ANNALES 11 /'97 izvirno znanstveno delo UD K 551.76/78(497.4 Divača) 551,76/,78(497.4 Kozina) GEOLOGIJ A AVTOCESTNEG A ODSEKA DiVAČ A - KOZIN A Bogdan jURKOVŠEK Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, SI-1000 Ljubljana, Dimičeva 14 Tea KOLAR-jURKOVŠEK Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, SI-1000 Ljubljana, Oimičeva 14 Bojan OCORELEC Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, SI-1000 Ljubljana, Dirničeva 14 IZVLEČEK Ozemlje, po katerem poteka odsek avtoceste med Divačo in Kozino, spada med geološko bolj zanimive predele Krasa. Na njem se zvrstijo vse formacije, ki so nastajale med zgornjim santonijem in eocenom na severozahodnem delu Dinarske karbonatne plošče. Vzporedno z geološko spremljavo de! na gradbišču avtoceste je bila izdelana podrobna geološka karta v merilu 1:5000. Namen članka je dopolniti poznavanje geološke zgradbe južnega Krasa in predstaviti primer znanstveno in naravovarstveno naravnane geološke spremljave enega od večjih gradbenih posegov v Sloveniji. Ključne besede: geologija, zgornja kreda in paleogen, avtocesta Divača - Kozina, Kras, Slovenija UVOD V članku so podani rezultati raziskav, ki so potekale vzporedno z geološko spremljavo avtocestnega odseka med Divačo tn Kozino (s). 1), Ob tem je bila za ožje območje avtoceste izdelana geološka karta v merilu 1:5.000. Terenske raziskave so potekale od začetka zemeljskih del v januarju do septembra 1997, ko so bila groba gradbena dela že v zaključni fazi. Geološka karta (si. 4-10) prikazuje v glavnem stanje na površini takoj po odstranitvi vegetacije, humusa in preperine. V zaključnih gradbenih fazah, predvsem po končanju cestnih usekov, so se pokazali nekateri novi geološki elementi, vendar jih je bilo v tej fazi mnogo več 2e zabrisanih zaradi izgradnje nasipov in finali­zacije cestišča. Zato bi izdelava podrobne geološke karte morala postati obvezni sestavni del vseh geoloških spremljav ob večjih posegih na in pod zemeljsko površino. Na geološki karti prikazano ozemlje je med prvimi podrobneje raziskoval že Stache (1889) in del rezultatov objavil v Študiji Dre Liburnische Slufe und deren Grenzhorizonte. V letih 1959 in 1960 je Hamrla napisal dve razpravi o premogiščih na Krasu, ki obravnavata tudi premogove plasti pri Rodiku. Kasneje je bilo celotno ozemlje geološko kartirano v okviru Osnovne geološke karte SFRJ 1:100.000 listov Gorica (Buser, 1 968 in 1973) in Trst (Pleničar et al., 1969 in 1 973). Za potrebe Formacijske geološke karte južnega dela Tr­žaško-komenske planote 1 ;50.000 (Jurkovšek et al., 1996) je bilo v merilu 1:10.000 kartirano širše ozemlje, po katerem poteka severni odsek avtoceste. Od publiciranih del, ki se neposredno nanašajo na avtocesto, velja omeniti še članek o predhodnih kraso­slovnih raziskavah trase avtoceste (Šebela, 1996) in po­glavje Geološka zgradba Rodika z okolico (Jurkovšek, 1997) v knjigi Rodik med Brkini in Krasom, ki mu je priložena tudi geološka karta širšega prostora južnega odseka avtoceste med Divačo in Kozino. Raziskani avtocestni odsek predstavlja enega od geološko bolj zanimivih predelov Krasa, saj se na njem zvrste vse formacije, ki so nastajale proti koncu sedi­ 161 ANNALES 11 /'97 Bogdan JURKOVŠEK a .il: GEOLOGIJA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČ A • KO Z I MA, 161-186 SI. I: Položajna skica avtocestnega odseka Divača - Ko­zina. Fig. 1: Location of the Divača - Kozina motorway sec­tion. mentacije na severozahodnem delu Dinarske karbo­natne plošče {si. 2). Nad