LJUBLJANA, dne 15. aprila 1925 LETO m Ifissratit mmM s^frsšA 8 ptšžS vrzi...... ■s*sM5tt žKsasra® rrs« a*j>r«j , . «4*44, isfs*®, jseskm«, ?sit!fciae peiii vnt* itm šfe»&» i« » i,$f*bii&ai, Ket«£venik& iššm, f» v M&i Radičevci in zemljoradniki. Temelj za sporazumevanje. Položaj, ki je nastal z govorom Pavla Radiča in njegovih tovarišev v narodni skupščini, pomenja v naši notranji politiki popolen preokret. Niso tamo radičevci spremenili svoje politike, nego morajo sedaj tudi vse ©stal« stranke revidirati svoje zadržanje, osobito napram radičevcem. Prvi so bili radikali, ki so se začeli prilagodevati novemu položaju, da ga izkoristijo za sebe. Klerikalci so takoj razumeli, da nimajo od nove ra-•ličevske politike pričakovati nič dobrega in so odgovorili s pripravami za pojačano klerikalno agitacijo na Hrvatskem. V vrstah samostojnih demokratov se opaža silna nervoznost i« negotovost kot posledica novega aotranjepolitičnega položaja. Muslimani in Davidovičevi demokratje z •dlocitvijo še čakajo, tako izgleda, mod tem ko se pri zemljoradnikih vrfie živahne priprave za bodoče dšli Ugotovimo pred vsem dejstvo, da je bile med radičevci in zemljoradniki že poprej mnogo skupnih točk. Ra-"it&rei so bili seljačka, agrarna stranka. Borili so se proti nasilstvu vlada-strank, proti gospodarskemu iz-kerSčanju naroda od strani kapitala, združenega v bankah. Vse so to to- ff, ki so skupne radičevcem in zem-ijoradnikom ter so že poprej dale povoda za razgovore med obema skupi-aama. Ako ni prišlo do povoljnega zaključka, do skupnega postopanja, tedaj je krivda dosedanje Radičeve abstinenčne taktike. Y narodni skupščini so se radičevci izjavili za spremembo svoje politike baš v onih točkah, ki so to stranko doslej še ločile od zemljoradnikov. S tem je za zemljoradnike »aetalo vprašanje, ali so voljni v spremenjenih razmerah ponoviti pogaja-»ja a radičevci. Da je s programatič-»ega gledišča to danes za zemljorad-nike možno in da bi bilo tudi koristno, • tem ni dvoma, pod predpostavko seveda, da bodo radičevci držali v aarodni skupščini dano besedo in se ne bodo vračali več na stara absti-»enčna pota, ki niso njim prinesla prav nikakšne koristi. Poglejmo stvar z našega agrarnega „ f programatičnega gledišča. V zvezi z radičevci je danes vsekakor možno najuspešnejše zastopati vsakojake agrarne interese, koristi podeželskega ljudstva. Radičevci ostanejo razun tega glavni borci proti klerikalizmu, proti centralizmu, proti nasilstvu od strani vladajočih strank, proti kapitalističnemu izkoriščanju delovnega ljudstva. Oni hočejo tudi v bodoče voditi neizprosen boj za narodovo su vereniteto. A kar je še posebno važ no: Oni hočejo voditi tudi neizprosen boj proti gospodarskemu izkoriščanju prečanov in so odločno za sporazum med našimi plemeni. Vse to so zahteve, ki zavzemajo tudi pri zemljoradnikih prvo mesto in ni vsled tega za zemljoradnike s programatičnega stališča nobene ovire za skupno akcijo z radičevci. Iz izjav radičevcev se da sklepati, da je tudi tam mnogo razumevanja aa mišljenje, kakor smo ga naznačili v prednjih vrstah. Mislimo, da tudi za nje ne more biti ovire za skupno akcijo z zemljoradniki, kar nam potrjujejo njihove izjave, podane v narodni skupščini. Razun tega pa morajo radičevci računati še z eno zelo važno okolnostjo, namreč: Kakor so si z noro politiko pridobili novih pri-jateljer, luko so si pridobili tudi novih sovražnikov. Klerikalci so se že deklarirali kot njihovi sovražniki. Frankovci istotako izkoriščajo položaj proti radičevcem, a končno ni dvoma, da se bodo našli nezadovoljneži tudi v vrstah radičevcev samih. Sovražnikov bo dovolj. Med novimi prijatelji pa so zopet taki, da bo napram njim potrebna opreznost. To so pred vsem radikali, ki bodo skušali prijateljstvo z radičevci izkoristiti sebi v prid in na škodo kmetov. Progra-matična skupnost med radičevci in radikali je mala I Iz vsega tega sledi, da je za radičevce zelo važno iskati trajnih in pravih prijateljev, ki bodo že vsled programatične enakosti lahko trajno sodelovali z radičevci. Zato se nam zdi, da tudi radičevci ne smejo prezreti možnosti in potrebe razgovarjanja in sporazumevanja z zemljoradniki kot skupino, ki jim je programatično najbližja! (Dopis.) Naša stranka je sklenila, da je pripravljena stopiti z drugimi političnimi skupinami v sodelovanje. Uvide-vam pravilnost tega sklepa, vendar nikdar ne bi mogel pristati na druženje z drugimi strankami, ako se tako druženje ne izvrši na takem temelju, ki je v skladu s programom in preteklostjo naše SKS. Postali smo nekaj samo radi svoje programatične doslednosti, vsled česar tega temelja v nobenem slučaju ne smemo zapustiti. Kdor hoče z nami\r zajednico, mora pred vsem pristati na naš kmečki program. Delo za podeželsko ljudstvo je naša osnovna zahteva, ki je v nobenem slučaju ne smemo zatajiti ali opustiti. Nismo slepi in zato vidimo, da je delo za ostale ".tanove istotako dolžnost vsake resne politične stranke. Toda osnovo mora tvoriti skrb za podeželsko ljudstvo, ki predstavlja v našem troimenem narodu ogromno večino. Nobeden drugi stan ne sme živeti na stroške in škodo najmočnejšega stanu. To je naša zahteva in priznati jo bo moral vsakdo, ki hoče z nami v skupen politični boj. Drugo, kar je v tem vprašanju posebno važno, je, da mora zajednica nuditi gotovost za čuvanje naših gospodarskih koristi. Vsakomur je danes jasno, da niso vse pokrajine v naši državi jednako obremenjene z davki in drugimi dajatvami. To mora končno nehati in mi se smemo vezati le tam, kjer je dana popolna gotovost, da se bo vodil neusmiljen boj proti sedanjemu stanju gospodarskega izkoriščanja ne le gotovih slojev, nego tudi gotovih pokrajin. Klerikalci nikakor ne pridejo v po-štev za sodelovanje z SKS. Ljudstvo klerikalce po pravici smatra za svoje največje škodljivce. Pomislimo samo, kako klerikalci izrabljajo vero in cerkev v politične namene, v Beogradu pa ravno isti klerikalni kolovodje ve-doma lažejo, da niso izrabljali vere in cerkve v politične namene. Lažnjivci ostudni! Kolikrat ste v spovednici grozili pristašem SKS! Kolikokrat ste s prižnice grmeli na naše pristaše! In kolikokrat ste izjavili, da pristaša SKS v zadnji uri ne bodete prišli spo-vedat! Kolikokrat ste radi politike hujskali ženo na moža, stariše na otroke in narobe! Pa lažete, da ne iz-razbljate naših verskih čustev v svoje umazane strankarske namene. Tej pokvarjeni bandi mora veljati naš boj do skrajnosti! Ko se borimo za samovlado ljudstva, se moramo boriti tudi proti podivjanim klerikalnim I kolovodjem! Zato s klerikalci nikdar I ne ino'remo in ne smemo skupaj! ■ Na te stvari bo treba zelo paziti, i ako ss bo začelo iskati zvez z drugimi strankami. Nisem povedal vsega, toda tu naštete zahteve smatram za posebno važne. Novi davki. V velikonočni številki smo prinesli poročilo o dvanajstinah za štiri mesece, to je za dobo od 31. marca do 31. julija tekočega leta. Poročilo na kratko omenja svote, ki si jih je nova vla-dina večina izglasovala in ker te ogromne svote ne bodo prinesle slave tistim, ki so jih izglasovali, se je »vodilno glasilo slov. inteligence*: surovo zadrlo v naš list, kakor da smo mi krivi, če sta dr. Žerjav in dr. Pivko s tolikim navdušenjem glasovala za nove davke. Pred volitvami smo vedno culi, kakšna sreča se bliža Sloveniji. lil stefe:. povest iz predvojne dobe. Spisal Metod Dolenc. (Nadaljevanje.) IX. Žabkar je poklical svoji ženi zdravnika. Dvakrat se je pripeljal iz mesta. Čez teden dni je babniea vstala. Delati pa še ni mogla ničesar tri tedne, ker se ji je pri vsakem naporu v glavi nekako zvrtelo. Četrti teden je bila pozvana za pričo v mesto k sodišču. Tudi sta ji dva zdravnika preiskala rano. Banič je bil med tem že zaslišan. Tisti dan je sel k svojemu odvetniku in ga vprašal kaj bo. Dr. Kropivnik je majal z glavo: Kazen gre do enega leta ječe. Baniču je postalo kar temno pred očmi. Vseati se je moral na stol. »To je najvišja mera kazni — eno leto«, je nadaljeval odvetnik. »Če imate srečo, dobite lahko samo dva, tri mesece!