Ameriška Domovi ima NO. 23 FOft€iGif*ii^ANGiM na splošno dosti ugodno PoSrob bo v Petek zjutrai ob Na močan odpor je 9:15 iz 2eJetove«« P°Sreb- za' ^aletela le med socialisti in osta- voda na E- 152 tot- v cerkev 'irni ^Vičarji, splošno so Mari'ie Vnebovzetc ob desetih. P^akovali, da bo v parlamentu nato na Kalvarijo. Na mrtva-PUsIo do ostre in dolge debate, škem odru, bo nocoj od 7. do 10. 9 dri0 bo pogodba potrjena. Ko in jutri °d 2. do 10. e Govjetska vlada proti novi Johnson utrdil osnovo Umrl je dr. Kurčatov - oče sovjetske A-bombe MOSKVA, ZSSR. — Do nje- svoje politične moči P°godbi protestirala in izjavila, Zaradi nje ne bo vrnila malih Frank Ivančič V ponedeljek je nenadno umrl Haboma7mšokotan‘ko; pred «ara?0’ ko yani° f Rubila 1956 ob priložnosti zaPelJal avto’ Frank Ivancic’ kl j^Postave diplomatskih odnosov, > nekdaj dolga leta vodil trg°-J v javnosti zavrelo. | vino in naesarijo na oglu Sara- JaPonsko časopisje se sprašu-'nac Rd- in E- 155 St' D°čakal .ie ^ ’ tak° je mogla Sovjetija tako 80 l0!« r°jen je bil v Družinski tl lepem Drelnmiti dann oblil]-!vasi v Beli krajini, kjer je za- V to deželo je prišel 1. 1905 in odprl bo telo prelomiti dano oblju- 0 je vendar nova pogodba pustil brata Andreja. ,si y'anj obsežna in za Japon Gtlja °S^ ^azja> ko ze bda Prej" Pro?POnska vlada Je sovjetski j pustil je ženo Mary, roj. i est odločno zavrnila in dobi- in sestro Mary Klun, me< svojo trgovino tri leta kasneje. Vodil jo je nato do 1. 1940. Za- Pirc, ................. ^ med tem pr‘ tern polno podporo javno-j ko sta sestra Cecilia Zupančič in brat Jože umrla pred njim. Pokojnik je bil član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ in Marijinega dvora št. 1640 Kat. boritnarjev. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8:15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla. Mrs. Amalia Ukmar Danes zjutraj je umrla v St Alexis bolnišnici 71 let stara Mrs. Amalia Ukmar z 9817 Prince Ave. Pogreb ima v oskrbi L. Ferfolia pogreb, zavod. Podrobnosti jutri. la sti. o >., javn 0dl'*0’ da bo razpoloženje na ..°SN Pomagalo vladi tudi do p()go® ^^ditve nove obrambne nagovarjal sv°je učence k ropu ObW ANGELES, Calif. _ 9čit p S° Pr^e^° 82 let starega li rnal;ematike na višji šo-čonc.pCt, Je nagovarjal svoje u-vlomom in ropom, rjj le nekega učenca nagovo-. a hi vlomil v draguljarno. natoVa- ^avil P01’01!’. ki 2a ie Pri. Prijola, ko je čakal na plen. clVef * ‘Oren Bernstein je oče p0lv^rok in uči na Sun Valley lpt yiechnic High School že pet >a? nas ocenjuje Evrop šaW^SHlNGTON roPsk'h D. C. — Na-služba je or-Pneko podobnih ev-*jjei ^ . organizacij pozvedova. daro^9'! tam Nudje mislijo o naši V Anm-obrambi- Dognala je: Vadni *n Eranciji mislijo na-baihi da so Rusi pred vij0) ^oborožitvi, v Nemčiji pra-ko ttjJ. sta oba nasprotnika ena-ie A^9, V’.Italiji Pa trdijo, da °d Hus - a ae zmeraj močnejša !z teh n j de Sarn P°datkov se lahko dože-bdaši i° ^^avrna resnica, da v ° °bordnJIJ ^ ‘ore> 20 .,‘;t po tem, ko so elektrarno zaceli trične sile. Izjavljajo, da bo j kasneje do 1. 1970 mogoče v ^ veniji izgraditi prvo ato® L elektrarno. Sedaj dajejo " i elektrarne v Sloveniji skuP,1| 2.4 bilijona KW ur elektrik sile. Kako prideš do stanovanja v Jugoslaviji? J Na to vprašanje so hotele biti odgovor sindikalne orga” zacije na Hrvaškem potofl1 M izvedb pri 6,500 delavcih, j vori, ki so jih dobile, s0..jri različni, zanimivi in znac1 več sKJ( P razlagal, da mora biti temelj vseh naporov doma v družini. Slovenska šola staršem dejansko le pomaga. Predloženo je bilo, naj bi otroci brali vsak dan ali vsaj vsak drugi dan doma po pet minut kako slovensko knjigo pod nadzorstvom staršev, ki jim bi naj tudi razložili prebrano snov. G. Karl Mauser je razlagal težave, ki jih imajo starši z otroci pri učenju slovenščine, ker te vse navaja k angleškemu govoru. Bistveno vprašanje je, kako v otroku vzbuditi zanimanje in veselje do jezika staršev, spoštovanje do lastnega slovenskega rodu. Objavljeno je bilo, da bo poslej g. Mrance Zupan učil vsako drugo soboto v Slov. šoli petje slovenskih pesmi. Ni bilo še odločeno, ali v obsega sedanjega učnega časa ali poleg njega. * * * Dr. Hinko Lobe je nato ,v imenu Odbora staršev razložil načrt za nakup in ureditev “Slovenske pristave,” kjer naj bi imeli otroci slovenskih šol poleti priložnost preživeti po kak teden na čistem zraku v posebneh šolskih kolonijah. Te šolske kolonije bi bile verjetno v začetku v obliki taborenja. Njihov čas bi bil uporabljen za načrtno in temeljito učenje slovenščine. Vse vodstvo kolonij, njihovi člani in goste naj bi vedno in povsod govorili samo slovensko, da bi se otroci na eni strani utrdili v slovenskem jeziku, na drugi pa se ga tudi navadili spoštovati kot govorice odraslih, spoštovanja vrednih ljudi. Razloženo je bilo, da je odbor staršev Slov. šole pri Sv. Vidu povabil pri izvajanju tega načrta k sodelovanju tudi Slov. šolo od Marije Vnebovzete. Ta doslej še ni dokončno sporočila svojega stališča. Med tem se ravnatelj Slov. šole č. g. Martelanc, dr. H. Lobe in g. Marko Sfiligoj že vneto trudijo, da bi našli primeren prostor za “slovensko pristavo.’ Po besedah dr. Lobeta je č. g. Jošt Martelanc v ta namen prevozil že preko 3,000 milj. Trenutno se kljub vsemu trudu še ni posrečilo najti primernega prostora. Toda, kjer je volja, tam je pot! člani trojice so prepričani, da bodo prej ali slej nekaj primernega že našli. Razdelijo se lahko pin, tako piše enajsta števl “Naše stvarnosti”. t Prva skupina (1862 dela^. je odgovorila, da lahko pP^.^ stanovanja, kdor je stroko^L iz rudnika ! ali uradnik. Druga skupin3 'j bi dC graditi. Elektrarna bo uporabljala premog slabše vrste iz rudnika. v Sent Janžu, električno silo bo | delavcev) je rekla, da m pa dajala delno Dolenjski, del-, stanovanja samo člani dela1^, no Štajerski, pa tudi ostalemu svetov in upravnih odo°j Zasavju. Na Ljubljanskem barju pod 105 m skala Ljubljansko barje, ki se raz- ULU SAUP1Iia h'-10 ue^v''“ p0v5' prostira južno in jugozahodno jsb’ de bi lahko dobili s ^ od Ljubljane ter sega do same-|nie’ a^° b' bdi člani Zve ^ ga roba mesta, je ravnina, iz ka-1 mun^s^ov- Peta skupina J -tr tere gledajo le nosamezni osa-jb«1! originalna. Pravi, da j{ melci, nekdanji otoki v jezeru, j vanje dobi tisti, ki izp« , ki je v ledeni dobi in še kasneje jvse §ornje P0g0.le- &>esta m tam valovilo. ' i na, največja po številu ^ Barje so v preteklosti pre-1 delavcev) pa pravi, da iskovali različni strokovnjaki, stu.ie ndi eden od gorn] . gojev, da bi človek dobu Tretja skupina (597 del3'^, trdi, da stanovanje dobij0 ^ samo voditelji sindikatov. • trta skupina (716 delavcev) bi lahko dobili sta110 ako bi bili člani ZveZ6^, pa vendar niso nikdar do lani prodrli do skalno podlage je- vanje. prvenstveno služila potrebam slovenskih šol ;v Clevelandu, na njej bi pa lahko našli oddih tudi odrasli, v kolikor bi bila dovolj obsežna in primerna za to. Slu- spiskih”, to se To pove pozvedovanj6’ orne™'*' čevalčeve pripombe da se'stanovanja ne dod <■ / samo po uradnih pogojih’. pak tudi pogosto po ni ^ po pravi, žila naj bi tudi za piknike dru-jdajno, koliko ima prosi'6 štev in morebitna zborovanja. j žinskih članov, ampak ^ Po zamisli Odbora staršev, v,ima stricev in tet. Na to ' ^ kolikor je bila na sestanku raz-: hrže mislila šesta najveČj3^ ^ ložena, bo ta pripravil pravila za pina, pa tudi poročilo posebno korporacijo, katere cilj govori o “i po babi i P° S bo podpirati slovensko šolo in vima.”- a W slovensko narodno-kulturno de- Kdor bo torej šel na s je(P lo. Vpisala naj bi se v Colum-busu kot nedobiček iskajoča kulturna ustanova. Lastniki pristave bi bili člani korporacije, v kolikor bi bili pripravljeni kupiti njene posamezne deleže. Korporacija bi bila edini in izključni lastnik Slovenske pristave in vseh naprav na njej. Njeno vodstvo bi bilo odgovorno, da bi se v uporabljala v smislu določil nekega kalifornijskega^ 1; ta v Jugoslavijo, naj Vxe° te' tudi vrste svojih stricev 1 ^ drugače bo v Ljubljani *se^0fl]' no stanovat kar P0^ stovje. Reklama na morS^e dnu Besedilo na rekla111111 re/ skega podjetja lahko potapljači, ker je na “(j dnu. Na deski je zapi53^ S1;' težavo berete te bese . ? o* s slabo opremljeni. “Slovenska pristava”’ naj bi/pristave.” pravil. Zamisel je bila udeležencem sesta Inka delno znana. Na splošno je bila ugodno sprejeta. Razlike so se pojavile glede obsega pristave, njene daljave od Clevelanda, cene in lege. Nekateri bi se zadovoljili z nekaj akri, drugi pa so se izjavljali za obširen prostor, ki naj bi nudil dovolj priložnosti za razna igrišča, pa tudi za vse naprave, ki so po- j pitnih nalogah trebne za koristno izrabo prista- j viren način. Našim i'eZ flS, ve tako v namene slovenskih dobno pecivo je na šol kot raznih društev. [zelo priljubljeno. Na tesL 2# Odbor staršev Slov. šole je-ob- tega peciva so si štu^611 ljubil, da bo slovensko javnost1 sovali zapletene matem0^ jf1 sproti obveščal o razvoju dela | brazce, potem pa s° rVl1 ^ pri nas, če sploh najdete P zaj!” -----°----- ivu Formule na PeC ^ Japonski profesorji 50pri'' na sled študentom, ki s° a za izvedbo zamisli ‘Slovenske!