Lipiško formacijo, ki jo ozna­čuje množica rudistnih ostankov, se je po razmeroma dolgi kopni fazi odložila Liburnijska formacija. Grad­bišče avtoceste je plasti te formacije presekalo najbolj radikalno, saj je za vselej izbrisalo del erozijske meje, ki nakazuje kopno fazo med sedimentacijo Lipiške in Liburnijske formacije, izginili pa so tudi trije manjši rudniški rovi in izdanki premoških plasti. Ob teh je verjetno že Stache (1889) zbiral polže rodu Stomatopsis (tab. 4, si. 2). V tem delu Liburnijske formacije je tudi znamenita meja med kredo in terciarjern, ki pa je žal na tem odseku avtoceste ne bo mogoče več proučevati. V vrhnjem delu Liburnijske formacije sledi značilni, z miliolidami bogat Slivski apnenec. Zanimiv je krajši odsek blizu četrtega kilometra avtoceste, na katerem se je v osrednjem delu gradbišča pojavil manjši koralni greben, ki so ga spremljale številne spužve in trdoživ­njaki. Ob zaključni litostratigrafski enoti t.j. Alveolinsko­numulitnem apnencu velja zapisati, da je za razliko od zahodno ležečega ozemlja, na tem delu avtocestne trase jasno razvit Operkulinski apnenec, ki ga je izdvojil in imenoval že Pavlovec (1963). Vsekakor gre za po­memben litostratigrafski horizont, ki tudi na južnem delu Krasa tvori spodnji de! formacije Afveolinsko­numulitnega apnenca in ga bo v bodoče potrebno bolj resno upoštevati pri izdelavi geoloških kart. Na Oper­kulinskem apnencu iežt apnenec s številnimi alveo­linidami in bolj redkimi numulitinami, ki je obenem najmlajša kamnina po kateri poteka avtocesta med Divačo in Kozino. Na priloženi geološki karti so zaradi boljše pregled­nosti namenoma izpuščeni nekateri strukturno-tektonski elementi (prelomi, razpoke, zdrobljene cone itd.), razen v primerih, ko le-ti bistveno vplivajo na lego in medsebojne odnose litostratigrafskih enot. Imena formacij in členov so v glavnem povzeta po Formacijski geološki karti južnega dela Tržaško-komen­ske planote 1:50.000 (jurkovšek et al., 1996), v katere tolmaču so podrobno opisane vse litostratigrafske enote južnega Krasa z interpretacijami okolja njihovega nastanka, fosili in starostjo. Zato v tem članku podajamo le najosnovnejše podatke o formacijah in členih, vse ostale informacije pa so zbrane in prikazane na geološki karti 1 :S000 (si. 4-10), na grafičnih prilogah (si. 1-3), na terenskih fotografijah (si. 11-17) ter na fotografijah vzor­cev kamnin in mikroskopskih preparatov (tab. 1-8). OPISI LITOSTRATIGRAFSKIH ENOT Ozemlje avtocestnega odseka med Divačo in Kozino leži v jugovzhodnem podaljšku Tržaško-komenske pla­note v Komenski narivni grudi (Placer, 1981). Zgrajeno je iz karbonatnih kamnin, ki so se od zgornjega santonija do eocena z vmesnimi daljšimi ali krajšimi prekinitvami sedimentacije odlagale na severozahod­nem delu nekdanje plitke Dinarske karbonatne plošče. Geološki dogodki in raziike v širšem in ožjem sedimen­tacijskem okolju so pogojevali nastanek različnih kam­ninskih enot, ki smo jih izdvojili na priloženi geološki karti. Osnovno naravno celoto predstavlja formacija, enote nižjega reda pa so členi. Formacije, ki smo jih kartirali, označujejo predvsem njihova litološka homogenost ter enotne sedimentološke in paleoekološke značilnosti. Pomemben kriterij je njihova jasna razpoznavnost na terenu. Meje formacij se v glavnem ne prekrivajo s kronostratigrafskimi mejami. Členi predstavljajo iito­loško homogeno zaporedje plasti, ki gradi vertikalni ali horizontalni del formacije. Lipiška formacija (LF/K2 4"S) (Tab. 1, si. 1-2; tab. 2, si. 