« Banič ostane in reče: »Lepo vas prosim, zaradi žene in zaradi sramote, napravite za me, kar le morete, samo, da dobim majhno kazen.« »Ako prevzamem zagovorništvo, dragi gospod Banič-? pravi odvetnik, »morate dati predujem. Pri vas ee dobi težko denar, he?« »Žena ima se nekaj denarja od brata. Koliko b® tseba?« »Prinesite šestdeset kronic!« »Prinesem«, reče Banič — in hoče še nekaj prilivi ti, pa — se ne upa prav % beeedo na dan. »Dobro, dobro!« pravi odvetnik. »No, in kaj ste hoteli še reči?« - »Hm!« reče počasi in v vidni zadregi Banič. »Ampak, pritepenca pa le ne odpustim Žabkarici!« »Ali jo — hočete tožiti?!« fHočem! Naredite tožbo!« »Potem poostrite prepir še bolj!« »Saj tako nič ne pomaga! Če meni ni nič odpuščeno, naj pa niti Žabkarjevim ne bo nič podarjeno!« Dr. Kropivnik se je zamislil in potem rekel: »Morda se da pri razpravi kaka poravnava napraviti, ako ji bodete hoteli vi odpustiti!« — Zvečer je Banič prosil ženo za denar. Dala mu ga je, s težkim srcem, ali v upu, da vendar le utegne nekaj žaleči. Posebno jo je dirnilo, da bi 3e dala pri razpravi doseči kakšna sprava. Dejala je, da pojde na vsak način k razpravi. — Banič je# dobil dostavljeno obtožnico zaradi težite telesne poškodbe, že drugi dan pa je bila v mestu pri okrajnem sodišču razprava vsled njegove tožbe zoper Rezo Žabkarjevo zaradi razžalje-nja časti. Mica Baničeva je prišla — težko sicer, pa vendar — k razpravi. Sodnik je ves stvarni položaj natančno poizvedel. Namignil je Žabkarici, da to pot kazen ne bo mila, ker je ona vzrok, da je Banič postal hudodelec. Prigovarjal ji je, naj prosi Baniča za odpuščanje in naj plača stroške. Tudi Žabkar sam je bil navzočen, silil je v odvetnika dr. Oražna, naj pomaga. Ta pa je skomignil z ramama, češ, tu se ne da ničesar napraviti. »Za odpuščanje že ne prosim!« pravi Žab-karica prešerno. če bodo volilci nasuli s svojimi kroglicami škatlji gg. Žerjava in Pivka. Komaj pa je prišla prva prilika, da pokažeta svoje nagnenje, že sta glasovala za vse stare in zraven še za tri nove davke. In mesto, da bi se lepo skrila pred prevaranimi volilci, pa se »Jutro« v slogu nezrelih limon in belih peškov spravi nad naš list. Nam pa se s takimi napadi ne more zapreti ust. Nova bremena, ki iih je za pirhe naložil »nacijonalni« blok zlasti na preobložena ramena slov. kmeta in obrtnika, so tako strašna in ne- j ^Priznala ste, pomagati se vam ne more, ker i ste bila že enkrat kaznovana radi razžaljenja. Če | izreče gospod sodnik zapor —, morate sedeti ...,« | ji pravi potihem dr. Oražen. V prvi klopi za poslušalce je sedela Mica. i Pokazala je sodniku, da bi rada nekaj povedala. ! Sodnik, ki jo je že od prej poznal, ji je dovolil I govoriti. »Zahvalim za besedo!« reče zmučeno Mica. | »Teta, kaj se bomo zmeraj tožili in tekali v mesto, i" Mi bomo plačali dolg čisto gotovo, samo počakati ! morate, da letino spravimo v denar. Če gredo te i tožbe naprej, bomo ob vse...! Preobvladalo jo je | in na glas je zaihtela. Sodnik je precej videl, da ima Mica prav. ; Sprave je treba! In prigovarjal je obema stran-! kama tako doglo, da se je sklenila poravnava: ! Banič odstopi od tožbe zoper Žabkarico, Žabkar j pa ustavi še danes dražbo, tako, da je pol leta ne more ponoviti, med tem časom pa bo dolg odplačan. Sodnik je nato prigovarjal rrfožkima, naj si dasta roki in bodita si dobra! Žabkar je postal rdeč, pa se je premagal in s presladkim glasom dejal: »Jaz sem že za to. Ampak jaz sem starejši, naj pride Banič k meni.. .k Martin pa se je odrezal: »Sedaj, ko bom spet zaprt radi Žabkarjevih, naj grem jaz k njemu? Ko bi mi bila tista kazen odpuščena, potem že!« Tistega pa mu sodnik ni mogel obečati. Nasprotno, dejal mu je, da mu za tako dejanje kazen na noben način ne odide. Stranke so odšle, Mica Baničeva pa je stopila pred sodnikovo mizo in se mu lepo zahvalila, ker je pomagal, da se dražba odloži. Sodnik pa ji je nujno naročil, naj moža odgovarja od brezmiselnega pravdanja. Žena je globoko vzdih-nila in rekla: »Kaj bi dala, ko bi bil spravljiv. Drugače je dober gospodar ...!« znosna, da ne moremo molčati. Še posebno strašna so zato, ker so izdatke za tretjino povišali od lanskega leta, vse ono pa, kar kmet prodaja, pa je v tem času izgubilo najmanj tretjino lanske vrednosti. Vedno večje dajatve, a po drugi strani manjši prejemki; vse to vodi v sigurno ia naglo propast slovensko kmetijo ia slovensko obrtništvo. Mi smo zato že prqd volitvami svarili podeželsko prebivalstvo kakšna nevarnost mu preti, če bo zaupalo svojo usodo advokatom, bankirjem, profesorjem in duhovnikom, ker smo vedeli, da ta gospoda ne pozna težav ne kmeta ne obrtnika, a da tudi nima srca za nje. No, sladke besede aavi-hane gospode so vendar premotile še mnogo ljudi in kam vodi naposled taka volivna kratkovidnost, vidimo aaj-lepše na novih dvanajstinah. Budžet ali proračun je nespora« za vsakoi politično stranko najlepši poskusni kamen. Pri sestavljanju drž. proračuna mora vsaka vladajoča stranka pokazati vse svoje zttatfjfc in hotenje, svoj program in svoje tllje, vse namere in težnje. In če je prej ne vem kako lepšala in kinčala, lagala in dekorirala svoje namere, pri proračunu pride vse na dan. Iz proračuna odseva v koliko so bile lažnjive voliv-ne obljube, pa tudi sposobnost ia volja vladajočih strank. Če s te strani premotrimo vlado »nacionalnega« bloka, se nam audi strašno žalostna perspektiva. Vse ljudstvo, ne glede na stan in pokrajino, je pričakovalo enodušno, da se mu bodo dajatve zmanjšale. To bi se moglo zgoditi edino le s § t e d a j o. V tem pogledu pa so nas dvanajstine strašno razočarale. Ne samo, da se ni opustila niti ena nepotrebnih številk, marveč se je vstavilo polno novih. Mesto, da se je za štiri mesece znižal lanski proračun najmanj za pol milijarde dinarjev, kar bi približno odgovarjalo znižanju cen kmečkih produktov in obrtniškega zaslužka, pa gredo in zvišajo proračun za štiri mesece za polnih 661,693.668 dinarjev. Zanimivo je kako so to povišanje razdelili na posamezna ministrstva: 158,586.502 Din 6,020.000 Din 700.500 Din 2,000.000 Din 10,317.444 Din 106,151.000 Din 119,852.920 Din 28,000.000 Din 146,607.713 Din 3,165.212 Din 3,700.000 Din 33,400.000 Din 20,000.000 Din Vrh. drž. uprava Minister prosvete Minister vere Min. nar. zdravja Min. za vnanje zad. Minister financ Min. vojne in morn. Min. javnih del Minister železnic Min. pošte in telegr. Min. trg. in industr. Min. za soc. politiko in za rezervne kred. Z gorenjih številk dobimo lep dokaz, da je gospoda čutila potrebo povišanja za vsa ministrstva, samo ministrstvo za kmetijstvo in vode je popolnoma pozabljeno. Samo za kmetijstvo ni potreba niti pare novih izdatkov. Še več. Med brisanjem nekaterih postavk lanskega proračuna pa je uvrščeno ministrstvo za kmetijstvo s postavko 3,360.000 Din, s katero svoto zavzemlje šesto mesto — med devetnajstimi. Ze pri polnem preziranju tako važnega ministrstva, kakor je poljedelsko, vidimo za kaj ima razumevanje sedanja gospoda, še bolj pa odkrijemo njihovo dušo, če navedemo nekaj značilnih številk in poviškov letošnjih dvanajstin. Tako najdemo med drugim: 1. Povišanje dispozicijskega fonda za štiri mesece in sicer za 66.667 Din in pri zunanjem za 2,750.000 Din. 2. Za nakup hiš: Za konzulat v Či-kagi 30.000 zl. dolarjev, za poslanstvo v Berlinu 30.000 zl. dolarjev, za hišo »Anker« 500.000 Din. Lepa stvar je sicer nakupovanje Kmet in obrtnik delata največ, a imata najmanj®! hH; a le tedaj, kadar denar ostaja, a ne kadar ga zmanjkuje. i. Za podporo patrijarhiji v Jeruzalemu 500 funtov šterlingov. 