ščico in z njo tudi doka2 S. S. J sleparij e. KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc —Vsi smo upali, da jo sčasoma izpustijo. Poskusili smo vse, da bi jo rešili. Brez uspeha. Neki Villalonga se ni dal omehčati. Nekega dne smo doznali, da je nad Guadelupo izrečena smrtna obsodba. To smo sporočili vstašem. Ti so prišli pod vodstvom Santa Cruza in malo je manjkalo, da mesta niso. zavzeli. Villalongo je napad še bolj razkačil in je takoj ukazal, da se nekateri uporniki naj strožje kaznujejo. Ukaz je bil izvršen pred tremi dnevi, kakor nam je to sporočil neki kmetski fant, ki je izza dreves videl usmrtitev. Ubogo Guadelupo ih pet tovarišic so peljali v gozd. Tam so jih postavili v vrsto. Neki uradnik je dal Guadelupo postaviti predse in jo je pozval, naj prosi odpuščanje in naj poveličuje Car-resa, potem ji prizanesejo. Gua-delupe se je nasmehnila in odločno rekla, da tega ne stori. U-radnika je to razjezilo in je zakričal nad njo: —Ne smejte se, ker gre za življenje! Bom že omehčal vašo trmo. Guadelupe se je naprej smeh-ijala. —Vzkliknite — ji je ukazal u-radnik — takoj vzkliknite: živel Carres! Guadelupe se je smehljala in je na ves glas, zaklicala: —Živel Kristus Kralj! Chaires je pri teh besedah zaihtel. Tudi ženi so privrele solze iz oči. —Nato — je čez čas nadaljeval — je uradnik namignil e-nemu vojaku. Ta je stopil h Guadelupi in ji je ,s kleščami odtrgal kazalec na desni roki. —Hudiči! Razbojniki! — je sedaj zakričal Torres. — Pokažite mi tistega razbojnika in prisežem vam, da ga na košče raztrgam! S kleščami, kakor je to on storil! Ghaires je mirno nadaljeval: —Guadelupe je obledela in dozdevalo se je, da se zgrudi od bolečine. A hipoma se je zbrala, se je spet nasmehnila in je vzkliknila: —živel Kristus Kralj! —Uradnik je nato spet pomignil in krvnik je dvignil klešče. Odtrgal je srednji prst. Torresovo čelo je oblil pot. Preklinjal je Cruza in druge, ki So bili vzrok, da ni mogel priti pravočasno. —Guadelupe je že komaj sta-ia, smehljala pa se je še vedno in je vzkliknila: —živel Kristus Kralj! —Živel Carres — se je penil od jeze uradnik in krvnik je od-ščiphil tretji, nato pa še četrti prst. Guadelupe se je zgrudila na kolena. Še enkrat je zbrala mo-či in je zašepetala svojo zadnjo molitev: — Živel Kristus Kralj! Nato se je nezavestna zgrudila na tla. Uradnik je pristopil k njej. S prsi ji je strgal obleko m ji je zasadil v srce bodalo. Ouadelupe je brez besede izdihnila. Torres je pokopal obraz v roke in je začel jokati ko otrok. Starka je vstala in ga je božala Po glavi. —Ne jokajte — ga je tolažila s tresočim se glasom. — Naše male mučenke ni treba objokovati. Ona je srečna. Pri Jezusu je, ki ga je tako ljubila! . . . Kaj ne — je dodala po kratkem obotavljanju — zdaj že tudi vi verujete v Jezusa, našega Kralja, Guadelupinega Boga? Torres je pokleknil in je poljubil starkino roko. Ihteč, a od. ločno je dejal: Verujem! Verujem! Veru- jem! —Ona je mislila na vas in vas je ljubila. Vsak dan je molila, ^a bi vam Bog dal milost vere. Tudi naju je često prosila, naj moliva za vas. In sedaj, ko je Bog sprejel njeno žrtev, je gotovo vesela in se vsa srečna o-zira na vas iz nebes. Nato je Chaires nadaljeval: —Za Guadelupo so prišle tovarišice na vrsto. Teh niso izpraševali in mučdi, marveč so jih povesili na drevesa. Nato so odšli. Fant je pritekel k nam in je sporočil, kaj se je zgodilo. Lahko si mislite, kaj sva mati in jaz čutila, ko sva zagledala Gua-delupino zmrcvarjeno truplo. Le smehljaj, ki ji je poigraval na ustnicah, naju je potolažil. Naslednjega jutra smo jo pokopali in od tistega časa sva vsak dan tu od zore do mraka. Ali ste že videli njen grob? —Ne. Nisem imel' moči, da bi stopil k njemu. A sedaj grem. Vstal je. Omahavaje je šel proti grobu. Okrog groba, nad katerim se je dvigal preprost lesen križ z napisom: Chaires Guadelupe. In pace! je klečalo mnogo ljudi. Torres je pokleknil med ostale, glavo je nagnil in je zaihtel. Zdramil se je, ko se je nekdo dotaknil njegove rame. Bila je že noč. —Hodite, Ramon — je dejal Chaires — ker bodo vrata zaprli. Pri nas se bodete spočili. Zdaj sva z materjo sama. Sin je pobegnil in se je pridružil vstašem, čeravno je star šele 14 let. Bodite vi najin otrok! Naš “najdenček”! Tudi Guadelupe je bila najdenček. Sedaj že lahko povem to. Torres je ostrmel od začudenja. —Njenih staršev nihče ne pozna. Okrog eno leto je morala biti stara, ko smo jo našli pred hišnimi vrati. Poizvedovali smo po starših, a zastonj. Ostala je pri nas in ni nikdar izvedela, da ni najin otrok. Bila je dobra deklica. Pravi Marijin otrok. —Sicer pa pojdimo — se je ozrl starec proti nebu. — Hladno je že. —Vidva pojdita — je odvrnil Torres. — Jaz še ostanem. Kako eno uro bi še rad prebil pri Guadelupi. Vašo hišo bom že našel. —Naj bo! — je privolil Chaires. — Vrata bodo sicer zaprli, a če pozvonite, vam jih za malo napitnino radi odpro. Z Bogom! Starca sta nato odšla. IN PACE! V MIRU! Torres se je vrnil h grobu. Pokleknil je. ičiez čas je položil glavo na grob in je začel močiti svežo gomilo s solzami. Poljubil je leseni križ, cvetlice in je venomer ponavljal: —Guadelupe, ali mi odpustiš! V odgovor sta mu zablesteli zadnji besedi napisa: —In pace! V miru! (Dalje prihodnjič) ------o------ Hranite denar za deževne due v* -kiinuitc U. S Savings boude FEMALE HELP WANTED General Office Permanent position in sales-office for recent high school graduate. Some typing required. Williams & Go., Inc. .UT 1-5000 (301 PAYROLL-BILLING CLERK Experienced; duties consist of factory payroll, billing and posting; must be able to run Comptometer, typewriter, and adding machine; hourly rate; 5-day week.. Lunches, hospitalization, insurance, paid vacation. THE CUYAHOGA STAMPING CO. 10201 Harvard Av«. Call Mr. Abrams, DI 1-8100 V megli “Vaš mož ni videti zdrav, Regina. Ne vem, kaj je vzrok. Morda se mu toži — ali pa mu škoduje nezdravo podnebje juž-no-ameriških močvirij — ” Filip, si skoraj ni upal pogledati Regino. Regina je nervozno zmignila z rameni. “Nekaj vam povem, Filip, jaz — veste — Marcel . . . Ah, moj Bog — ne vem, ako bi se Ni odgovorila, samo ognjevit pogled lepih oči je povedal, česar doslej ni mogla izpovedati . . . Filip se je vrnil v Santa Rosa. Še nikoli doslej se mu ta kraj ni zdel tako tuj zdaj. Najprej je obiskal Marcela Benota, čeprav je vedel, da ga ob tej uri ne bo našel doma... Toda hotel se je iznebiti bre-' f & izrazila, da me boste razumeli'(mena, ki mu je težilo vest. Do- Nekoč sem imela Marcela rada — in nekaj časa bila z njim celo srečna. Toda — poznate Marcela dalj časa in bolje kot jaz, bili ste mu najzaupnejši prijatelj že takrat, ko sem se jaz z njim šele seznanila. Ne morem vam določno povedati, kaj se je takrat zgodilo. Sama tega ne vem. Marcel je toliko tožil zaradi skromnih razmer, hotel je hitro obogateti. Samo stran ga je vleklo, samo vpn v svet. Kakor da bi dva človeka, ki se ljubita, potrebovala še bogastvo! Toda znala sem se tako premagovati, da sem mu dovolila, da, lahko odpotuje. Strašno se mi je po njem tožilo, a sklenila sem, da bom vzdržala. Klatil se je po svetu in naposled se je ustalil v argentinski guberniji Pampa. Vse drugo že veste. Bržčas mu je Santa Rosa všeč. Tam je ostal in vi ste se odpeljali z njim. Povejte mi, Filip, odkrito — ali bi vi mogli pustiti svojo ženo več ko štiri leta samo? Ali bi je ne vzeli k sebi — ali j^ vsaj enkrat ne obiskali? Vsako leto ste tu v Evropi. Vselej mi pripeljete njegov pozdrav — in nič več. Zakaj ne pride kdaj Marcel? Ali ga nič ne vleče sem? Nekoč je ta pomislek neznosno bolel — toda danes — jaz — Filip — se bojim, da ne čutim zanj nič več. Vse je v meni ubil Marcel je-sebičnik, nič ni zame!” ■ j “Regina!” je ves nesrečen zaklical Filip — in potem — ne da bi bilo mogoče reči, kako se je to zgodilo, je objel Regino in njena: bližina, njene ustnice so ga neizmerno razburile. Regina se je prva zavedala. Vsa v zadregi si je pogladila lase in vprašala; “Kdaj odpotujete, Filip?” Filip jo je objel z žalostnim pogledom. “Že jutri, Regina! Zopet za eno leto. Kaj naj sporočim Marcelu?” Regina je povesila glavo. “Recite mu, da--------ne, po- čakajte — dajte mu tole!” Snela je poročni prstan in ga stisnila Filipu v roko. “Ko spet pridete, Filip . . .” kler je bila Regina žena Marcelova, pravzaprav ni imel pravice, da bi mislil nanjo tako, kakor je mislil zdaj. Z vsako mislijo je izdajal dragega prijatelja. Samo da bi že vendar oddal Reginin prstan! Ni mogel vzdržati. Benot je delal v močvirju na novem projektu — Filip je šel k njemu. Zvečer so nastale goste megle, ki so se dvigale iz močvirja. Filipa je zazeblo in vtaknil je roke v žep. Reginin prstan je v žepu slabotno zazvenel. Človek bi obupal! Vse ga je spominjalo nanjo, a bila je tako neizmerno daleč. Zdajci je zagledal pred seboj postavo. “Halo, Benot!” je zaklical, četudi ni zanesljivo vedel, da je to on. Postava je pospešila korake in se ustavila pred njim. Res je bil Marcel. Medtem ko je bil Filip v Evropi, je Marcel še bolj onemogel. Bil je suh, o-braz mu je bil zgrbančen in strgan. “Filip!” je veselo zaklical in mu iskreno stisnil roko. Filip se je prisiljeno nasmehnil. “Da — spet sem tukaj, prijatelj!” Marcel se je lačno zagledal vanj. “Kaj pa Regina? Si govoril z Regino?” Filipu je odleglo, ker se je megla in tema medtem zgostila. V žepu je stiskal prstan in iskal besede, da bi ga udarec, ki mu ga bo zadal, ne bolel tako. “Da — Regina —” je počasi začel. Marcel Benot se je sklonil naprej in začel strašno kašljati. Oprl se je na Filipa in lovil sapo. Filip je tudi v temi o-pazil, da so nastali na žepnem robcu, ki si ga je Marcel držal na ustih, veliki temni madeži. “Je — že — prešlo,” je zašepetal Marcel in poskušal napraviti nekaj korakov. “To strašno močvirje — ob vse me je pripravilo. To ne bo več dolgo trajalo, Filip, vem. Pljuča so izgubljena. Tako rad bi še videl Regino — drugače sem si vse to mislil. Mislil sem, da me bo drugo podnebje o-zdravilo — klatil sem se po svetu — toda zaman. Tukaj me ja zdelalo. Veš, da sem šel pravzaprav zavoljo tega po svetu in semkaj? Nisem mogel živeti zraven Regine s svojo veliko ljubeznijo in z zavestjo, da se je moram zaradi bolezni ogibati. Grozen strahopetne? sem, Filip! Ko sem spoznal, da mi ni kak^r Ve^ re®Kve — to je bilo, ko sem se nastanil tukaj — sem pisal Regini pismo, v katerem ji da-jjem! popolno svobodo. Že štiri je to pismo napisano — a še zmerom ga nisem odposlal. Domišljujem si, da imam ženo — ženo, ki me ljubi, Filip — povej, ali misliš, da me ima še zmerom rada?” Tesnobno pričakovanje je Marcelu zlomilo glas. Filip je! čutil, kako mu nevidna roka! stiska grlo — solze so mu drle I v oči. Bila sta že blizu mesta. Filip je široko zamahnil z rokami in ] prisluškoval v temo. Nič se ni oglasilo — Reginin prstan je padel prav tiho na tla. Marcelovo naporno, sipljivo dihanje ga je vrnilo nazaj v resničnost. “O, da — mslim, da te ima — še zmeraj rada!” je rekel tiho, ne da bi se sramoval laži, ki jo je izrekel. E.V. — Na Kubi je okoli sedem milijonov akro-v polja posajenega sladkornim trsom. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se žtenska, ki bi pomagala v restavraciji od 10. dop. dr 3. pop., v okolici E. 140 in St. Clair Ave- Mora govoriti angleško. Kličite LI 1-9566. —(28) MALI OGLASI Harmoniko kupim KUPIM starodobno harmoniko na gumbe, Mervar ali kakega drugega izdelka. Kdor bi jo imel za prodati naj piše na: Max Koflcr, ..523. Curry Ave., St. Mary’s, Pa. —(28) Zastonj stanovanjc v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877. (MWF) Naprodaj Velika enodružinska hiša s 4 spalnicami in dvema polnima kopalnicama. Vse na novo prenovljeno. V udobni soseščini. Velik lot. MU 1-3100. (3,5,8,10,12 feb) Stemovanje se odda Štiri sobe se oddajo v najem na 1079 E. 64 St. zadaj, spodaj. Vsa nadaljna pojasnila dobite na 1087 Addison Rd. —(30) TALE BO ŽE NEKAJ ZALEGEL — Policaju se je posrečilo s kosom vrvi ujeti in vrniti preko 500 funtov težkega prašiča na mesto, od koder je pobegnil na sprehod po Monroe, Wis. Izbirajte med krasnimi križastimi in progastimi vzorci ali v gladkih barvah. Ivy League kroj z gumbom pripetim ovratnikom in kratkimi zavihanimi rokavi, ali kroj z “klubskim” ovratnikom in z dolgimi rokavi. Skicirani sta le dve bluzi od te skupine. Mere 7-14. A. IVY LEAGUE KROJ, pestri rdeči in sivi križasti vzorci. B. KLUBSKI OVRATNIK ,KROJ, v beli, metasti ali rumeni barvi. DOWNSTAIRS CHILDREN’S DEPARTMENT AND SOUTHLAND Airs. Al. V. iz Svoboda Ave., Clev., O., piše: Pošljite mi še eno steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čuaovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in se sedaj pocu'tim prav srečna. Vsem in vsakemu priporočam LOVIAN CAPSULES. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Kd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.4» Poizvedba POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Av«. EN 1-1633 ar.iintnttntumtm-^ntntmmtuv-vv Apartment v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., 4 moderne sobe, na novo deko-rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X) G. Slavko Bobnič, 97 Barton Ave., Toronto 4, Ont., išče g. Ivana Kanjška, ki je prispel 10. decembra 1957 v Quebec, pa s< nato podal dalje v zahodne pokrajine. Kdor bi kaj vedel o nje govern bivališču, naj sporoči n< gornji naslov. (31 Posestvo v Beli Krajini naprodaj Lepo posestvo, na katerem s: 'lahko zreja 70 glav živine, j: naprodaj v vaši Fučkovci, i Adlešiči, okraj Črnomelj, pri ce sti ob Kolpi. Vse v dobrem ata nju- Kdor se zanima, naj piš na Steve Prince, 62 Gardei Ave. West, Toronto 3, Ont., Ca nada. —(29 Hiša naprodaj 7-sobna hiša za eno družino med Superior in St. Clair Ave $8500. Kličite Gabriel Realtj Co. EX 1-5647. X(WTF; gMITMim; itek. Ravno obuva čevlje.” Nato HANDEL-M AZZETTIi Junakinja iz Štajra| “Mati, kaj pa delate, zakaj ste pogasili sveče?” “Nič ni dete moje,” jo je pomirjevala mati. Menihu pa je zašepetala: “Vojaki so tu.” Prestrašen je dejal duhovnik štolo doli in se je oziral po izhodu. Štefana je vse slišala in je s slabotnim glasom rekla: “Vojaki so tu? Kaj za to? Jezus v presv. Zakramentu, ki me je ravnokar obiskal, me bo varoval vsega hudega.” “Oj. otrok, včeraj te ni varoval!” je vsa iz sebe ihtela mati. “Saj me je varoval! Saj je vendar poslal onega, ki me je rešil iz železja!” je hitela pobožna deklica. Pri vratih se je prikazala temna kodrasta glava male Judinje, ki je migala z belo ročico: ‘“Gospa švertnerica, gospod Hendel, ki poveljuje strelcem, želi govoriti z vami.” švertnerica se je zdrznila od strahu: “Takoj pridem, že grem!” Postala je bleda kakor kreda in vsa tresoč se je hitela ven. Štefana se je ozrla naokoli, roko držeč na čelu, ‘“Hendelnov sin —” je rekla trudno. “Pa ne, ko bi zopet