otroka. Zato morajo premladi, nepreskrbljeni ali s preštevilno družino obremenjeni zakonci dobro premisliti, kdaj naj imajo otroke. V dobi, ko se odločajo za potomstvo, naj bi bili starši tudi čim bolj zdravi. Če menijo, da bi lahko kaka osebna ali dedna družinska bolezen vplivala na otroke, se lahko o tem posvetujejo v genetski posvetovalnici ali v posvetovalnici za starše ter tudi o vsem drugem, kar jih tare. Ko je otrok že spočet, mora noseča mati skrbeti za njegov zdravi razvoj, /ena, ki je na to pripravljena, bo živela, kakor se od nosečnice pričakuje: pazila bo na pravilno prehrano, zmerna bo v kajenju in uživanju alkohola. Bolje je seveda, če se temu popolnoma odreče. Ogibala se bo telesno napornega ali zdravju škodljivega dela (na to bi morali posebno paziti v podjetjih). Veliko se bo gibala na svežem zraku in dovolj počivala. — Redno bo tudi hodila v posvetovalnico, kjer bo zdravnik nadziral njeno počutje, zdravil takoj vse morebitne bolezni ter jo pravočasno pripravil za porod, če bi nastale kake težave. V prvih treh mesecih nosečnosti so za otroke škodljivi rentgenski pregledi, posebno pa še virusne bolezni matere kot SO gripa aH rdečke. Tudi kasneje je za otroka bolje, če je mati vseskozi zdrava. Družinsko vzdušje nosečnici veliko pomeni. Ljubezen moža in prijazna skrb svojcev odžene podzavestno skrb in strah pred porodom, ki poteka mnogo laže, če je mati takrat vedra, mirna in zaupljiva. (Prihodnjič nekaj o kontracepciji) Prehrana za vroče dni Letošnji maj je nenavadno muhast. Nikoli ne vemo, aH nas bo čez dva dni zeblo v plaščih ali pa se bomo kuhali od vročine. Ne glede na to, nasvet o tem, kaj naj jemo takrat kadar je vroče, ni odveč. Če ne pride prav jutri, pa bo čez teden dni. Za poletne vroče dni zdravniki priporočajo pečeno meso, pečene ribe, kuhano zelenjavo, veliko solate in veliko sadja. Prav tako moramo v vročih dneh popiti tudi veliko tekočin. Vendar pa se ledenomrzle vode ali oianžade izogibajmo. Seveda je prijetno piti ledeno tekočino. Vendar nam je po taki ledeni pijači prav tako vroče, če ne še bolj. Nenavadno se sliši, vendar popijte takrat, kadar vam je vroče, skodelico toplega čaja. • Pred poletjem Za letošnji majski sneg smo sicer spet morali prinesti iz omar volneni pulover, ki smo ga ob spomladanskem pospravljanju dokončno že vložili v omaro, če pa tega še niste storili, vam bo morda prišel prav tale nasvet. Zimske obleke moramo skrbno skrtačiti, očistiti vseh madežev ali celo odnesti v čistilnico ter šele nato shraniti. Pokrijemo jih s plastičnimi pokrivali in obesimo v omaro. V plastične vrečke zložimo tudi oprane volnene puloverje. V vsako vrečko damo še kroglico naftalina, da moljem odvzamemo apetit. Zimske čevlje očistimo s krpo, namočeno v bencin, da odstranimo vso staro pasto. Pustimo jih, da se posuše in jih nato namažemo s pasto za čevlje Ob tej priložnosti tudi zavržemo vse čevlje, ki jih ne bomo nosili prihodnjo zimo. Črne in rjave torbice, ki smo jih nosili pozimi, izpraznimo ter skrtačimo podlogo. Usnjenim torbicam bo dobro delo, če jih namažete z brezbarvno pasto za čevlje in osvetlite z mehko krpo. Med vsemi vzorci letos moda najbolj ceni karo. Letos poleti bomo torej kaj pogosto segale po njem, saj so v tem vzorcu potiskani gabardeni za poletne kostime ali razni diolenl ln druga sintetična blaga za obleke. Marta Darja S. iz Kranja — V vaši rubriki sem zasledila že mnogo reči, ki so mi ugajale. Zato se danes tudi sama oglašam s prošnjo. Rada bi vedela, kakšna krila so trenutno najbolj v modi. Svetujte mi model, ki mi bo najbolj pristajal. Stara sem 17 let, visoka 168 cm in tehtam 53 kg. svetuje Marta odgovarja: Trenti^0 so najbolj moderna krila . zana v zvon. Na levi s*1 je krilo rezano v pole. ^e popularna so tudi krila z ™ bami. Gube so navadno sp daj, ob straneh ali samo eni strani. Blago je najVtj. krat gladko ali v zelo ye I kem karo vzorcu. Za ne več mlade Stara resnica je, da se je prava umetnost obleči primerno za vsako priložnost. Prava umetnost je tudi izbrati pravi kroj za mlado postavo ali pa za tako, ki stopa že v petdeseta leta. Na naših straneh se običajno pogovarjamo o oblekah za mlade. Danes pa nekaj o obleki za žene čez štirideset. Navadno se v teh letih žene začno oblačiti v temne obleke, kar pa jih le še bolj postara. Poleti le pogumno sezite po svetlih barvah, seveda ne po kričečih. Če boste izbrale med pastelnimi odtenki modre, rjave, zelene, vas bodo te barve le pomladile. Nič ne de, če se med lase vpletajo sive niti, te bodo le še bolj osvetlile vašo postavo in obraz. Žena pri petdesetih je na primer poleti najbolje oblečena v kostimu oziroma dvodelni obleki. Lahko je to tudi obleka, čez katero oblečemo jopico Iz istega blaga. Izbirajte vedno le med boljšimi vrstami blaga. Na ne preveč vitki postavi je iz da (es blaga krojena obleka z^ strašna. Izbirajte med ^ barvnimi pikeji in gaDi,r^ za dvodelne obleke te* $ šantungi, svilo in krep°^%j-obleke. Živo potiskanih $ baznih oblek pa si privoščite. Kadar vas (0 vzorčasto blago, naj " ■ drobno komaj vidno * ytfr no, drobne pike aH tak" novani krava t ni vzvrec Zvončasta krila niso w p Krilo naj bo ravno »*- Jp< sitimi gubami, ki se yftt> širijo. Jopica naj ima šal ovratnik, ki se lahk°. zuje v pentljo. Jopica fljL »11 vedno tudi rokave, kr* 0tft& dolge. Zvečer ne smete ^ ničesar takega, kar bi ^^i-tilo. Razen nakita *e Vendar je tudi tu *«*°JL| 0»' ti. Tako imenovani mo^bj' kit je samo za mlade* ^y rajte raje med zlato f3^*' co, skromno ogrlico »n pfV nom. Tukaj velja — r3j malo kot preveč. — ^oV, na? Idealna je P°krlJLi, * vica kolena, sicer pa vam jo pove ogledalo- GLAS * 19 STRAN _ SOBOTA — 24. maja 8.05 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 pri vas doma — 11.00 Turi-stični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 V vedrem ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Srbske narodne pojeta Olga ^ im Marica Jerše — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 G-asbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kredit-na banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni imter-mezzo — 15.40 Naš podlistek —• 16.00 Vsak dan za vas — 17-05 Gremo v kino — 17.35 Zbor Jakob Gallus iz Trsta ~~ 18.00 Aktualnosti doma in Po svetu — 18.15 Vsako soboto - Top-pops 11 - 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Pevko Eldo Viler — 20.00 Na večer pred Dnevom mladosti — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naJe izseljence — 23.05 S penijo i« plesom v novi teden •°rugi spored 14.05 V soboto popoldne z Napovedovalko Bojano Avse-— 15.00 Zvoki s tekočega rraku 20.05 Pota našega 8°spodarstva — 20.15 Minute Simfoničnim orkestrom KTv Ljubljana — 20.30 Okno y svet — 20.45 Melodije za f°botni večer — 21.20 Operni j^ncert — 22.30 Na predve-j I>neva mladosti — 00.05 2 s'ovenske poezije **daja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva bi uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. - Te lefoni: redakcija 21-835 *l-860; uprava lista, ma-l°oglasna in naročniška "lužba 22-152 — Naročni-letna 32, polletna 16 N d*n, cena za eno števUko J* N din. Mali oglasi: J^seda 1 N din, naročniki "T/aJo io% popusta. Neplačanih oglasov ne obavljamo. NEDELJA — 25. maja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 7.50 Danes za vas — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Za vsakogar nekaj — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.55 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Boris Godimo v — opera — 18.35 Glasbena skrinja — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Igramo za razvedrilo — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije — 20.30 Svet in mi — 20.45 Godala v ritmu — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 26. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom James Last — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopinove klavirske miniature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 16.00 Vsak dan za vas — 17*.05 Odlomki iz opere Hoffmano-ve pripovedke -18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dov-žana — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje jaz-za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi spored 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbraili smo vam — TOREK — 27. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje tenorist Jan Peerce — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Ir-goličem — 20.00 Radijska igra — 20.50 Znani napevi v novih priredbah — 21.15 Deset glasov — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 j Plesni orkestri in ansambli — Drugi spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavme glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 23.10 Nočni koncert — 00.05 Iz slovenske poezije Drugi spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Jugoslovanski producenti gramofonskih plošč in resna glasba — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 28. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Črnske duhovne in ameriške pesmi pojeta kvarteta DO in INTER — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva baročna koncerta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni in-termezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki izvajajo dela Bacha — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT SKLADIŠČE KRANJ (bi vš Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima staino na zalog: razna ki mha za: «9 kokoši nesnice in pi ščance (§) krave molznice in tele ta 0 prašiče 0 koruzo v zrnju šrot pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra ČETRTEK — 29. maja _ 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Matija Gubec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.40 Enajsta šola — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni in-termezzo — 15.40 Majhen recital trobentača Tonija Gr-čarja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Borom Gostišo — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lite- rarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno-glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi spored 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu — 20 30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Z orkestrom Raphaeie — 21.20 Znane melodije — 22.00 Šest zborov mladega Miche-angela Buonarottija — 23.30 Iz komorne zakladnice Bacha — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 30. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Violinisti igrajo skladbe \Vieni-avvskega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14 05 Majeh koncert lahke g'asbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Ob 60-letnici skladatelja Radovana Gobca — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Prerez skozi opus Antona VVeberna — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi spored 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 Kolnski glasbeni dogodki — 00.05 Iz slovenske poezije Sredstvo za osvežitev prostorov Je izdelano iz prvovrstnih esenc z vonjem bora in sivke vas obvaruje neprijetnih dišav v stanovanju, avtomobilu, oziroma v vseh zaprtih prostorih, ki jih uporabljate vsak dan PROIZVAJA RADONJA SISAK Ay SOBOTA 24. maja 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Polet vesoljske ladje A poli o 10 (RTV Ljubljana) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.05 Plešoči osliček — mladinska igra, 19.15 Jugoslovanska revolucija — filmska serija, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bila je ena stara slika — reportaža, 21.00 Moda in modne popevke, 22.00 Filmska burleska, 22.20 Maščevalci — serijski film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.35 Beograjska pomlad (RTV Beograd) Drugi spored 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.05 Mladinska igra (RTV Ljubljana) — 19.15 Jugoslovanska revolucija (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 25. maja 9.00 Polet vesoljske ladje Apollo 10 (Mondovizija) — 9.30 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 10.50 Proslava ob 25-letnici ustanovitve italijanske Unije (RTV Zagreb) — 12.00 Otroška matineja, 12.