4. Za dovršenje palače nadbiskupa v Baru 500.000 Din. 5. Za zaupljivo službo pri policiji povižanja 1,000.000 Din. Ravno tam za itiri nove avtomobile 580.000 Din. 8. Za početek izvajanja zakona o »■trojstvu vojske in mornarice zahte- j va notranji minister 3,400.000 Din, ; vojno ministrstvo pa 27.500.000 Din. i 7. Za posebne nagrade direkciji ! dr«, računovodstva 100.000 Din, za dnevnice članom davčnih odborov 400.000 Din itd. 8. Posestvo na Belju zahteva za go-spodarstvo več ko lani 7,487.000 Din. Ministrstvo vojne in mornarice , zahteva samo za prehrano vojakov i več ko lani 42,000.000 Din, potem pa še za provijantske potrebe 500.000 Din in še enkrat 1,000.000 Din. Vsi pa vemo, da je n. pr. meso letos najmanj tretjino cenejše, nego je bilo lani ob tem času. 10. Ministrstvo javnih del je dobilo povišanja nad lanski proračun 28,000.000 Din, a od lanske in letoš- j nje svote bo odpadlo na Slovenijo j vsega devet piškovih milijonov. Tako bi lahko nadaljevali žalostne j litanije čez vse številke. Če bi kmetje j in obrtniki sestavljali državni prora- i čun, bi gotovo brisali in odložili vse ono kar ni neobhodno potrebno na , boljše čase, zdaj pa nakladali najnuj- j nejše. Gospoda pa rajši kupuje hiše j po Čikagi in Berlinu,troši za honorarje in nagrade, zraven pa stiska poslednji vinar ne samo od kmeta in obrtnika, nego že tudi od hlapcev in dekel, od pastirjev in dninarjev. Samo pri volitvah pa se da to popraviti ! Dopisi. KRANJSKO. Najbogatejšim prvo pomoč. Pod nedolžnim naslovom Pospeševanje produkcije premoga v naši drŽavi« so javili mladinski časopisi, da je doseglo ministrstvo za šume in rude (dr. Žerjav) posebno naredbo, s katero se odpravijo za transport premoga lomljeni tarifi in 30% popusta na voznini. Nič bi ne imeli proti tej naredbi, če bi ministrstvo za šume in rasle istočasno izdalo tudi naredbo, da morajo premogokopne družbe tudi ceno premoga primerno znižati, ker bi t! popusti prišli v prid ljudstvu. Ali vse olajšave bodo služile samo za bo- j gatenje najbogatijih in to so premogokopne družbe. Velekapitalistična tu- j ja Trboveljska premogokopna družba i bo zaslužila pri tem več milijonov di- | narjev, dočim se za našo narodno les- i no industrijo, za zastoj na našem živinskem trgu, na trgu naših poljedelskih pridelkov, za propadajoče kmet-sko in obrtno gospodarstvo prav nič ne stori. Za časa volitev so bile gotove kase odprte za agitacijo demokratov in to je treba sedaj stotero povrniti. Prepričani smo, da ne bo vsled teh olajšav premog niti vinar ceneji, da delavci ne bodo dobili niti krajcarja povišane plače in da bo ves dobiček ostal bogatim tujim družbam. Državne dohodke, ki odpadejo vsled teh olajšav, bo država iskala drugje, to se pravi, jih je že poiskala z novimi davki pri kmetu, obrtniku in delavcu. Tako protiljudsko gospodarstvo podpirajo oni, ki so volili nacionalni blok. Razne politične vesti. KONSOLIDACIJA KMETSKEGA POKRETA. Našo resolucijo z dne 9. in 10. mar-ea, v kateri smo jasno povedali nadela v pogledu ureditve države, je odgovorila slovenska republikanska stranka. Sklenila je teden kasneje resolucijo na svojem zborovanju v Mariboru, kjer iznašajo svoja programska načela, ki se v bistvu popolnoma strinjajo z našimi. V isti številki ugotavlja to tudi »Slov. Republikanec«. Ko smo mi dejali, da vidimo rešitev sedanjega neznosnega političnega in gospodarskega položaja Ju goji osla vije v priznanju absolutne narodne suverenitete in široke zakonodajne samouprave, pravi »Slovenski Republikanec«, da je to isto, za kar se borijo oni od svojega početka, torej vsa naša borba in delo za iste silje. V tem pogledu ni nobene razlike. Torej gotovo tudi ne more biti nlkake ovire za čim ožje sodelovanje. Mi te tega samo veselimo, ker skrajni čaa je, da združimo vse razcepljene sile in jih usmerimo v enotno kmet-sko gibanje. NASILJA NI! Tov. Čeda Kokanovič je bil doslej v zaporu, vkljub temu da je izvoljen za poslanca in je njegov mandat verificiran. Sedaj ga je sodišče vendarle izpustilo, a to ni bilo prav policajcem, predvsem velikemu županu, ki je ukazal Kokanoviča policijsko zapreti. Vsekakor ga policija doslej še ni našla! Tu se zopet vidi, kakih svinjarij so zmožni demokratarji in radikali! DO SPORAZUMA in skupnega delovanja med radikali in radičevci pride gotovo, kajti ata »Narod« trdijo, da do tega ne pride. Atek ga namreč s svojimi prerokovanji zmiraj polomijo! BRIHTNI ATA »NAROD«. Samostojneži smo postali klerikalci in tov. Pucelj še posebno, tako so jo pogruntali prebrihtni ata »Narod«. In zakaj? Zato, ker je tov. Pucelj glasoval proti dvanajstinam in s tem proti povišanju davkov. O, modri ata! Ne dvomimo, da ata slišijo tudi travo rasti! i i-M Shodi in razne prireditve. Seja izvrševalnega odbora SKS za ljubljansko oblast bo v sredo dne 22. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne pri >Levu« na Gosposvetski cesti. 1» Cerknice. V nedeljo dne 29. marša je imel gremij trgovcev, katerega načelnik je naš tov. Stanko Lenarčič, občni zbor. Načelnik tov. Lenarčič se je vsled raznih člankov, ki so izšli za Saša volitev v »Jutru« proti njemu kot načelniku gremija, zahvalil za mesto načelnika v gremiju, ker ni hotel s svojo osebo strokovni organiza-eiji škodovati, ker se je v »Jutru« grozilo z represalijami. V naše največje začudenje je pa celo tako daleč prišlo, da se je tov. Lenarčiča ostavka enoglasno zavrnila ter se je povsem odkrito naznačilo vse dopise v »Jutra« kot podlo obrekovanje »malih mož« napram tov. Lenarčiču. Ker je bila na občnem zboru velika udeležba, bilo je navzočih nič manj kot J4 članov organizacije iz Žirov, Logatca, Planine, Rakeka, Cerknice in Loža, je tako izrečeno zaupanje za tov. Lenarčiča zadoščenje, zadoščenje je pa tudi stranki, ki ima v svojem izvrše-valnem odboru tovariša, katerega delo cenijo pripadniki vseh strank. Oni dopisnik »Jutra«, ki je vse članke sfabriciral, si pa lahko vtakne prepis aaupnice za klobuk. Ia Blok, V nedeljo dne 5. aprila je priredila podružnica Slov, kmet. družbe v Stari šoli predavanje iz mlekarstva. Predaval je državni mlekarski inštruktor g. A. Pevc iz Radovljice. Žal, predavanje ni bilo obiskano, kot bi to bilo želeti, posebno še, ker se je nameravalo na Blokah ustanoviti »Mlekarsko in sirarsko zadrugo«. Tov. Lenarčič je temu vprašanju posvetil veliko pažnje, vendar naši Blo-čani ne kažejo