prihajal pome . . Močno se je stresla. “O Bog, samo ne več na sramotni oder! Oh, moj Jezus —” je molila proti nebesom, “ti si pri meni . . . naj se zgodi Tvoja volja.” Ganjen je zaklical duhovnik: “Naj si le drzne ta fant ti samo las skriviti, tudi jaz sem bil nekdaj vojak, in spodaj je dosti katoliških mož.” Zravnal je pokonci svojo velo visoko meniško postavo in se je bojevito postavil tik k postelji. Ona pa ga je z nežno roko prijela za talarjev rokav in je prosila: ‘“Gospod pater, nikarte klicati moških. Božja volja naj se zgodi!” Spodaj pod stopnicama je v polumraku stal Henrik: Švertnerica mu je prišla po stopnicah nasproti in je od strahu skoraj brez sape sopihala: “Milostni gospod, časa želite od nas ubogih?” “Ničesar nočem, še prinašam vam nekaj.” Po treh korakih je CHICAGO, ILL. Dr. Marko Yovanov Yovanovich zdravi vse bolezni, resne in kronične, želodčne čire, raka, revmatizem, srčne bo lezni in želodčne težave brez operacij in brez uporabe nevarnih kemičnih lekov, z osteopatičnim in kiroprak-tičnim postopkom, kot naš slavni slavonski doktor Vašo Pelagich, zdravnik naravnega zdravljenja, kot so tu di priporočali naši stari filozofi in apostoli za zdravo in dolgo življenje. Naprodaj je: Health Book on Natural Therapeutics Philosophy—P2.00 Or. Marco Yovanov Yovanovich, c.o. Dr. A. Wood 1608 W. Madison St—3rd Floor Chicago, 111. Telefon SEeley 3-4268 HELP WANTED—FEMALE PERMANENT POSITIONS In 110 Bed Hospital Practical Nurses Must be able to qualify for Michigan license. Salary $264 per month plus 1 meal free daily and automatic in creases. Positions available on ro fating shifts. Liberal personnel pol icies. Living quarters available on grounds for $7.50 per week. Apply Mrs. RITA STANTON, DIRECTOR of Nurses, Ridgewood Osteopathic Hospital, 10000 Geddes Road, Ypsi lanti, Michigan. (28) BUSINESS OPPORTUNITY CARD AND GIFT SHOP — School supplies, good going business. Esi over 6 yrs. Completely stocked with fbfltures, and equipment. Call HOllycourt 5-5798 bet. 10 A.M. 6 P.M. except Sun. (28) bil že pri ženi gori. “Dve rčltici in verižico so ukradli vaši hčeri, ko je . . . včeraj ... na, saj veste. Tukaj” — dvignil je sveženj, “imate vse skupaj nazaj: prinesel bi bil že preje, toda ptiček je bil ujet v kletki.” Te prijazne, napol šaljive besede so pomirile ubogo mater. O da, ta ne bo nič hudega storil. Kaj še, rešil je mojo hčerko s sramotnega odra in je bil dober kakor angel. Ha, neumnica, zakaj si se ga ustrašila? O, hvala ivam, gospod,” je sopla in je svoje rdečeobjokane oči, ki so pričale o prečuti noči, obrnila proti njegovim, ki so se danes tako ponosno in zavestno svetile. “Gospod, niste pozabili na nas. Oj, sedaj se bo smejala moja Štefka; toliko solz je že pretočila za svoj rožni venec ,ki ga je prejela od očeta.” Posegla je po svežnju; toda Henrik je rekel: “Gospa, sam bi ga rad izročil. Smem li?” “Ha, videli bi jo radi, mojo Štefko,” se je smejala uboga žena, ki se je prejšnji dan tako grenko jokala. Rad bi jo videl, no, saj je pa tudi zaslužil. “Moje ubogo dete je tako bolno,” je tožila. “Pa bom vprašala. ojdite z menoj, milostivi gospod, prosim lepo, tukaj je tako temno, oprostite.” ' Bolna —” je ponovil mladi Hendel, ki ga je v hipu minila veselost. Sicer so mu to že povedali, toda od samega veselja da ji je tako blizu, je na vse pozabil. ‘Zelo bolna?” je vprašal. ‘železo jo je tako razrezalo,” je odvrnila mati, “‘vrhutega pa še strah in sramota . . .” “Katerega zdravnika ste pa poklicali?” jo je prekinil Henrik. “Pa vendar ne kakega kmetskega padarja, ki ničesar ne ume?” Nobenega nismo klicali,” je rekla mati. Zapovedujoče, da se je slišalo po vsej hiši, je zaklical Henrik: “Takoj pokličite zdravnika plačal ga bom jaz sam!” Kaj pomaga, gospod, če pa moja hčerka ne mara zdravnika . . Stala je poleg njega vrh stopnic in se je neprestano ozirala proti vratom; tedaj pa je začelo Henriku srce močno biti, kajti vedel je, da tam za vrati počiva Štefana- “Moje sramežljivo, pobožno dete ne pusti, da bi se ga dotaknila moška roka, samo jaz jo smem prijeti; nekoliko sem jo namazala in drgnila z arniko, ki je dobra za vse bolečine,” je pripovedovala mati. Gospodovalno je zavpil mladi Hendel: “Arnika sem, arnika tja, vsak bolnik pokliče zdravnika; zakaj ji tega ne poveste?” “Seveda, gospod,” je rekla mati. “Toda moj otrok ima svojo glavo, svojo voljo. Tu je vse zastonj.” “Tako,” ugriznil se je v ustne. — To so pač menihi vtepli v gla vo ljubeznivi, ubogi neumnici, češ, da ne gre, klicati zdravnika .. . Ona pa lahko pri vsem tem od vsega hudega konec vzame . . . “Sedaj bi jo pa že rac videl,” je nejevoljno zarežal “Povedal ji bom, kaj sodim teh meniških muhah.” “Še ne, še ne, gospod, prosim lepo, počakajte samo še trenutek. Pogledala bom noter.” V svojih