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 13.25 Državni rokometni finale (RTV Zagreb) — 14.25 Evropsko telovadno prvenstvo za moške (RTV Ljubljana) — 15.15 Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu (RTV Sarajevo) — 16.15 Otroci pojo (RTV Zagreb) — 17.30 Sončni krik — slovenski film, 19.15 Cik cak (RTV Ljubi jana) — 19.30 TV dnevnik, 20.00 Proslava dneva mladosti (RTV Beograd) — 21.00 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 21.05 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.55 Vide-ofon (RTV Zagreb) — 22.10 Športni pregled (JRT) — 22.40 T V dnevnik (RTV Beograd) — 23.00 Evropsko te- I Iovadno prvenstvo za moške i (RTV Ljubljana) Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 26. maja 9.35 T V v šoli, 10.30 Ru'čina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.10 Polet vesoljske ladje Apollo 10, j 17.30 Mednarodne molom« dirke za nagrado Loke. 17.4! 1 Tik tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna medigra, 18.30 Kajenje in pljučni rak, 18.50 Godala v ritmu, 1920 Kaleidoskop, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Trollus in Kresida, 22.30 Poročila, 22.35 En francais (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 T V vrtec — 18.00 Mali svet (RTV Zagrab) — 18.20 Znanost (RTV Sarajevo) — 18.50 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 27. maja 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Plošča za Evropo, 19.05 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 2035 Brovvnimgova verzija — angleški film, 22.05 Veliki mojstri (RTV Ljubljana) Drugi spored 1730 Večerni zaslon (RTV Sarajevo), 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Lutkovna oddaja, 18.20 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Turizem, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V SREDA — 28. maja 935 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.45 Rastimo — oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 En firancias, 18.45 Velika pustolovščina — ' serijski film (RTV Ljubljana) — 19.15 Glasbeni bienale (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20,35 Niti našega življenja, 21.35 Nogometni finale Ajax : Milan, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.25 PoročiLa, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rastimo, 18.30 Poljudno znanstveni film, 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 29. maja 935 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RT VBcograd) — 17.45 Pionirski TV dnevnik, 18.15 Po Sloveniji, 18.45 Turobna jesen — filmska serija, 19.45 Cikcak, 20.00 "i V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Klofuta — oddr-ja iz. serije Mali oglasi, 21.10 Ni«, s&mc rože rdeče, 21.50 VVojeck — serijski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Filmski omnibus (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 30. maja 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa — otroški serijski film (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.00 Jugoslavija in EGS, 19.45 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Divje oko — ameriški film, 21.45 Veš, vem — quiz, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Mladinski koncert, 19.00 Znanost (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V K i rt O Kranj CENTER 24. maja amer. barv. CS i film TARZAN NA VELIKI , REKI ob 10. uri, amer. švic. j barv. CS film TARZAN IN i DEČEK IZ DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri 25. maja amer. film FESTIVAL CHARLIJA CHAPLINA ob 9.30, amer.-švic. barv. CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma MATT HELM, LJUBI IN UBIJA ob 21. uri 26. maja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 16. uri, amer. barv. CS film KO PADE NOČ ob 18. uri, premiera franc. barv. filma OBREKOVALCI ob 20.30. 27. maja amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 24. maja amer. film CIMA-RRON KID ob 16. uri, amer. barv. CS film KO PADE NOČ ob 18. in 20.30 25. maja slovenski film KE-KEC I. ob 14. uri, italij. barv. film NAŠE DOBRE ŽENE ob 16. uri, angl. barv. CS film MISTER DESET ODSTOTKOV ob 18. uri, amer. barv. CS film KO PADE NOČ ob 20. uri 26. maja amer. film FESTIVAL CHARLIJA CHAPLINA ob 16. uri, amer.-švic. barv. CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 18. uri, angl. barv. CS film MISTER DESET ODSTOTKOV ob 20. uri 27. maja franc. barv. film OBREKOVANJE ob 16. in 20.30., amer. barv. CS film KO PADE NOČ ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 24. maja franc. barv. CS lfim ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 20. uri 25. maja franc. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 17. in 19.30 Tržič 24. maja amer. film FESTIVAL CHARLIJA CHAPLTNA ob 16. uri, amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 16. in 18. uri, amer. film. CIMARRON KID ob 20. uri Kamnik DOM 24. maja amer. barv. CS film MATT HELM, LJUBI IN UBIJA ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. CS film MATT HELM, LJUBI IN UBIJA ob 16. in 18. uri 27. maja amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 24. maja angl. barv. film RAZBOJNIKI NA RIVIERI ob 18. in 20. uri 25. maja angl. barv. film RAZBOJNIKI NA RIVIERI ob 17. uri 26. maja angl. barv. film RAZBOJNIKI NA RIVIERI ob 19. uri 27. maja amer. barv. CS film KORAKI REVOLVERA-ŠA ob 20. uri Radovljica 24. maja amer. barv. film COK ob 18. uri, amer. barv. j film ŠTIRIDESET MORIL- ■ CEV ob 20. uri 25. maja amer. barv. film | DRUŽINSKE ZADEVE ob 16. j uri, amer. barv. film ŠTIRIDESET MORILCEV ob 18. j uri, amer. barv. film COK ob j 20. uri j 26. maja amer. film MESTO i BREZ MILOSTI ob 18. uri, j amer. barv. film DRUŽINSKE j ZADEVE ob 20. uri j 27. maja amer. film MESTO i BREZ MILOSTI ob 20. uri j Bled 24. maja amer. barv. film KRDELO UBIJALCEV ob 18. in 20.30 25. maja amer. barv. film KRDELO UBIJALCEV ob 10. 