posebno velikega zanimanja za to nadvse koristno panogo kmetijstva, ki je za slabe razmere na Blokah edin izhod. Toda kakor je bilo pri predavanju videti Bločani še ne nameravajo opustiti reje volov, ki jim je posebno v zadnjem času dala čutit precej grenkobe. G. mlekarski inštruktor je zelo nazorno in jasno tolmačil vse dobre in slabe strani naše govedoreje in vsak razsoden človek je moral priti do prepričanja, da je za naše razmere edinole smotrena govedoreja rešitev. Uverjeni smo, da bodo tudi Bločani spregledali, da pa le ne bi bilo prekasno. Velikonočne kmečke svečanosti lužiških Srbov v Nemčiji. Lužiški Srbi, katerih je v Nemčiji še okoli 200 tisoč, so si ohranili svoj jezik in svoje običaje kljub temu, da so že nad tisoč let obkoljeni in tlačeni od Nemcev. Vsako leto o veliki noči prirejajo velike kmečke svečanosti, kakor je n. pr. naš kmečki praznik na Bledu. Letošnje svečanosti so se vršile v Rad-vorju pri Budišinu na Saksonskem posebno slovesno, kajti udeležili so se jih zastopniki kmečke omladine vseh slovanskih narodov. Zveza slovanske agrarne mladine, ki je bila lani v septembru ustanovljena v Ljubljani, je namreč sklicala v Budišin odborovo sejo. 0 seji in o kmečkih svečanostih v Budišinu in Radvorju bomo še poročali. Upamo pa, da bode cela prireditev ugodno vplivala na podjarm-ljene brate Lužičane ter jim dala novih pobud za težak narodni boj! Iz Škofje Loke. Pozor kmetovalci, živinorejci in mesarji! Dne 24. t. m., to je na dan sv. Jurja ob priliki letnega sejma v Škofji Loki, se vrši licencira-nje bikov, Verjetno je, da se bo našlo med našimi kmetovalci in živinorejci precejšno zanimanje, zato smo si šteli v dolžnost, da smo povabili na ta dan mesarje in druge interesente iz oddaljenih krajev, da se sejma gotovo udeleže, ker se jim bo nudila ugodna prilika za nakup živine. Da bodo pa povabljeni kupci vsestransko tudi zadovoljni, se obračamo do Vas kmetovalci s prošnjo, da pripeljete vso živino, katero imate namen prodati, na trg, ker le v tem bo uspeh sejma, ako bo dovolj prodajalcev, kakor tudi do- ! volj kupcev, za katere je preskrbljeno. — Občina Škofja Loka. Iz Tuhinjske doline. Dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer je šel naš pristaš, črev-ljarski mojster in posestnik tov. An- j ton Dacar iz Vasenega pri Šmartnem i zdrav k svojemu običajnemu počitku. Komaj čez pičlo uro je že izdihnil svojo blago dušo. Kap na srce in možgane je pretrgala mlado Dacarjevo življenje. Rodil se je 1. 1886 na Vase-nem. Črevljarstva se je izučil v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Posebni poklic in izvanredno veselje je gojil v gasilski službi, katero je ljubil, spoštoval in cenil kot svojo najvišjo dolžnost. Na lastno željo, katero je čestokrat v svojem življenju ponavljal, so ga v gasilskem kroju na mrtvaški oder položili. Takoj po ustanovitvi SKS je ves srečen vskliknil: »To je najpotrebnejši in najsigurnejši kmečki in obrtniški spas!« Bjl je vesten in marljiv naš pristaš ter zvest naročnik »Kmetijskega lista«. Zapušča ostarelo mater, bolehno ženo ter 8 nepreskrbljenih otrok od 3 mesecev do 14 let starih. Kot čevljarja ga bodemo splošno pogrešali, kajti Dacar je bil spreten in marljiv, res mojster svojega poklica. Naj v miru počiva! — Naše Gasilno društvo bo letos dobilo tako zaže-ljeni in prepotrebni gasilski stolp. Dne 19. julija t, 1. bodemo blagoslovili svoj gasilski dom, na kar se bo razvila velika veselica, kakoršne še ni bilo v naši dolini, z naslovom »Tuhinjski raj«. — Naš farni patron Sv. Martin v velikem oltarju je dobil 48 električnih lučic, katere izvanredno povišujejo cel glavni oltar, posebno pa staro umetniško izrezano sliko Sv. Martina. Čast možem, kateri so za to čast žrtvovali po par dinarjev, posebno zaslugo pa moramo priznati č. g. župniku Opeki, kateri je sam to lepoto umislil ter tudi delo osebno mojster-sko izvršil. i Velike Poljane. Pri nas se je vršila dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne igra »Divji lovec«. Zanimanje za igro je bilo izredno, udeležba pa tako velika, da se je morala igra dve uri pozneje zopet ponoviti. Iz Ribnice, Sodražice in Slemen so prihiteli ljudje, da vidijo, kaj zmore naša mladina. In res je vrlo naše igralsko osobje častno rešilo svoje vloge. Večje vloge so igrali sledeči igralci: vlogo »Rihter« M. An-dolšek, »Tonček« učitelj Gorišek, ? »ljubica divjega lovca Majda« Rus, »divji lovec« pa J. Ambrožič — vsi ti so svoje vloge tako spretno igrali, da jih gledalci niso mogli prehvaliti; pa tudi igralci z manjšimi vlogami so nad vse zadovoljili gledalce. — V tebe, naš mladi rod, stavimo svoje upe in nade, zato krepko dalje po poti izobrazbe in napredka, ker to je ključ boljše bodočnosti! — Končno izrekamo našemu vrlemu g. učitelju Gori-šeku iskreno zahvalo za njegov trud in njegovo požrtvovalno delo v sredi naše mladine. Prepričani smo, ker je izšel iz slovenske kmetske hiše, da kot tak ljubi svoj rod in tudi z ljubeznijo zanj deluje, kar je njegov in naš ponos. — Fr. Andolšek, župan. De v. M. v Polju. Pretečeni teden smo čitali v »Domoljubu« in »Pravici«, kako se je »Delavska zveza« zavzela in bojevala pri zadnjih občinskih volitvah. Občani vidimo lep napredek, ko si je nekdo pri državno-zborskih volitvah zaračunal 90 Din za pol ure nadomestovanja v volilni komisiji. Tako je še par drugih gospodov od Delavske zveze dobilo po večje svote. Dobili so ti dobri in »nesebični« klerikalčki po 70 do 120 Din. Pravijo pa ti ljudje, da so samo oni za napredek. Hvala lepa za tak »napredek«, ki ga iščejo samo tam, kjer morejo najti koristi tudi za svoj žep! Sicer bomo pa pri prihodnjih volitvah previdnejši. Sedaj nam davke in bremena zvišujejo ljudje, ki sami nič davkov ne plačajo in radi tega pojma nimajo, kaj pomeni davke plačevati. Davkoplačevalci prosimo g. vel. župana, naj si malo pogleda naše občinsko gospodarstvo in naj razpusti od- bor, ako bo našel nepravilnosti. Mi ne moremo več gledati, kako zvezarji razmetavajo denar! Gradac na Belokranjskem. Zaman čakamo, kdaj se bo začelo z zidavo novega šolskega poslopja, ki nam je bilo zasigurano ob prodaji Kinelovega veleposstva. Pričakovali smo, da bo stvar hitro rešena, ker so nam to razni mešetarji, ki so delali »v prid ljudstva«, tako sveto zatrjevali. Velikanski deli smrekove hoste so že posekani in potem bomo lahko kupovali les za stavbo Bog ve kje. Čifut, ki iz-mozgava naše ljudstvo in pustoši našo siromašno Belokrajino, ni imel še nikoli srca za ljudske potrebe, pa naj je prišel iz Palestine, ali iz Zagreba ali pa s punkeljškom iz Kočevja. Zahtevamo, da se stavbni odbor takoj pobriga za šolsko stavbo in si zasigura brezplačen les, kakor nam je bilo to obljubljeno. ŠTAJERSKO. Mala nedelja. Za Razlagov spomenik! V divnih Slovenskih goricah v Radoslavcih pri Mali Nedelji je bil rojen leta 1826 dr. J. Razlag, zaslužni slovenski pesnik, pisatelj in eden izmed prvoboriteljev jugoslovenske misli. Slovenci, pokažimo svetu, da znamo ceniti zasluge velikih mož. Ker še Razlag nima primernega spomenika, ki bi naš bodoči rod spominjal nanj. se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi zaslužnemu rodoljubu ob stoletnici njegovega rojstva skromen spomenik v rodnem njegovem kraju pri Mali nedelji. Naše Narodno kulturno društvo je glede na čim lažjo realizacijo namena dobilo