lesenih čevljih je ropotala skozi vrata, in mladi bojevnik je obstal pri vratih: Videl je, kako se je zasvetilo, kako je nato zopet izginila luč. Kmalu se je vrnila mati in tiho rekla: “Prosim lepo, samo še trenut _ !je zopet odprla vrata. Henrik je j krepko tiščal k boku meč, da bi ~ ne žvenketal. Snel si je z glave perjasti vojaški klobuk in se je sklonil, ko je šel skozi vrata, ker je bil visoke postave. Kaj je to? Toliko ljudi je v sobi. Obstal je. V radovednosti in skritem strahu so mu zrle nasproti oči menihove in otroške. Toda de-I klica, ki je tam na slamnati pernici sedela, ni dvignila glave in ^ ga ni pogledala, j Mati je stopila k njej in ji je 'rekla: “Štefka, milostivi gos- pod so prišli.” Sedaj se je deklica z mirnim, čistim pogledom ozrla na visoko postavo štajerskega bojevnika, na čigar krepkih, izbočenih prsih se je blestel panter, in na lepi, ponosni, danes nekoliko obledeli obraz dvajsetletnega mladeniča. “Kaj žteli od nas milostivi gospod?” je vprašala mater. Stopil je k postelji; sledile so mu oči matere in otrok, ki se pa niso prav nič več bali, marveč so bili prav veseli; kaj še, ta lepi gospod ji ne bo storil nič žalega. Pater Ertelij se mu je spoštljivo priklonil, toda Henrik ga ni hotel pogledati; nato se je pater počasnih korakov odstranil. ložila v naročje in ga takoj razvezala. “Hvala vam, gospod! — Glej, mamica!” je radostno rekla z jasnimi očmi, “vse je skupaj; ruta za na rame in za na glavo, ki sem jo sama spredla” — razgrnila jo je, tedaj pa je iz rute s steklenim žvenketom nekaj pa-j dlo na tla. “Jej, mati,” je veselo vzkliknila Štefana, “poglej! Moj rožni venec! Moj ljubi, ljubi rožni venec.” Vzela ga je v roke in je njegov kristalnati križec pritisnila na nežna ustna, otroci pa so iveselo ščebetali: “Ej, ej — Štefana ima spet svoj rožni venec.” Štefana je mirno sedela na postelji in je rožni venec pritisnila na svoje srce. Saj jo je spremljal v Frajzing, bil je priča veselja in sramote, videl je vse njene muke. Tudi Henrik Hendel je mislil na oni grozni trenutek, ko je stala ob stebru in so ji s silo strgali z vratu rož- i ni venec. Sedaj ji vrača rutici in verižico, beračijo, je li to za- oče bi tega ne bd smel storiti, bi ne bil smel tako kruto krivično ravnati z ubogo, nedolžno siroto, ki nima očeta. To ga bo enkrat še hudo peklo; četudi pozabijo ljudje, pa Bog ne poza- bi.” Henrik je zardel do čela. Ako je bil krut njegov oče — o da, sam Neron ni bil krutejši — pa je vendar njegpv oče, zato ga ne zataji: “Tudi kuga, ki jo nam je hotel utihotapiti tisti nesrečni Albert, je kruta.” — V njegovih očeh se je posvetilo nekaj divjega in hudega, sovraštvo krivoverskega fanta do katoliškega duhovnika. dosti? Kdo ji da zadoščenje za vso krvavo sramoto, ki so jo ji j prizadeli ti nesramni moški, pra- ■ vi izvržek človeštva, ,ko so suva-1 li sem in tja to čudovito nežno in deviško telo, ki se ga sme dotakniti samo materina roka? Sram in bol mu dušita grlo; votlim, pritajenim “Tukaj,” je rekel Hendel in se je oziral na deklico, ki je s pove- kar reče seno zlatokostanjevo glavo in s glasom: prekrižanimi rokami sedela na ! “Deklica, pozabite . . . kar se svoji slamnati pernici, podobna je včeraj zgodilo, in vi, mati, nežni, deviški Genovefi v rev- nam odpustite, da smo včeraj ščini.__Lepa je, res je lepa, ni- prizadeli toliko gorja vašemu ma para v štajru, ne v Linču! j otroku. Hotel bi, dt> se ni zgodi-“Tukaj, deklica, vam prina- lo.” šam, kar je vaše, kar so vam — Tedaj pa se je v materi, ko je o silo vzeli.” Izrla na svoje bledo, mučeniško S ponosno desnico, s katero je dete, zopet razbolela materina včeraj odprl železni obroč, ji je bolečina; grenko j^ očitala: “Se-varno podal sveženj, ki ga je veda, gospod, lahko je reči: ni-Stefana vsa vesela vzela, ga po- karte se več spominjati! Vaš STRUMBLY DR. HIGHLAND HEIGHTS T-sqbne zidane in kamenite hiše “ranch” tipa; 3 spalnice!) li/- kopalnice; garaža za 2 kare; vsa električna kuhinja; polna ipredeljena klet; razvedrilne sobe; popolne v vseh ozirih; velik lot. Cena se začne od $32,800 in več; lahko ogledate vsak čas, ob nedeljah od 3 do 6 pop. Vprašajte za Mr. Strumbly FRANK E. STRUMBLY Gradbenik HI 2-4479 GRDINA POGREBNI ZAVOD East 62 St. . . . 