15., 18. in 20.30 26. maja amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 18. in 20.30 27. maja amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 24.-25. maja mehiško-špan.-italij. barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI 26. maja amer. film STAN-LIO IN OLIO 27. maja italij. barv. film TIHI BILL Jesenice PLAVŽ 24. -25. maja italij. barv. film TIHI BILL 26.—27. maja mehiški-špan.-italij. barv. CS film TRIJE NEUSMILJENI Žirovnica 25. maja amer. barv. CS film REVOLVERAŠI APA-ŠKEGA KLANCA Dovje-Mojstrana 24. maja amer. barv. CS film REVOLVERAŠI APA-ŠKEGA KLANCA 25. maja angl. barv. film LJUBEZEN IN BOLNIČARKE Kranjska gora 24. maja amer. barv. CS film DVANAJST ŽIGOSANIH 25. maja amer. barv. CS film GRAND PRIX Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 25. maja, ob 20. uri I. Cankar: HLAPCI * gostovanje na Jesenicah Loterija; Poročilo o žrebanju 21. kola, ki je bilo dne 22. maja 69. Srečke so zadele s končnicami Ndin 40 10 2770 200 45820 1.000 59380 500 01631 500 17511 500 124471 10.000 426611 R. SI. 100.000 012 50 642 100 9112 200 471662 10.000 096(33 500 13243 500 41123 ^00 64 30 65744 1.000 032304 10.000 526224 10.000 979044 50.000 5 4 53155 1.0O4 381765 10.004 26 20 36 20 2556 200 43586 500 91396 500 723996 10.000 0447 200 06607 2.000 63857 500 334847 10.000 658637 10.000 8 97498 504 682968 10.004 735678 10.004 69 10 89 10 99 10 6149 200 43139 2.000 PRODAMO dva kon\b!jJ IMV 1000 in več m0^ kmečkih vozov naj1'^ nejšim ponudnikom- Informacije daje Pro^l\^ služba Gozdnega gospod^ stva Bled. Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamno-seštvo Naklo telefon 21-058 Prodam dobro ohranjeno Motorno kosilnico reform z žetveno napravo. Lom-oar, Nova vas 6, Preddvor 2506 Prodam kravo po izbiri, dobre mlekarice. Sp. Besnica 50 2507 Ugodno prodam sla molznico na verige in pu-nalnik, skoraj novo, in elektromotor 5,5 km. Sr. vas 4, Golnik 2509 Prod am globok otroški VOZIČEK (avstrijski). Planina 5, Kranj 2526 Prodam prosto stoječo en'aJlirano kopalno banjo j" PEC za kopainico na drva, Dakrena, oboje dobro ohranjeno. Enofazni električni števec ter 30 kg prave črne ZIME za postelje. Vprašati Pr* Brezar, Kranj, C. talcev 1)1 2528 Prodam traktorsko KOSILICO znamke liverda v odlič-vern stanju. Sr. vas 48, Šenčur 2529 Prodam nad 1000 kosov sta-,re zidne OPEKE in garažna ;«ata. Kranj, Smledniška 41/a 2530 Prodam telico, 22 mese-j:ev staro, 9 mesecev brejo. M(%je 30, Radovljica 2531 j, P'odam KRAVO, ki ima še ?T*0l mleka. Strahinj 65, Naklo 2532 prodam dva prašiča po 8 težka. Breg 5, Komenda 2534 jagodno prodam skoraj nov KALNI STROJ Candy 75 in ^ptrieni LONEC 40 1 za pe-l'- odlično ohranjen. Plač-tudi r ra r, „ 60, k. ^ranj s čekom. Studen kokrškega odreda 2535 ;ranc s. K , Vodarn KRAVO, dobro mle jar'co, ki je četrtič telelila, l=Lnov GUMIVOZ, nosilnosti p Bela 29, Preddvor j^rodarn polavtomat. PRAL-f. ^TRoj z vgrajeno centri-I?' Kpanj, Titov trg 22 2537 Sr* °^am suhe borove in Pnrekove PLOHE za gradnjo. °'^čica 4> podnart 2538 d ,r°«am mlado KRAVO, Sk 1° mlekarico. C. talcev 4, p*i* Loka 2539 podani KRAVO po teleta. *°riška 26, Bled 2540 KlSdam brei° TELICO ali ^vO. Predoslje 86, Kranj p 2541 ^JAkdam 24 sivih SLEME-za valovite salonitni - kot 30° P° tovarni-Oiru Cen' Anhovo. Naslov v p sncm oddelku 2542 C0 ^ani motorno KOSILNI-vožn • ^U1 k r of' primerno za Me,,10 in oranje. Žlebe 16, 2543 C0 0c,am vprežno KOSTLNI-102 Za encga konja. Cerklje p,.n. 2544 $en* am PRAŠIČA za zakol. nČUr H3 2545 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Angelca Krč, Kranj, St. Rozmana 5 2546 Prodam AVTORADIO blau-punkt. Žloger, C. na Klanec 31, Kranj 2547 Prodam PESO za krmo. Olševek 53, Preddvor 2548 Prodam KOSILNICO BČS in MLIN na kamne za mletje moke. Benedičič, Globoko 7, Radovljica 2549 Prodam KROMPIR igor. Suha 33, Kranj 2550 Prodam KOMPRESOR za ličarja. Šenčur 349 2551 Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Britof 101, Kranj 2552 Prodam dve CIRKULARKI za žaganje drv, ena z vozom. Pajer, Tekstilna 19, Kranj 2553 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno in traktorski IZRUVAČ za krompir. Stru-Ževo 5, Kranj 2554 Prodam dva PRAŠIČA od 30—40 kg. Tupaliče 8, Preddvor 2555 Prodam lepo belo obhajil-no OBLEKO, dolžina 110 cm. Naslov v oglasnem oddelku 2556 Prodam malo rabljen kombiniran nerjaveč desni ŠTEDILNIK, kopalno KAD 175 centimetrov in dvodelno OKNO 145 X 160. Zorman — Ljubljana, Rožna dolina, c. VIII/17 2557 Prodam lepo belo obhajil-no OBLEKO s pajčelanom, dolžina 120 cm. Renko, M. Pij08 VAJENKO za strojno ple-tiljstvo sprejmem. Grajzar, Valburga 34, Smlednik 2609 Polagamo in brusimo PARKET, šivic Franjo, Dobrono-lje 3, Brezje 2ol0 Neopremljeno SOBO iščem v Kranju. Ponudbe pos'ati pod »lepa najemnina« 2611 Dam stanovanje ženski za pomoč v gospodinjstvu in domačih del. Kranj, Britof 152 Mlada zakonca brez otrok iščeta opremljeno SOBO v Kranju ali okolici za dobo enega leta. Kokalj, Žar.ova 24, Kranj 2613 Moški srednjih let, intelektualec, išče neopremljeno sobo ali opremljeno, po možnosti s posebnim vhodom v Kranju ali bližnj-i oko! ci. Meglic Ljubo, Radovljica. St. Žagarja 6 2614 Prodam staro HIŠO v St. Oseiici, Gor. vas, primerna za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 2615 Prodam enos t »nov vi i j s k o HIŠO z lokalom ali samo stanovanje. Kranj, Jenkova 3 Oddam opremljeno SOBO dvema fantoma (mirna). Naslov v oglasnem oddelku Prodam takoj vseljivo STANOVANJE — enosobno aili celo HIŠO. 12 km od Kranja proti Gorenjski. Naslov v oglasnem oddelku 2618 Mirno in pošteno DEKLE išče neopremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »poseben vhod« 2t>19? SOBO in kuhinjo išče solidno dekle v Kranju. Plača za eno let*) naprej. Ponudbe poslati pod »čimprej« 2620 HIŠICO na Gorenjskem, tudi potrebno popravila, kupim. Najraje blizu jezera in gozda. Hribar Tatjana, Ljubljana, Cigaletova 10/IV GASILSKO DRUŠTVO SUHA pri Kranju vas vabi 1. junija na slavnostni sprejem nove motorne brizgalne. Vabljeni! 