dovoljenje za loterijo. Tozadevne srečke se bodo razposlale in razpro-dajale že v kratkem času po vsej Sloveniji. Prosimo, da srečke vsakdo sprejme in si jih čim največ nabavi. Čisti dobiček loterije je namenjen razen spomenika tudi še za izpopolnitev doma Narodnega kulturnega društva. Odkritje spomenika v zvezi z velikim ljudskim taborom se bo vršilo ob priliki stoletnice Razlagovega rojstva prihodnje leto (1926). — Za pripravljalni odbor Razlagovega spomenika: inž. Ferdo Lupša; Janko Prelog, učitelj v pokoju, t. č. predsednik. Brežice. V »Jutru« z dne 31. marca čitamo, kako znani člankar poje hvalo ravnatelju mešč. šole g. Pilgramu in njegovi požrtvovalnosti na omogoče-nju in prireditvi predstave, ki so jo priredili učenci te šole. Da se ne bo v bodoče skušalo kititi raznih srak s pavovim perjem, poudarjamo, da gre vsa zasluga te prireditve učitelju meščanske šole gosp. Mikuliču, ki je dnevno žrtvoval po več ur s težkimi vajami in celotno predpripravo. G. ravnatelj Pilgram pa ima samo to zaslugo, da je prišel gledat k generalni vaji! Pa nič drugega! Ker pa je že opetovano znani Pilgra-mov prijatelj skušal delati v »Jutru« »štimungo« za tega človeka, ki že davno spada iz Brežic, je dovolj prozoren namen, s katerim se to dogaja. Že 12. novembra 1924 smo sporočili v »Kmetijskem listu«, da je ravnatelj Pilgram tožil tukajšnjega trgovca g. A. Merharja, ker mu je ta opetovano in pred pričami očital, da se v svrho podajanja redov učencem pusti od starišev z darili podkupovati. Gospod Merhar je nastopil dokaz resnice. Zaslišano je bilo mnogo prič in Merhar je bil pri okrožnem sodišču v Celju (§ 104) — oproščen! Poudaril smo, da vsak človek, ki poseduje vsaj nekaj značaja in poštenja (in pedagog bi moral imeti to oboje), bo skušal čim prej odkuriti iz kraja, kjer je doživel tako klasifikacijo sodišča! Toda nekateri ljudje nimajo pojma o takih kulturnih običajih. Proti volji ljudstva in sodni klofuti se hoče šiloma postati »definitivni« direktor mešč. šole v Brežicah. Kogar pa v to ne priporoča »delo« in ponašanje v šoli, se je zatekel v okrilje par njega vrednih prijateljev, ki so si nadeli nalogo, da mu poskrbe »politično spričevalo«, pa če tudi bazirajočo na izmišljenih in lažnjivih »zaslugah«! Mi pa opozarjamo samo enkrat še tem potom (potem vzamemo drugo orožje) mero-dajne šolske oblasti, da preiščejo slučaj Pilgram-Merhar, naredijo na tej šoli, za katero plačujemo Brežičani letno nad 100.000 Din proračuna, red in nam dodelijo pedagoga, ki bo znal zavod voditi in prinesti na oni višek, kamor spada po vsem tem, kar zanj žrtvujemo. Gosp. Pilgram pa naj gre tja, kamor s svojo kvalifikacijo spada. Gospodom vodjem pri JDS v Brežicah pa prav odločno to-le v album: 1. Meščanska šola v Brežicah je bila ustanovljena brez vašega sodelovanja, proti vaši volji in ob vašem nasprotovanju! Ustanovljena pa je bila v korist izobrazbe celega okraja. Nobene, pa niti najmanjše pravice nimata danes ovirati polet razvoja k svojemu cilju s tem, da bi hoteli vsiliti na teplo mesto direktorja človeka, ki tja ne spada, pa če tudi se tačasno, k« slučajno piha tak veter, štuli med demokrate. 2. Vprašajte g. Pilgra»a, kako »vnet demokrat« je bil minul« jeseni pod Koroščevim režimom, ke je enega svojih vernih pošiljal v Iste bi namenu, kot sedaj okrog vas, okiog klerikalnih kapacitet. 3. Vedite, da ste med ljudstvom že itak sila nepriljubljeni. S tem pa, da vodite dosledno le protiljudsko politiko, da hočete proti volji ljudstva na javnih mestih zgolj iz kljubovalnosti protežirati ljudi, ki tja ne spadajo, pa boste zgubili še zadnje simpatije. Prihodnjič pa vam naj le Pilgram in Rosina z njegovimi konjskimi figami tvorita >Mar. Blok«, okrog nas nič več ne krožnja-rite zanj! Novke in razno Svarilo. Ponovno se je zgodilo, da se je neka civilna oseba preveč približala vojaškemu objektu in ker na klic straže ni hotela obstoti, je stražnik streljal, a na srečo ni zadel. Občinstvo se ponovno opozarja, da jo-sebno ponoči ne hodi v bližino jaških objektov. Kjer so pa vojaški objekti ob javnih potih ali cestah ia se jim ni mogoče izogniti, je treba aa klic straže takoj obstati ne pa bežati, ker mora straža v takem slučaju fa-koj streljati. — Veliki župan ljubljaa-ske oblasti: dr. Baltič s. r. Naredba Ministra za Agrarno Reformo o postavljanju agrarnih re-ščakov. Z rešenjem tega ministrstva št. 32.895/24 so bili razpuščeni vsi občinski agrarni odbori. Namesto teh se je v smislu istega rešenja o priliki revizij zakupodaje zasliševalo po potrebi po dva agrarna interesenta a vsake občine. Ker se v praksi ta odredba ni obnesla, je minister aa agrarno reformo izdal rešenje štev. 54.650/24, potom katerega se smatrajo vsi občinski agrarni odbori kakor tudi omenjeni ad hoc izbrani zastopniki razrešeni svojih dolžnosti. Obenem se pa povlastijo okrožni agrarni uradi, da zamorejo v slučaju potrebe iz vsake vasi z dekretom postaviti po dva agrarna veščaka izmed takih Gseb, katere so uradu znane kot povsem nepristranske in nesebične osebe, katere osebe zamorejo in he-čejo zastopati interese siromašnih upravičencev agrarne reforme. Te osebe bi bile posvetovalni organ agrarnih oblasti pri izvedbi a gram« reforme ter jih imajo agrarni uradi zapriseči. Njihova služba je častna in nimajo pravice zahtevati kakorkoli nagrado ali vrnitev stroškov za vrii-tev svojih dolžnosti. Poverjenike »Kmetijske Matice«, ki še niso poslali spiskov naročnikov, prosi kmetijska tiskovna zadruga, da storijo to čimpreje! Slovenski fantje 5. brdskoga cftvi-ziona Timočke art. brigade iz Knja-ževca v Srbiji pišejo: Dragi »Kmetijski list«, imej kotiček v svojem listu za nas, slovenske fante kmetovalce, kateri se spominjamo v daljnji Srbiji na Tebe, ki Ti želimo srečne in vesele velikonočne praznike, kakor vsem Tvojim prijateljem in čitateljem. Franc Kutnar iz Muljave, Josip Okoren iz Stične, Ciril Štepec iz Št. Vida pri Stični, Anton Mohar in Martia \ Potokar iz Male Loke pri Žalni, j Josip Komljanc iz Planine, Josip Hočevar, Josip Princ iz Slepška pri Mokronogu, Rudolf Peršina ia Šmarjete pri Mokronogu, Rafael Gracar iz Gradišča, Ivan Mlinar!« iz Dolja pri Sevnici, Martin Reber ia Ponovičja pri Litiji, Anton Krivec i i Kostrevnice pri Litiji, kaplar Frane Godec iz Kresnic pri Litiji, Alojz Hribar iz Vnanja, Ivan Keršnik iz Zagorja ob Savi, Štefan Forte iz Trbovelj, Rafael Ticu iz Malkovca, Leopold Vautar iz Glinske, Alojz Umek ia Kapljolca, Franc Fele iz Št. Jurja pod Kumom. Danes, 14. aprila je poteklo 30 tet od velikega ljubljanskega potresa, ki je uničil staro Ljubljano in povzročil zidanje današnjega lepega mesta. Potres se je takrat čutil po celi Sloveniji : in je povsod povzročil mnogo razburjenja. Zgodilo se je to v noči od ve-. likonočne nedelje na pondeljek. ! Strašen umor na Dolenjskem. T Grčevju pri Trški gori, okraj Krško, so našli 7. t. m. umorjenega posestnika Antona Moharja in njegovo ženo, baje vsa razmesarjena. Mož je bil star že 70 let. Stekel pes, velik, črn, je na cvetno nedeljo prišel iz Laškega trga v Celje. Na Bregu pri Celju je ugriznil dva otroka. Na to je šel v kapucinsko ierkev in tu ogrizel dva moža. Od tu jo je mahnil v Celje, kjer ga je ustrelil policijski nadzornik. Pri raztelese- jgp- Narežajf« »Kmetijsko Mati«««! 