17002 Lakeshore BIvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene __ TAKO MLAD, PA ŽE V JEČI? — Pol leta stari Henry Van Proosday živi s svojo materjo in očetom v celici policijske postaje v\ Loenen na Holandskem, ker pač niso mogli nikjer drugje najti strehe. V tem kraju je namreč velika stiska za stanovanja. ISIS m Naznanilo in J&a.h'Cala Neizmerno potrti, vendar zaupno vdani v voljo Vsemogočnega Stvarnika, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla moja ljubljena in nikoli pozabljena soproga, najina draga in dobra mama, stara mama, tašča in sestra ANNA PAJK rojena HROVAT Rešena zemeljskega trpljenja, je odšla v boljše, lepše življepje, dne 10. januarja 1960, in se za vedno poslovila od nas, pripravljena za pot v večnost. N&ša draga, nepozabna pokojnica je bila rojena dne 19. junija 18S5 v Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1926. Pogreb se je vršil 13. januarja iz Za krajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida, kjer je bila za pokoj njene bla ge duše darovana sveta maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih pogrebnih obre dih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter tam položeno k večnemu počitku. Naša draga pokojnica počiva v grobu št. 820, sekcija 62. Čutimo dolžnost, da se na tem mestu najiskrenejše zahvalimo vsem, ki so naši dragi pokojnici izkazali ob njeni smrti toliko naklonjenosti in ljubezni, nam pa v teh težkih dneh stali dobrotno ob strani. Predvsem se želimo zahvaliti preč. g. Viktorju Cimpermanu, ki je prinašal naši dragi pokojnici v času njene bolezni na dom vsak teden sveto obhajilo, prav tako preč. g. Ozimeku. Naj oba prejmeta našo vdano zahvalo. Prisrčna hvala šentviškemu župniku preč. g. Louisu B. Bazniku za molitve v pogrebnemu zavodu ob krsti pokojne, za spremstvo od tam v cerkev, ter za lep in ganljiv poslovilni govor v cerkvi. Dalje naj prejmeta našo zahva'o preč. g. župnik Karper od cerkve Marijinega Brezmadežnega spočetja, Bedford, Ohio, in preč. g. Viktor Cimperman za asistenco pri sveti maši zaduš-nici. Prav lepo se zahvalimo tudi preč. gg. Franku in Anthony Rebol ter preč. g. Viktorju Cimpermanu za spremstvo na pokopališče, prav do groba naše ljubljene pokojnice. Iskreno zahvalo naj sprejme vsa številna častita duhovščina, ki je prisostvovala pri pogrebni sveti maši in molila za pokoj duše naše drage mame. Posebno zahvalo smo dolžni izreči dobrim ženam in dekletom, ki so naši nepozabni pokojnici tako ljubeznivo stregle v zadnjih dneh bo’tezni in ji lajšale težke ure: Mrs. Jennie Intihar, Mrs. Olga Ponikvar in hčerka, Mrs. Mary Hrovat z Rexford Ave., Mrs. Michael Hrovat, Mrs. Mary Ošaben, Mrs. John Celesnik, Miss Albina Kozina in drugim. Srčna hvala vsem, ki so položili ob krsto naše ljubljene mame toliko vencev krasnega cvetja, jo z njim ozaljšali Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas, do zadnjega je dne? Žalujoči: Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blesti. in ji s fem izkazali svojo ljubezen, nam pa dali tolažbo. Posebna hvala prijaznim sosedom iz E. 63. ceste in Orton Ct. za prelep venec cvetja! Iskreni Bog plačaj vsem, ki so darovali za številne svete maše, ki se bodo brale za večni mir in pokoj duše blage pokojnice. Hvala za vse neštete izraze sožalja in sočutja, pismene ali ustmene, za vso tolažbo iz dobrih src. Zahvalimo se vsem tistim, ki so prišli našo nenadomestljivo pokojnico pokropit, ko je Ježala na mrtvaškem odru, posebno častitim sestram redovnicam iz raznih sosednih fara za molitve ob krsti. Hvala tudi preč. duhovščini, ki je prišla pokojnico pokropit. Prisrčna hvala Društvu Najsvetejšega Imena fare sv. Vida in Marije Vne-bovzele, društvu Marijin Dvor Katoliških Borštnarjev, društvu Sv. Ane št. 4 SDZ, podir. št. 25 SŽZ in Oltarnemu društvu sv. Vida za molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče, k njenemu zadnjemu počitku. Naj sprejmejo našo vdano zahvalo vsi, ki so se udeležili pogrebne svete maše in pogreba na Kalvarijo. Bog naj povrne dobroto vsem otrokom šole sv. Vida, šole Marije Vnebo-vzete in šole Marijinega Brezmadežnega Spočetja v Bedford, Ohio, od 4. razreda daje, ki so darovali za pokojnico cb njeni smrti sv. mašo in sv. obhajilo. Zahvalimo se vsem, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili spremstvo na pokopališče. Iskreno zahvalo smo dolžni nosilcem krste. Naš iskreni Bog plačaj! Končno hvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za lepo vodstvo pogreba in za vso pomoč, ki smo jo prejeli v teh, za nas tako težkih dneh. Ljuba soproga, draga, dobra mama! Žalostni smo, ker je za vedno nehalo biti Tvoje plemenito, ljubeče srce. Odšla si od nas v večno domovanje. Bila si nam tako dobra in Tvoja izguba je nenadomestljiva. Uživaj večni mir in dobri Bog naj Te poplača za vso globoko ljubezen, za vse delo, za ves Tvoj trud in skrbi, ki si jih posvečala svoji družini z večnim ve seljem v družbi izvoljenih. Ostali smo sami, toda tolaži nas močna vera, da se bo mo enkrat spet združili pri ljubemu Bogu. Dotlej se Te bomo hvaležno in ljubeče spominjaj v mislih in molitvah! FRANK, soprog REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova DIANE, snaha EDWARD, vnuk MICHAEL HROVAT, JOSEPH HROVAT, IVAN HROVAT, v starem kraju, bratje ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 10. februarja 1960.