2621 Gostišče pri JANČETU iz Sr. vasi priredi v soboto in, nedeljo zabavo s- plesom. Igra TRJO METODA. Vabljeni! 2622 V soboto, 24. 5. 1969, bo v Dvorjah pri BAI.ANTU nagradno KEGLJANJE za več lepih nagrad. Kegljači vabljeni! 2623 Zahvala Ob mnogo prerani tragični izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica — Franca Štremflja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence ter kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo organizacijam LTH Poljane za pomoč, č. duhovščini za spremstvo, učencem 3., 5., 6. razreda os. šole Žiri in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marica, hčerka Boži; sinovi: Marjan, Bojan, Drago, mama, brat in drugo sorodstvo Selo, Žiri, dne 21. 5.1969 Zahvala Ob hudi izgubi našega dobrega moža in očeta Vinka Fraklja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali ter nam izrekli sožalje. Posebno pa smo dolžni zahvale č. duhovščini za spremstvo in ganljiv govor. Vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Angela, hčerki Majdka, Lucija; sinovi: Venci, Jože ter Janko z družino Dražgoše, dne 18.5.1969 Zahvala Ob prerani izgubi naše ljube žene, mamice, hčerke in sestre Justine Bezovšek se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za izrečena ustna in pismena sožalja. Hvala vsem zdravnikom in strežnemu osebju Vojne bolnišnice, kirurgiški oddelek v Ljubljani, prisrčna hvala zdravnikom in strežnemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Posebna hvala vsem sosedom in vaščanom, delovnemu kolektivu Kranjske opekarne, zavodu Doma oskrbovancev v Preddvoru, družbenim organizacijam, pevcem, govornikoma, šolski mladini in čč. duhovščini. Še enkrat vsem prisrčna hvala. žalujoči: mož ing. Franc s sinčkom Juretom, ata in mama ter sestra Ani z družino Cerklje — Vasca, dne 18. 5. 1969 Zahvala Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji smrti našega dragega sina in brata Antona Trebarfa se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, vsem darovalcem cvetja ter sočustvovali z nami v teh težkih dneh. Posebna zahvala Andreju Ažmanu za njegovo požrtvovalnost. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: oče, mati, brat Franci, sestre Milka in Mici z družinami Nesreče zadnjih dni Na cesti četrtega reda v Goričanah sta v torek, 20. maja, popoldne trčila mopedist Janko Mali in voznik osebnega avtomobila Franc Kokalj Nesreča se je pripetila, ker je mopedist vozil po levi strani ceste Pri tem je bil Janko Mali ranjen. Škoda na vozilih je majhna. Istega dne okoli osme ure zvečer je v Selcah voznik osebnega avtomobila Anton Pohleven iz Selc zadel Marijo Leben, staro 65 let. Lebcnova je nenadoma stopila na cesto, tako da jo je avtomobil zadel. Pri tem je bila laže ranjena v glavo. V križišču cest Kranj—Brniki in Šenčur—Voglje je v sredo popoldne voznik osebnega avtomobila ing. Zvonimir KrinjariČ iz Dupljice izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Francem Zupanom iz Rupe. Pri trčenju avtomobilov je bil sopotnik v Zupanovem avtomobilu Nande Korbar hudo ranjen, škode na vozilih pa je za 4500 N din. Istega dne okoli pol osme ure zvečer je nenadoma stopila čez cesto tretjega reda v Hrastju Katarina Potočnik, stara 64 let. Prav tedaj pa je pripeljal mimo osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Rekar iz Predoselj. Avtomobil je Potočnikovo zadel in zbil po cesti. V nesreči je bila ranjena. V sredo zvečer se je pri Črnivcu na cesti prvega reda prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil Peter Biljetina iz Ljubljane. Nesreča se je pripetila, ker se je na vozilu zaskočilo prednje levo kolo. Avtomobil je zaneslo v obcestni kamen, nato pa se je prevrnil. V nesreči je bila ranjena sopotnica. Škode je za okoli 4000 Ndin. V križišču Prešernove in Skladiščne ceste na Jesenicah sta v četrtek popoldne trčila dva avtomobila. Voznik tovornega avtomobila Milan Homec z Jesenic je izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Jože Svetina z Blejske Dobrave. Pri trčenju je nastalo za 10 000 N din škode. L. M. Požar zaradi kratkega st ka V sredo, 21. maja, okoli osme ure zjutraj je nastal požar v prcizkušcvalnici in ekspeditu tovarne Iskra v Kranju. Dva praktikanta sta preizkušala kinoprojektorje. Pri tem pa je v elektromotorju nastal kratek stik, zaradi katerega se je vnelo olje na in pod projektorjem. Zgorelo je devet kinoprojektorjev ter elektronapeljava za preizkus kinoprojektorjev. Na hitro ocenjena škoda znaša okoli 50.000 N din, ker se je pri gašenju zaprašilo trideset kinoprojektorjev, ki so bili v tem prostoru. Vlom v kiosk Neznani vlomilec je v noči na 21. maj obiskal kiosk Cesti svobode na Bledu. Razbil je steklo ter iz notranjosti pobral nekaj drobiža ter šest ročnih moških ur. škode je ?a 2000 N din. Zahvala Ob prerani izgubi mojega dragega moža, našega nadvse skrbnega očeta, starega ata, brata, strica in bratranca Jerneja [Maglica upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v njegov zadnji dom, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Krni-čarjevim, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, kolektivoma Central in Elektro Naglic Tržič. Iskrena zahvala tudi č. duhovniku Janezu Maroltu za pogrebni obred in pevskemu zboru društva upokojencev za ganljive žalostinke. žalujoči: žena Marija, sinova Jernej z družino, Ivan, hčerke: Anica z družino, Marija, Angela in drugo Kranj, dne 12. 5. 