3 nju so našli v želodcu psa ostanke slani« in mnogo las. Najstarejši človek v Turčiji. Zora Agrah, o katerem se trdi, da je najstarejši človek na svetu, je 15. novembra obhajal 150. rojstni dan. Zora je po rodu Kurd. Njegova starost je potrjena ■i rojstnim listom in z njegovim natančnim spominom na dogodke pred 120 leti ter s pričevanjem mnogih starih ljudi, ki izjavljajo, da je bil Zora v _ a___r kili' nfyA/>i \\Pl'l že starček, ko so bili še otroci sem vedno pre reven,« pravi Zora, »da bi pogosto jedel meso. Za zelenjavo in sveže sadje mi ni mnogo, toda rad imam dobro kuhan grah in fižol. Ravno tako rad jem rozine in sveže fige in se jih naložim, kadarkoli imam priložnost. Pojem ves med in sladkor, kolikor ga morem dobiti v roke. Vedno aem pojedel po 8 funtov kruha na dan. Nikdar nisem kadil in nikdar po-kusil alkohola. Stalno pa pijem kavo, vodo pa vzamem samo enkrat ali dvakrat na mesec.« Zora je bil »hamal« »li vratar 100 let. Hmali v Carigradu pa tudi vlačijo vozičke. »Ženo sem imel zelo zmerno,« je nadaljeval Zora, ko je pil čaj. »Ko sem bi mlad, som naenkrat vzel kar tri žene. Ko so te pomrle, sem vzel drugo in pred nekaj leti svojo peto ženo. Zdaj je stara 65 let in je prestara za mene, zato sedaj gledam za kako mlajšo.« Brazilija je domovina starih ljudi. Po zadnjem ljudskem štetju je imela ta največja južnoameriška država 30 ia pol milijona duš, med temi je 6724 •seb starih nad 100 let. Zanimivo je, »ta je med temi 4127 žensk. Ameriška »Prosveta« poroča, da je Mat. Vodišek, doma iz Trbovelj, star 40 let, ustrelil svojo sestro, ženo I. Slevnika. Porota ga je obsodila na smrt, toda 24. februarja je obsojeni s ie dvema tovarišema prekopal zid jetnišnice in pobegnil. Volkovi v Rusiji. Poljedelski komi-sarijat je sklenil prirediti velik pogon na volkove, ki so pokončali 52.684 konj, 50.253 krav, 25.070 druge domače živine in 13.683 srn. To pa so samo številke, ki so bile uradno dognane. Za pobijanje volkov se bodo upotreb-IJevali tudi vojaški oddelki in večje skupine zastrupljevalcev s strihninom. Sovjetska vlada je razpisala za vsakega ubitega volka nagrado. Otrok treh očetov. Pred štirimi leti je hčerka nekega francoskega posestnika dala življenje hčerki. Veselje pa je bilo kaljeno, kajti mati ni bila poročena in ker je v Franciji poizvedba po očetovstvu prepovedana, mala Štefanija ni imela očeta. Ker je njena mati na posledicah poroda umrla, ni imela tudi nobene matere. Imela pa je srečo, da jo je vzel v oskrbo njen stari oče, ki ji je pred svojo smrtjo zapustil 200 tisoč frankov v gotovini. Komaj pa se je izvedelo v javnosti, tla je deklica postala bogata, se je takoj oglasil oče, ki je hotel imeti čast ©troka vzeti za svojega. Naslednjega dne se je prijavil drugi »oče«. Nekaj dni pozneje se je zglasil še tretji oče«, ki je bil pri volji Štefanijo in njenih 200 tisoč frankov pritisniti na svoje »očetovsko« srce. Deklica je tedaj poleg zapuščine naenkrat dobila tudi tri očete, ki se med seboj prepirajo za očetovsko pravico. Pijane divje gosi. Te dni je bilo bli-au ameriškega mesta Springfielda ujetih okrog 300 divjih gosi na jesenskem potovanju proti toplemu jugu. Gosi so bile nekoliko »v rožicah«, da so se opotekale ter niso mogle odleteti, ko so se jim približali ljudje. — Ta čuden pojav pijanih gosi se je pojasnil takole: Neki možak, ki je na skrivaj kuhal žganje — javno je to namreč v Ameriki prepovedano — je zmetal večjo količino brozge v neko jezero. Gosi so se napile te brozge in se »opijanile«, ker je bila brozga premočna za njih želodčke. Morala pa taka! Župnik neke slovenske fare je naprosil razne duhovne sobrate, da mu pridejo za velikonočno spoved pomagat pri tej delikat-ni službi. Odzvali so se mu vsi. K spovedi pride tudi »navihano« dekle, seveda naravnost v župnikovo spoved-nieo. Spoveduje se skesano in nazadnje s težavo pride na dan najtežji nje-ai greh — čuti, da postane v kratkem nezakonska mati. »Marš ven, za te ni odveze,« jo nažene spovednik in ona odide s »suho«. Dekle pa hoče imeti odvezo, zato hajdi v drugo spovedni-«o. Istih grehov se izpove, beseda jej zastaja v grlu, ko si olajša vest se z aadnjim, vendar ima še toliko poguma, da pristavi prav natihoma: »Toda oče je naš g. kaplan«. »Le nič ne obu-pavaj, angeljčka boš dobila! Tri oče-naše na čast Porodnice zmoli! Absol-vo Te! Si že opravila!« Zemljoradniški koledar »Selo«. V tajništvu SKS imamo še nekaj velikih koledarjev »Selo«. Pisani so v cirilici in stane komad 10 dinarjev. Kdor želi citati cirilico, mu koledar toplo priporočamo. Izračunanje dohodnine. Cenilna komisija ugotovi za vsakega davčnega zavezanca dohodek ter vrne spise davčnemu oblastvu, ki preračuni dohodnino. Lestvica, ki služi za izračunitev, je iz leta 1914 ter se glasi še vedno na krone. Na dinarje prevedena bi se glasila tako-le: Dohodek: Dohodnina: Din Din nad 5.000 do 5.500 . . 176.50 » 5.500 » 6.000 . . 198.25 i > 6.000 » 6.500 . . 221.50 ; » 6.500 » 7.000 . . 244.50 i » 7.000 » 7.500 . . 267.75 ! » 7.500 > 8.000 . . 292.25 ; » 8.000 » 8.500 . . 316.75 «' » 8.500 » 9.000 . . 341.25 j » 9.000 » 9.500 . . 365.75 ! » 9.500 » 10.000 . . 390.25 j » 10.000 > 11.000 . . 426.25 j » 11.000 » 12.000 . . 476.25 j > 12.000 1 13.000 . . 526,50 | » 13.000 » 14.000 . . 576.75 j » 14.000 > 15.000 . . 628.25 » 15.000 » 16.000 . . 679.75 » 16.000 » 17.000 . . 733.75 i > 17.000 » 18.000 . . 788.- : » 18.000 » 19.000 . . 844.50 » 19.000 » 20.000 . . 903.75 i » 20.000 > 21.000 . . 963,— i « 21.000 » 22.000 . . 1022.25 » 22.000 23.000 . . 1084.— » 23.000 » 24.000 . . 1146.— | » 24.000 » 25.000 . . 1210.25 » 25.000 » 26.000 . . 1277.25 » 26.000 » 27.000 . . 1344.25 » 27.000 » 28.000 . . 1411.25 » 28.000 » 29.000 . . 1478.25 » 29.000 > 30.000 . . 1545.25 » 30.000 » 31.000 . . 1612.25 » 31.000 » 32.000 . . 1679.25 » 32.000 » 33.000 . . 1746.25 » 33.000 » 34.000 . . 1813.25 » 34.000 » 35.000 . . 1880.25 » 35.000 » 36.000 . . 1947.25 » 36.000 » 37.000 . . 2014.25 » 37.000 » 38.000 . . 2081.25 » 38.000 » 39.000 . . 2148.25 » 39.000 » 40.000 . . 2215.25 » 40.000 » 41.000 . . 2282.25 » 41.000 » 42.000 . . 2349.25 » 42.000 » 43.000 . . 2416.25 » 43.000 » 44.000 . . 2483.25 » 44.000 » 45.000 . . 2550.25 » 45.000 » 46.000 . . 2617.25 46.000 » 47.000 . . 2684.25 » 47.000 » 48.000 . . 2751.25 » 48.000 » 49.000 . . 2818.25 » 49.000 » 50.000 . . 2885.25 » 50.000 » 52.500 . . 3007.50 » 52.500 » 55.000 . . 3175.— » 55.000 » 57.500 . . 3342.50 » 57.500 » 60.000 . . 3510.— » 60.000 » 62.500 . . 3677.50 » 62.500 » 65.000 . . 3845,— » 65.000 » 67.500 . . 4012.50 » 67.500 » 70.000 . . 4180.— » 70.000 » 72.500 . . 4347.50 » 72.500 » 75.000 . . 4515.— » 75.000 » 77.500 . . 4682.50 » 77.500 » 80.000 . . 4850.— » 80.000 » 82.500 . . 5017.50 » 82.500 » 85.000 . . 5185.— » 85.000 » 87.500 . . 5352.50 » 87.500 » 90.000 . . 5520.— » 90.000 » 92.500 . . 5687.50 » 92.500 » 95.000 . . 5855 — » 95.000 » 97.500 . . 6022.50 » 97.500 » 100.000 . . 6190.— » 100.000 > 102.500 . . 6357.50 Dohodnina Din 1210.25 10%ni pribitek Din 121.03 Skupaj Din 1331.28 Od dohodka 24.020 Din znaša dohodnina po preidoči stopnji Din 1146.— 10% ni pribitek Din 114.60 + presežek _Din_20.— skupaj Din 1280.60 Samci ali vdovci brez otrok plačujejo namesto 10%nega pribitka 15%. Od dohodka 24.400 Din znaša n. pr. torej dohodnina Din 1210.25 15% pribitek Din 181.54 Skupaj Din 1391.79 Od dohodka 24.020 Din znaša za samce davek: dohodnina po predidoči stopnji Din 1146.— 15% ni pribitek Din 171.90 presežek Din 20.— Skupaj Din 1337.90 Po §§ 173. in 174. zakona o osebnih davkih so obstojale za one davčne zavezance, ki so imeli po več nepreskrbljenih otrok, gotove olajšave: davek se je znižal za eno ali več stopinj. Te olajšave sedaj ne obstoje več, pač pa imamo na dohodnino še dvoje vrste pribitkov in poleg tega se odmerja še invalidski davek. Pribitkov je dvoje: 1. vojni pribitek po cesarski na-redbi iz leta 1916; 2. izredni (linearni) pribitek po čl. 18. zakona o proračunskih dvanajsti-nah za mesec julij, avgust in september 1923. 1. Vojni pribitek. Ta pribitek se računi od dohodnine in od event. samske doklade (10 ali 15% pribitka) ter znaša: pri dohodku: Invalidski davek je plačati še posebej. Din 800,— itd. za vsakih 2500 Din dohodka po 167 Din 50 p več dohodnine. Na dohodek 24.400 Din odpade torej n. pr. na dohodnina 1210 Din 25 p. Davek se sme v posameznih stopnjah vendar vedno samo tako ra-čuniti, da ostane davčnemu zavezancu po odbitku davka še vedno toliko dohodka, kakor če bi imel najvišji dohodek predidoče stopnje. Od dohodka 24.020 Din n. pr., bi davčni zavezanec ne plačal Din 1210.25, kakor odpade po lestvici, temveč samo oni davek, ki odpade po predidoči stopnji, to je znesek Din 1146.— -j-Din 20.— (presežek dohodka čez predidočo stopnjo), skupaj torej le Din 1186.—. Od dohodka n. pr. 5100 Din sme znašati dohodnina po tem načelu samo presežek čez 5000 Din, to je samo 100 dinarjev. Ta lestvica velja sama na sebi le za one davčne zavezance, ki so oženjeni in imajo vsaj enega nepreskrbljenega otroka (ali pa za vdovce, ki imajo vsaj dva nepreskrbljena otroka). Oženjeni, ki nimajo nobenega nepreskrbljenega otroka in vdovci s samo enim nepreskrbljenim otrokom plačajo davek tako, da se jim zaračuni k dohodnini še 10% ni pribitek. Od dohodka 24.000 Din se računi torej davek tako-le: Din Din nad 5.000 do 6.500. . 40% » 6.500 > 8.000 . . 45% » 8.000 » 10.000 . . 50% » 10.000 » 12.000 . . 55% » 12.000 » 14.000 . . 60% » 14.000 » 16.000 . . 65% » 16.000 > 19.000 . . 70% » 19.000 » 25.000 . . 80% » 25.000 > 35.000 . . 90% » 35.000 » 50.000 . . 100% . » 50.000 • • • . 120% skupaj 100% ni vojni pribitek skupaj 30% ni izredni pribitek Invalidski davek. Od istega zneska, kakor se računi 30% ni izredni pribitek, se računi še posebej invalidski davek. Računi se torej od dohodnine, 10 ali 15% nega pribitka in od vojnega ; pribitka. | V odmerno podlago za invalidski } davek se vendar ne računi samo dohodnina, temveč tudi vsi ostali nepo-srednji davki: zemljarina, hišna raz-redarina, hišna najmarina, pridobnina irt rentnina. Vsi ti davki z enotnimi državnimi piibitki vred in vštevši dohodnino (z 10 ali 15%nim pribitkom in z vojnim pribitkom) se odvzamejo kot odmer-na podlaga ter se odmerja invalidski davek po tej-le lestvici: Na odmerjeni davek: Tudi tu velja predpis, da ne sme od kakega višjega dohodka po odbitku davka in pribitka davčnemu zavezancu nikoli manj ostati na dohodku, kot bi mu ostalo od najvišjega dohodka predidoče stopnje po odbitku davka in pribitka. 2. Izredni (linearni) pribitek. Ta pribitek znaša 30%. Računi se ne le od dohodnine in samske doklade, temveč tudi od vojnega pribitka. Vsi ti pribitki in invalidski davek so proračunitev dohodnine napravili tako zamotano, da se nanjo res že ni-kdo drugi ne spozna, kakor samo oni uradniki, ki imajo ravno s tem opraviti. Davek sam je dosegel pa višino, ki je nevzdržna in kriči po takojšnji remeduri. Od dohodka 24.400 Din je plačati torej poleg že zgoraj navedene dohodnine in nanjo eventualno odpadajoče samske doklade, to je že navedenega 10 ali 15% nega pribitka na skupni znesek še 80% ni vojni pribitek in od tako dobljene vsote nato še posebej 30% ni pribitek. Dohodnina se izračuni od 24.400 dinarjev za oženjene z nepreskrbljenimi otroki tako-le: a) dohodnina Din 1210.25 b) 80% ni vojni pribitek Din 968.20 skupaj Din 2178.45 c) 30% ni pribitek ___Din 653.54 skupaj Din 2831.99 Razen tega je plačati še posebej invalidski davek v znesku Din 420.—. Od dohodka 30.800 Din znaša dohodnina za oženjene brez nepreskrbljenih otrok (vdovce z enim nepreskrbljenim otrokom): Dohodnina Din 1612.25 10%ni pribitek _Din 161.23 skupaj Din 1773.48 90% ni vojni pribitek_Din 1596.13_ skupaj Din 3369.61 30% ni izredni pribitek Din 1010.89 skupaj Din 4380.50 Ivalidski davek Din 600.— pa je plačati še posebej. Od dohodka 36.500 Din znaša dohodnina za samce (vdovce brez nepreskrbljenih otrok): Dohodnina Din 2014.25 15% ni pribitek Din 302.15 Din 2316.40 Din 2316.40 Din 4632.80 Din 1389.84 Invalidski davek: Din Din do 20.— .... 2.— » 50.— .... 6.— » 100.— .... 12.— » 200,— .... 24.— » 300.— .... 37.— » 500.— .... 62.— » 700.— .... 87.— > 1.000,— .... 125.— » 1.500.— .... 189.— » 2.000.— .... 260.— » 3.000,— .... 240.— » 4.000.— .... 600.— > 5.000,— .... 800.— » 7.000.— .... 1.190.— » 10.000.— .... 1.800.— » 15.000.— .... 2.850.— nad 15.000,— .... 20% Ker je izračunitev dohodnine, kakor povedano, tako zamotana, upamo, da bomo ustregli čitateljem, ako podamo tabelo, iz katere je razviden ž« končni davek z vsemi pribitki in poleg tega tudi invalidski davek, kolikor ga odpade na dohodnino. tKonec prih.) Gospodarstvo. skupaj Din 6022.64 TEMELJNE ZAHTEVE OB USTANOVITVI MLEKARSKE ŠOLE. Zadnji čas se je mnogo pisalo o ustanovitvi mlekarske šole v Sloveniji. Taka šola nam je potrebna, če hočemo mleko in mlečne izdelke uveljaviti v gospodarskem svetu, ker se moramo za to usposobiti, in usposobi nas za to mlekarska šola, o kateri so razpravljali omejeni spisi. Po pregovoru — kolikor glav, toliko misli — se pisci o tem niso povsem skladali, zlasti ne glede kraja, kje naj bi se šola ustanovila. Če hočemo biti stvarni, moramo pustiti vnemar imena in osebne nagibe ter reči, da naj se mlekarska šola ustanovi tamkaj, kjer bo najlaže, najgotoveje in v najpopolnejši meri mogla ustrezati svojemu namenu. Namen mlekarske šole je, da svojim učencem nudi možnost, da si temeljito prisvoje mlekarsko znanstvo in se temeljito izvežbajo v mlekarski tehniki. Zato je potrebno, da so izpolnjene temeljne zahteve. Mlekarski, oziroma sirarski obrat se mora neprekinjeno vršiti vse leto tako, da se v šolski sirarnici redno siri vsaj po enkrat na dan. Za to sta potrebna dva pogoja: prvič, da je vedno na razpolago zadosti mleka, in drugič, da se to mleko v siru primerno unovčuje. V šolski sirarnici se delo ne sme prekinjati, ker bi bila sicer učencem slabo učilo. Učenci morajo imeti neprestano priliko, da se poučujejo in vežbajo v vseh mlekarskih opravilih. Temu pogpj je druga zahteva, da naj se mleko v siru primerno vnovčuje. Kjer se sveže mleko prodaja po boljši ceni, kakor bi se v siru, je umevno, da tamkaj ne bodo sirili, ampak bodo prodajali sveže mleko. V takem kraju, prisiljeno ustanovljena sirarnica bi ne mogla uspevati. Če naj mlekarska šola povoljno vrši svojo nalogo, mora učni čas določiti t taki izmeri, da se bodo mogli učen- j ci popolnoma izobraziti teoretično in praktično, in število učencev se mora tako omejiti, da bo to izobrazbo mogoče doseči. Kratkodobni učni tečaji so sicer boljši kot nič, ne zadoščajo pa nikakor ne, ker dajejo praktičnemu delu le mlekarje za silo. Mlekarska šola mora uvesti dolgodobne tečaje, da