1969 sorodstvo V petek nekaj po 14. uri je izbruhnil požar na depanda hotela Pod Voglom v Bohinju. Vzrok požara še raziskuje!" Vodstvo bohinjskih hotelov je sedaj v precejšnji zagati, je bila depandansa za letošnjo turistično sezono že raZP j dana. S tujimi agencijami se bodo sedaj pogovorili, da najavljeni gostje iz tujine letovali v Ski-hotelu na Voglu-Foto: F. Perdan Atletski miting Alpe-Adria Ulilek 208 cm V eni najmočnejših disciplin 4. mednarodnega atletskega mitinga Alpc-Adria, bil je v četrtek popoldne na centralnem stadionu v Ljubljani je v skoku v višino zmagal Cehoslovak Bandos (211 centimetrov). Kranjčan Milek je po poškodbi prvič letos startal v mednarodni areni »n dosegel odličnih 208 cm. Enak rezultat so dosegli kar j>tirje tekmovalci, Milek pa Je zaradi večjega števila poprav zasedel 5. mesto. Pri skoku s palico je zma-Sal član beograjskega Parti- zana Popovič (430 cm), Tri-glavan Konc pa je s 390 cm osvojil 3. mesto. V slovenski ekipi je sodeloval tudi Triglavan Marjan Tepuna, ki je v skupini mila-dincev zasedel 7. mesto s ča-samo 2:39,2. Tudi letos so se pomerili zmagovalci občinskih tekmovanj za naslov najhitrejšega pionirja in pionirke Slo-I venije. Pri dekletih je presenetljivo zmagala Jakšctova z Novega mesta (7,8). Lanska zmagovalka Nada Klemene iz Kranja je dosegla skromen Gorenjska rokometna liga 800 gledalce vv Kamniku Berbi srečanje nedeljskega kola Kamnik : Veterani se je končalo v neodločenem rezultatu 21:21. Na tekmi pa je bilo rekordno število gledalcev — 800, ki so bili zadovoljni s prikazanim rokometom. Z osvojeno točko si je Kamnik izboljšal "Pe, da bo ob koncu prvenstva zasedel drugo mesto. Neodločen rezultat predstavlja realni prikaz moči obeh ekip na terenu. Rezultati: Kamnik : Veterani 21:21 (10:8), škofja Loka : Kranjska gora 30:14 (12:10), Selce : Jesenice 24:18 (10:8), Kranj B : Tržič B 17:13 (8:9), Kranjska gora : Tržič B 27:16 U0:8), Selca : Kranj B 20:31 (5:17). Lestvica Trž.ic nik. Veterani 11 10 1 0 277:200 21 Selca 11 6 0 5 230:205 12 Kamnik 10 5 2 3 251:228 12 škofja Loka 11 5 2 4 217:197 12 Žabnica 11 5 1 5 219:202 11 Kranjska gora 10 2 0 8 165:261 4 Jesenice 10 1 0 9 160:226 1 izven konkurence Kranj B 15 7 1 7 236:243 IS Tržič B 13 4 0 9 201:197 8 se bodo pomerili nasledn ji pari: Žabnica : Kranj B, : Selca, Jesenice : škofja Loka, Kranjska gora : Kam- P. Didič Gorenjska nogometna liga Jeseničani od zmage do zmage me^utr* ho zaključeno letošnje prvenstvo Gorenjske v nogo-tore" ^pra^anie prvaka je še vedno odprto in se bo odločilo pojfl ^ele v zadnjem kolu. Za prvo mesto se bosta v nedeljo jZ?*[5* Jesenice in Lesce Jeseničani so v nedeljo prema- ' Železnike, Svoboda pa jc visoko odpravila Preddvor. 4:ačini razočarali z izredno slabo organizacijo, obenem presenetili z zmago nad drugo ekipo Kroja. Pa . vUUati: Moški» "ga — Radovljica : Medvode 52:48, Kro- • Kranj 43:63. Vodita Basket in Kranj s po 4 točkami. S8-4? DINCI — Triglav : Jesenice 79:32, Kroj I : Kroj II ' pT^nska liga 9 Triglav : Trata 44:26. Trat JI ~~ *' sk»P»na — Mladi rod I : Gorenja vas 59:6, Trat «Tabor 23:42> Tabor : Gorenja vas 40:0, Mladi rod I : Senva 35=29. Na lestvici vodi Tabor z 8 točkami; II. skupina — MlaoVr : Mladi rod II 72:26, Triglav : Jesenice 45:35, Triglav : JesnJ- rod 67:16, Jesenice : Šenčur 63:41. vodi Triglav pred Gručami. P, Pokorn rezultat 8,2 in z njim 5. mesto. Večji spodrsljaj se je zgodil v tekmovanju pionirjev. Po razglasitvi rezultatov je organizator ugotovil, da sta bili skupini nepravilno sestavljeni in je zato tekmo razveljavil. Pionirji se bodo pomerili na enem prihodnjih tekmovanj, ki jih bo določila Atletska zveza Slovenije. M. Kuralt Novice iz streistva V strelskem domu Iskre je bilo prvo pregledno tekmovanje s precizno zračno puško za sestavo kranjske reprezentance, ki bo konec maja nastopila proti ekipi Celovca. Med 17 tekmovalci je bil najboljši Frelih, ki je dosegel rezultat 379 krogov od 409 možnih. Občinska strelska zveza v škof j i Loki je s tekmovanjem za Platišev memoriail odprla sezono tekmovanj z rnalokailibrskim orožjem. Pokal so osvojili Kranjčani, ki so premagali domačo ekipo z 983:944 krogom. Najboljši posameznik pa je biil Černe. Na preglednem tekmovanju za sestavo slovenske strelske reprezentance je Franc Peter-nelj iz Kranja izboljšal svoj republiški rekord v streljanju s hitrostrclno pištolo. Dosegel je rezultat 589 krogov od 600 možnih in ga uvršča med najboljše evropske strelce. Na republiškem prvenstvu so v streljanju z zračno puško kranjski mladinci in pionirji dosegli vrsto dobrih rezultatov, enako pa so se izkazali tudi mladi strelci iz Škofje Loke. Pri pionirjih je bila ekipa Kopačevina iz škofje Loke druga, ekipa SD Tone Nadižar iz Kranja pa četrta. Med posamezniki pa se je izkazal s četrtim mestom škofjeločan Bajt. V mladinski konkurenci pa je ekipa SD Ivo Slavec-Jok! iz Kranja zasedla drugo mesto, Kopačevina iz škofje Loke pa tretje. Na peto mesto pa se je uvrstila Iskra. V posamični konkurenci pa je zmagal Fojkar iz Škofje Loke. Med mladinkami se je odlično uvrstila ekipa TTš Kranj, ki je zavzela drugo mesto. Med posameznicami pa se je z Gorenjske najbolj odlikovala Pretnarjeva iz Kranja. Na strelišču v Ljubljani je bil turnir republik v streljanju Z MK orožjem. Jeseni-čanka Otrinova je bila četrta, Peternelj iz Kranja pa s pištolo proste izbire sedmi. B. Malovrh Pogovor tedna Tone Trebušak: Šahisti smo brez prostora Minulo soboto je bilo v Kamniški Bistrici medobčinsko šahovsko tekmovanje med Domžalami in Kamnikom, ki je pomenilo tudi kvalifikacije za slovensko sindikalno prvenstvo na Pohorja 6., 7. in 8. junija. Na tem tekmovanju je presenetljivo zmagala ekipa Kamnika in ima tako odprto pot na tekmovanje. Med zmagovito ekipo je bil tudi Tone Trebušak, mlad in nadarjen šahist, v zgodovini kamniškega šaha prvi prvokategornik. Ker dela Tone v prostem času tudi na občinski konferenci ZMS Kamnik kot sekretar, sem ga poiskal ravno, ko je urejal pošto in mu zastavil nekaj vprašanj: £,i Kdo te je navdušil za šah in bil tvoj prvi učitelj? »S šahovskimi potezami me je seznanil prijatelj Marjan Kamar, s katerim od tedaj dalje skupno vadiva, študirava in premagujeva probleme, obenem pa se s tem pripravljava za tekmovanja.« % Postal si prvi prvokategornik na Kamniškem. Kdaj in kako ti je to uspelo? »Nisem bil prvi, ampak sva s Karnarjem postala oba naenkrat, torej nisem bil niti prvi, niti drugi. Recimo, tla sva z Marjanom oba prva. Oba sva si ta naslov priborila lani na Hering-Zupančičevem tradicionalnem turnirju v Domžalah.« O Ali si pričakoval, da boš na tem turnirju zbral 5,5 točk in postal prvokategornik? »To je bila moja velika želja že več let. Toda na tem turnirju je bila konkurenca precej močna, zato sem bolj malo upal na uspeh.« % Imaš vzornika? »Med tujimi šahisti »obožujem« Korčnoja, med domačimi pa je moj vzornik Velimirovič.« 9 S čim se v prostem času še ukvarjaš? »Nekaj časa sem bil vratar pri nogometnem klubu, zelo rad pa igram tudi namizni tenis in smu čam. Precej časa pa porabim tudi za delo pri mla dinski organizaciji.« @ Kako ocenjuješ zmago Kamnika proti Domžalam na nedavnem tekmovanju? »Domžalčani so nam bili že precej časa precej močan nasprotnik, zato smo letošnjega uspeha lahko veseli.« % Je morda skrivnost, da večkrat nekateri kamniški šahisti igrate za vrsto Domžal? »Nikakor ni to skrivnost, ampak nam Domžalčani nudijo ugodnejše pogoje za treniranje, igranje ... V Kamniku namreč šahisti nimamo svojega prostora, da bi se zbrali vsaj na sestanku, kaj šele, da bi trenirali in se pripravljali na tekmovanja.« Kamniški šahisti torej niso brez težav, saj je nujno za osnovne pogoje treniranja imeli prostore, kajti volje imajo dovolj, pa tudi precej nadarjenih in perspektivnih šani-stov . . . T. Smolnikar Ljubljanska conska rokomenta liga — ženske Bo Storžič drucii? V nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige za ženske so imeli gorenjski predstavniki bolj malo uspeha. Rezultati: Mokerc : Selca B 15:12, škofja Loka : Slovan B 4:12, Storžič : Kranjska gora 12:8. Lestvica: Šmartno 10 7 1 2 121:61 15 Storžič iMokerc šk. Loka Kr. gora Bovec 9 6 12 8 3 14 10 2 2 4 8 14 3 7 2 14 75:46 12 57:97 7 67:84 6 78:109 6 68:69 4 V nedeljo bodo na sporedu naslednja srečanja: Selca B : Steklar B, Olimpija B : šk. Loka, Borec : Storžič. Kr. gora : Mokerc. J. K. Besedo imajo dvajset let ni k i Spodobi se, da spet enkrat prisluhnemo mladim, da obelodanimo njih želje, probleme, ki jih tarejo, zamisli, mnenja ... Tako smo pred dnevi modrovali v uredništvu. In ker je bil 25. maj, najprimernejši datum za uresničitev komaj rojene ideje, skoraj že pred vrati, ni kazalo čakati. S Francijem sva torej pograbila vsak svojo kramo — on fotografski aparat, jaz svinčnike in papir — se stlačila v avto in odbrzela lovit mladince. Pol beležke sem napolnil z odgovori anketirancev, pol filma postreljal fotoreporter, preden sva bila zadovolnja. Naj mi vprašani ne zamerijo, če so njihove izjave zagledale luč sveta malce skrajšane. Novinarji smo pač sužnji časopisa, ta pa ima svoj začetek in svoj konec. Mednju je treba strpati čim več informacij, čim več novic. A kljub hudi prostor- j ski stiski upam, da sem znal I ohraniti bistvo vseh pomen- ! kov. 0 Odgovarja Marjan Fon, 19-Ietni Blejčan, dijak 3. letnika poklicne šole v škofji Loki. Fant bi rad postal avto- ■ mehanik, zato mu ni preveč ' voziti se vsak dan z Bleda do Škofje Loke in nazaj. »Marjan, kako da ste se i odločili za ta poklic?« sva ga povprašala. i »Že v osnovni šoli me je privlačila mehanika. Rad sem popravljal kolesa in brkljal okrog poljedelskih strojev, ki j jih imajo na kmetiji, kjer živi stara mama, vse polno. In J tisto, kar je bilo prej moje j veselje, sem si po končani osnovni šoli izbral za življenjsko dejavnost. Študij sam ni težak, treba je le logično misliti. Upam, da se bo na Bledu zame našla kakšna primerna zaposlitev.« »Kaj pa vaš prosti čas?« »Včasih sem veslal. Leta 1967, na evropskem prvenstvu za mladince v Raiizebourgu, je naš četverec s krmarjem zasedel solidno drugo mesto. Žal sedaj zaradi nevšečne poškodbe, predvsem pa zaradi pomanjkanja časa, ne tekmujem več. Postal sem trener.« 0 Dragico Hrnčič z Golnika, rojeno leta 1950, sva obiskala kar na njenem delovnem mestu v kranjski tovarni Sava, kjer je zaposlena kot delavka. »Ste zadovoljni s svojo službo?« sva jo pobarala. »V podjetju sem že skoraj leto dni in nimam se kaj pritožiti. Dohodki so razmeroma dobri — 60 do 80 tisočakov prinesem domov vsak mesec. Čeprav imam sedaj manj prostega časa kot prej, ko sem obiskovala gumarsko šolo, včasih le še posvetim kakšno urico ali dve svojemu najljubšemu konjičku — pla-ninarjenju. Drugih oblik razvedrila mladi na Golniku tako ali tako nimamo. Kdor želi plesati, se mora potruditi v Kranj.« O Tretji anketiranec, dijak zadnjega letnika kranjske gimnazije in obenem član predsedstva občinske konference ZMS Kranj Boris Bav-dek, je kar sam izbral predmet razgovora. Ker pozna probleme mladih v občini, smo seveda govorili o njih. »V Kranju že dolgo razpravljamo o centralnem mladinskem klubu. Januarja letos, na razpravah ob ustanovitvi kulturne skupnosti, smo neprestano poudarjali in dokazovali, kako koristen bi bil. Takrat so nam vsi pritrjevali, se strinjali, a do "danes ni storjeno še prav ničesar otipljivega. Ljudje očitno ne razumejo, da brez ustreznih pogojev mladina ne more pokazati tistega kar skupnost od nje pričakuje. Najprej ji je treba nekaj dati in šele potem kritizirati, ne pa obratno.« »Centralni klub — kaj si predstavljate pod to besedo?« Gorenjska za mesec mladosti Kranj Občinska organizacija zveze mladine v Kranju je minuli teden sprejela v organizacijo zveze mladine 730 pionirjev osnovnih šol. V četrtek pa je bila v počastitev meseca mladosti v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju medobčinska revija mladinskih pevskih zborov. Posebna kulturno-zabavna prireditev bo v delavskem domu v Kranju tudi danes (sobota) zvečer. Nastopili bodo godalni orkester glasbene šole, pevski zbor ekonomske srednje šole, oktet iz Stražišča, baletna šola Kranj, folklorna skupina iz Besnice itd. Pred dnevi je 45 kranjskih mladincev odšlo v Zagreb na XIV. festival Bratstva in enotnosti. Danes dopoldne se bodo v galeriji Stane Žagar v Kranju srečali dijaki kranjske gimnazije in pripadniki JLA. Več različnih prireditev pa so pripravili mladi po vseh krajih v občini. Članica občinskega komiteja ZM škofja Loka Boža Mezek je z delegacijo mladih odšla v Beograd, kjer jo bo sprejel predsednik Tito. V počastitev meseca mladosti bo 30. maja v škofji Loki slavnostna konferenca občinske