bo mogoče učence temeljito izobraziti in tehnično izvežbati. Za to je pa zopet potrebno, da učencev ni preveč, da se redno vrste pri praktičnih delih tako, da vsak učenec (vsaka skupina) po večkrat opravlja vsa mlekarska dela. Ugodno bi morda bilo, če se nov učni tečaj prične ob polovični do-vršitvi prejšnjega, tako da se novi učenci od starih uče prvih ročnih opravil, stari se pa intenzivneje zaposlujejo pri važnejših opravilih. To so glavne zahteve pri ustanovitvi mlekarske šole in kraj, ki tem zahtevam ustreza, je sposoben za tako šolo. Fr. Štupar. * * * MLEKARSKA ŠOLA NA GO- ! s RENJSKEM. Živinoreja, združena z mlekarstvom, je pri nas Gorenjcih glavna panoga. ; Zato je naša dolžnost, da se poprime- j mo z vso vnemo tega, kar imamo in zboljšujemo ta glavni vir naših dohod- i kov. Treba pa je pri tem gotovo leo- \ rije in prakse, ki skupno šele prive- j deta do gotovega cilja. V tem smislu se je počela akcija za ustanovitev mlekarske šole na Gorenjskem. Ta korak mora nam biti pozdravljen, ; kajti važno je, da se naša mlečna industrija dvigne ter obenem reši različnih izkoriščevalcev. Pereče pa je vprašanje, kje to šolo postaviti. Več krajev je, ki bi jo zahtevali zase, a predvsem prideta v poštev Škofja Loka in Bohinj. Res je, da je sirarska panoga v Bohinju že kolikor toliko razvita, res je pa tudi, da je Bohinj sezonski kraj. Ako imajo n. pr. ta -mošnji posestniki v letnem času svojo živino v planinah in oddaljeno po več ur od prometnih krajev ter so v tem slučaju že itak primorani izdelovati sir sami, je jasno, da v takem letnem času ni mogoče dobaviti potrebne količine mleka šoli, katera ga pa nujno rabi za svoj obrat. V času sezone se že itak mora mleko dovažati v te kraje. V tem slučaju bi bilo treba šolo urediti na vsak način le aa zimske tečaje, kar pa nikakor »i umestno. Temu nasproti ima škofjeloška okolica vedno dovolj mleka in ga iz Škofje Loke v času sezone še pošiljajo v Bohinj. Ako je dobavila škofjeloška mlekarna pred vojno ie pet tisoč litrov mleka dnevno za izvoz, je upati, da ga tudi danes lahko brea prestanka nudi dnevno zadostno množino mlekarski šoli. To pa vemo, da šola brez zadostne količine mleka nima pomena, kajti to stroko se ne da poučevati samo teoretično iz knjig, temveč je k temu potrebna tudi praksa. Končno pa pride še v pošten, da je Škofja Loka nekako v sredini, do-čim je Bohinj mnogo neprikladnejši za eksport mlečnih izdelkov po naši državi, kakor tudi v inozemstvo. Strokovnjaki naj dobro premotrijo vse tehtne razloge in razvidno jim bo, da mlekarska šola spada v Škofjo Lok«. Treba pa je k temu čimpreje odočitv« in pričeti z delom, da ne bo brezkončnega prerekanja, ker končno še lahko pozabijo nanjo, kar se pri nas mnogokrat zgodi. Sedaj jo v Sloveniji lahko dobimo in treba jo je čimpreje sprejeti, da ne bo prepozno — Franc Kalai. VALJANJE POLJA. Orodje, ki ga naši kmetje najmanj poznajo, so poljski valjarji. Baje so bili v starih časih tudi pri nas bolj razširjeni; v zadnjih desetletjih pa so skoraj popolnoma izginili v našem kmetijstvu. * Valjanje polja zviša množino pridelka. Diffloth navaja v »Agriculture Generale« (Pariz, 1907) nastopni uspeh valjanja pri žitih: Pridelek Brea Po na hektar valjanja valjanju zrna met. stotov 20.25 33.42 slame met. stotov 31.35 52.56 plev met. stotov 4.75 7.28 Razlik, v prid valjanj« 13.17 + 21.03 + 2.53 + Teža prid. skupaj 56.53 93.26 36.73 + Dr. Bendandi navaja v »Le Semen-ti« (Catania, 1913) nastopna opazovanja italijanskih poskusnih postaj: Brez Po valjanja valjanja 16.09 37.76 2.26 1.18 22.73 €4.52 2.89 1.23 Število rastlin na en metgr v irti število klasov na en meter v črti Število poganjkov na rastlini Sred. teža klasov, gramov Prof. Bassi je v Furlaniji poskušal učinek valjanja pri setvi pese s sledečim uspehom: Korenov, met. stot. na ha Sladkor. % Brez valjanja 360 13.89 Valjano po setvi 380 15.20 Valjano pred setvijo in po setvi 390 14.54 Te številke navajam za vzgled, kako lahkotno se včasih prav znatno more zvišati pridelek samo vsled valjanja polja po setvi. S tem seveda ni rečeno, da bo kar vsakdo z valjanjem pridelal 13 met. stotov ali 1300 kg veo kakor sedaj; toda par met. stotov vež bo pa gotovo pridelal. Številke so povzete iz poskusov v južnih pokrajinah Evrope odnosno v Franciji in Italiji. V severnih pokrajinah, n. pr. na Danskem in Angleškem je valjar pri kmetu tako običajen kakor plug in ga najdeš v zelo m— --------------------------r~fl.....n||-f |||W| || dobitkov v vrednosti 15.000 dinarjev. Srečke ee dobijo po 5 Din pri razpečevalcih in v trgovinah. — Naročite lahko tudi pismeno in pošljite znamke v pismu. — Iščejo se zanesljivi razpečevalci srečk. — Narodno kulturno _društvo Mala Nedelja. „Ekonom" osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zaveso vabi vse svoje člane na v 6 j t > Sočno In %olt<9no Teodor Rabič i* LJUB!,JANA A**. — ' OASKA ki se vrši dne 6. maja 1925, ob 11. uri dopoldao v zadružnih prostorih v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7. DNEVNI RED: t. Nagovor predsednika. * 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zhora. 3. Poročilo načelstva.. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1924. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 7. Slučajnosti. Opomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Računski zaključek je članom od 10. aprila t. !. v zadružni pisarni na vpogled. »EKONOM« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omej. asav. _m ■ mm 21A70R0SI b MAnim n Najcenejše strešno kritje! injL -m/ i///!—,-. anr iLUM m rf 7 # n, U h Združene opekarne d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU midije t poljubni množini — takoj dobavne — ■ajbeljže preizkušene sedele strešnikov z eno ali (jveoja zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-Smm) ia zidno opeke. — Na želje se pošlje takej pepii in peatidba! Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična marna, terilnica hnu in konoplje ter predilnica ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. Največje vrtnarsko podjetje t Jugoslaviji »VK T", Džamonja in drugovi, flrušba as omef. zav., Maribor. Največji iiber rasanvratniii plemenitih nadnih dre- res (čepov) r najpleiacnitejših vrstah in t vseh iflliksh. Plemenite vinske trte oa amerikaaskik podlogah, kakor tudi cep«- in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja is gospodarskih rastlin. Cvetje ? loncih in razno akrasn« grmovje ia drevje imam» Zahtevajte cenike! celo leto. Zahievajte cenike' n osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. iwa v zalogi: Domačo detelje .... po Din 32,— Lucerno.......po Din 31,— Pasjo travo......po Din 30.— Laško ljuliko.....po Din 19,— Angleško ljuliko .... po Din 18.50 Mačji rep........po Din 18.— Vse vrste pese.....po Din 22,— nadalje sledeča Umetna I Apneni dušik 16/17% . . po Din 320,— Thomasovo žlindro 18% . po Din 135.— Rudninski superfosiat 16% po Din 90,— Kostni superfosiat 18% • I>o Din 150,— Kalijevo sol 42% ... po Diu 160,— Kajnit 15%.....po Din 100,— Cene se raznmejo franko Ljubljana. Vse zgoraj navedeno blago se dobi tudi pri poslovalnici v Kamniku. mimika ■■HIIMI.U iiiiMirtMiMu itmomammmvinmi MmmmmimmmmmmmmK^immm lTrodnii: MILAN MRAVLJE. MstimHa tiskarna »Merkur«, trg.-ind. 4. i. v Ljubljui 5323535348485323480000000200534823