organizacije zveze mladine in občinskega komiteja zveze komunistov škofja Loka. A. ž. Kamn k Radovljica V okviru praznovanj meseca mladosti je občinski komite zveze mladine Kamnik pripravil obširen program prireditev. Končala so se že športna tekmovanja v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu ter tradicionalni rokometni turnir, na katerem je sodelovalo osem moštev. Danes bodo sprejeli pionirje iz kamniških osemletk v mladinsko organizacijo, zvečer pa bo po kamniških ulicah poulični tek. Na svečanem zaključku prireditev v okviru praznovanj meseca mladosti bodo danes zvečer v Kamniku podelili diplome in pokale najboljšim ekipam in posameznikom, ki so se udeležili športnih tekmovanj. V radovljiški občini so v počastitev meseca mladosti pri pravili vrsto športnih prireditev, že v četrtek, 15. maja, so se v odbojki pomerili učenci osnovnih šol radovljiške občine, minulo soboto pa je bil šahovski turnir za mladinske aktive. V novi telovadnici osnovne šole Stane Žagar v Lipnici, ki jo bodo odprli danes ob 17.30, je bil že v četrtek namiznoteniški turnir, včeraj (petek) pa so se mladinski aktivi pomerili v nogometu. Zvečer pa so v Radovljici pripravili tek po ulicah Radovljice. , Osrednja prireditev v počastitev meseca mladosti v radovljiški občini bo danes (sobota) ob 19. uri, ko bo v spodnjih prostorih Kazine na Bledu oddaja Mladina pred mikrofonom. Mladinske skupine bodo preizkusile znanje o poznavanju zgodovine Skoja, delavskega gibanja in Planice Vse tekmovalne skupine bodo nagradila podjetja radovljiške občine. Jutri (nedelja) dopoldne pa bo v kino dvorani v Radovljici revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov. Na tej prireditvi bodo v mladinsko organizacijo sprejeli 375 pionirjev iz radovljiške občine. Škofja Loka V počastitev meseca mladosti bo danes (sobota) na terasi škofjeloške Name od 19. do 23. ure ples. Igral bo ansambel Akordi. Ples na terasi Name pa bo tudi jutri (nedelja) od 18. do 22. ure. Tokrat bo igral ansambel Freisingi. Ples pa bodo danes (sobota) zvečer pripravili tudi maturanti škofjeloške gimnazije. Ples bo v dvorani TVD Partizan škofja Loka. V četrtek in včeraj je občinska organizacija zveze mladine v škofji Loki sprejela v svoje vrste učence višjih razredov osnovnih šol iz Škofje Loke, Trate iz Železnikov. Jesenice Občinski komite zveze mladine na Jesenicah je tudi letos pripravil več prireditev v okviru meseca mladosti. Do konca maja se bodo zvrsjila športna tekmovanja v streljanju, malem nogometu, odbojki, šahu, teku in kolesarjenju. Danes bodo slovesno sprejeli več kot 400 pionirjev iz vseh jeseniških osnovnih šol v zvezo mladine, zvečer pa bo v gledališču »Tone Čufar« slavnostna akademija. Jutri bodo mladinke in mladinci odšli na Pristavo v Javorniškcm rovtu, kjer se bodo zbrali tudi člani Ježkovega odreda, ki bodo odšli po partizanskih poteh. Za konec praznovanja meseca mladosti bodo na Jesenicah pripravili tudi občinsko revijo mladinskih pevskih zborov. vig Tržič V okviru praznovanj meseca mladosti so občinski komite zveze mladine v Tržiču in posamezni mladinski aktivi pripravili športna tekmovanja v šahu, namiznem tenisu in rokometu. Tekmovanja so se začela že 19. maja, končala pa se bodo danes. Danes zvečer bo v domu Partizana v Tržiču mladinski ples združen S slavnostno akademijo. Na akademiji bo nastopila folklorna skupina »Karavanke« iz Tržiča, podelili pa bodo tudi pokale in diplome najboljšim ekipam. Mladinski aktiv iz Podljubelja bo proslavil mesec mladosti z veselim večerom, ki ga bodo pripravili danes zvečer v domu družbenih organizacij v Podljubelju. Na veselem večeru bosta nastopila pevski zbor in dramska skupina iz Podljubelja. Poleg teh prireditev bodo v okviru meseca mladosti pripravili v Krizah pri Tržiču še tradicionalni športni teden od 11. do 17. junija. V. G. »V centralnem mladinskem klubu bi lahko organizirali plese, debatne večere in predavanja za mlade, ustanavljali razne sekcije ter krožke in podobno. Seveda za vse našteto ne zadošča kakšna majhna, tesna soba, ampak vsaj kolikor toliko solidni prostori, še najprimernejša bi bila dvorana kina v Delavskem domu. Tako ali tako je že čas, da se ta ustanova preseli kam drugam, da začne misliti na gradnjo nove, večje stavbe. Poleg vsega naštetega Kranj mora dobiti svoj centralni mladinski klub tudi zato, da bomo prek njega lahko načrtno vodili in usmerjali razna področna društva, ki jih v občini ni malo.« O 19-letna Milica Kramber-ger, uslužbenka veletrgovine Loka iz škofje Loke, nama je na vprašanje, kaj misli o kulturno-zabavnem življenju mladih v mestu, odgovorila naslednje: »Škofjeloške družbenopolitične in športne organizacije se ne morejo pohvaliti, da so kdo ve koliko storile za mladino. Mladinski plesi so zelo redki, pravega kluba, kamor bi lahko zahajali mladi, sploh ni. Zlasti pozimi nimamo kam zaviti. Lokalov, ki poleg kina edini še preostanejo, smo siti. Med starejšimi občani, ki te izza sosednjih miz. motrijo z obtožujočimi pogledi, ni prijetno sedeti.« »Kam torej greste v prostem času?« »Kamorkoli. Poleti se kopam, pozimi pa najrajši prebiram knjige, če kdaj vendarle organizirajo kakšen ples, sem prav gotovo zraven.« % Prav nazadnje sva s fotoreporter jem zavila v žabni-co in tamkaj poiskala Zdrav-ka Hafnerja, 22-letnega kmetovalca. Fant je sklenil ostati doma in ne — kot toliko njegovih vrstnikov — oditi za kruhom v mesto. »Po končani osnovni šoh sem se lotil kmetovanja. Za oba z očetom je bilo dela več kot dovolj. In ker se poljedelcem obetajo boljši časi -"* mehanizacija nam omogoča, da z manj truda opravimo mnogo več — tudi po odsluženju vojaškega roka nisem iskal zaposlitve drugje. Danes si kmetje že lahko privoščimo malo prostega časa. Menim« da nam je razvedrilo potrebno, da človek potlej laže P«"e" naša vsakdanje napore. Ja? na primer rad drsam. Poz i m1 sem bil stalen gost zalcdencle-ga Blejskega jezera in Uut>" ljanske hale Tivoli. Med r*T letnimi meseci pa mi je najbolj pri srcu kopanje.« I, GuzelJ Ob dnevu mladosti