1) Apnenec Lipiške formacije gradi pri Divači začetni del ozemlja avtocestnega odseka, na jugu sega na območje avtoceste v zahodnem krilu rodiške antikiinale, pri Kozini pa je ta formacija v tektonskem kontaktu z apnenci mlajših formacij. Apnenec Lipiške formacije je večinoma debelo­plastovit do masiven, svetlo sive do srednje sive barve. Skelet kamnine sestavljajo večji del lupine rudistov, ki jih je zajela intenzivna endolitizacija. Le redko opa­zujemo cele, še neporušene rudistne biostrome. Veči­noma so rudistne lupine zdrobljene. Lokalno pojavljanje raziičkov zrnatega apnenca (grainstone do packstone) z vmesnimi prehodi v drobnozrnati biokalkarenit kaže na sedimentacijo na odprtem delu šelfa z dokaj visoko energijo vode (Ei=3, izjemoma 4). Redke prevleke mod­rozelenih cepljivk okrog nekaterih fosilov in endo­litizacija govore v prid zelo piitvemu šelfu. ANNALES 11/97 BAGDANIURKOVSEKEI AF..-GEOLOC!)A AVTOCESTNFCA ODSEKA DIVAČA -KOZINA , 161-186 AGE 600 ÜJ s UJ ü o UJ 500 LU 400 -i ffegi .S* UJ o o m < Q, 500 < o o m 200 100 LITHOLOG Y ..""jI" <$• mrzzra r A J .ž j -!3 ! O I t A rs LEGEND AND DESCRIPTION OF LÎTHOSTRATIGRAPHIC UNITS ALVEOLINID-NUMMULITID LIMESTONE (ANA ) Bedded alveolinid and nummulitid limestone OPERCULIN A LIMESTON E (OPA) Bedded limestone with Operculina and Discocyclina SLIVJE LIMESTONE (SLA( Bedded, mainiy miliolid iimestone LIBURNIAN FORMATION (LIB) Bedded and platy limestone, marly limestone and LiB/K-P c limestone breccia; thin coal beds occur localy LIPICA FORMATION (LF ) Bedded and massiv e limestone with rudist biostromes and bioherms LEGEND OF STANDARD SYMBOLS / Norma! boundary / / Erosional boundary Gradual lithologie transition 3s/—-1/ ! Dip and strike: normal and horizontal Axis of anticline Fault pt" Coal occurrence ^ Bauxite occurrence Abandoned quarry i 0 i Underground working, abandoned FOSSILS Gyropteura <7 Anorniidae Boumonia Rudist biostromes p Rudists in general u> Gastropods in general H l Stomatopsis © Corals Stromatoporoids 1 Rhapydionina Itbumica C^ o Land plants Cymopoliae Charophyta ®> Corallinaceae SI. 2: Litostratigrafsko zaporedje plasti na ozemlju avtocestnega odseka Divača -Kozina z legendo k stolpcu in geološki karti. Fig, 2: Lithostratigraphic succession of the beds in the Divača -Kozina motorway section with legend to the column and geological map. 16 3 ANNALE S 11 /'9 7 Bogdan JUKKOVŠ6K eí .tí. .-GEOLOGIJA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA -KOZINA, 16T-TB6 SLVLRH! DEL JUŽNI DEL CENTRALNI DEL NORTOSRN CENTRAL SOUTHERN PAST PART PART S Ss g t « " J 1 g g ^ S < o n ^ aW E g s ci " s s I I gs m SI. 3: Razmerja debelin litostratigrafskih enot vzdolž avtocestnega odseka Divača -Kozina. Fig. 3: Relations of tbicknesses of lithostratigraphic units along tbe Divača -Kozina motorway section. Zaradi razmeroma debelih plasti, ugodne teksture in strukture so v Lipiški formaciji že v preteklosti izkoriščali pestre različke apnenca. Sledovi izkoriščanja ene od debelejših plasti biomikritnega apnenca z rudisti so bili vidni na začetku avtocestnega odseka pri Divači (si. 4). Vzhodno od trase avtoceste (si. 9), na ozemlju Male griže, so že v prejšnjem stoletju lomili apnenec Lipiške formacije za gradnjo. Med drugimi je iz njega deloma zgrajena tudi rodiška cerkev (Jurkovšek, 1997). Apnenec Lipiške formacije na jugu biizu Kozine (si. 10), ki s prelomom meji na kamnine miajših formacij, se od prej opisanega razlikuje po barvi, strukturi in teksturi. Čeprav ga prav tako uvrščamo v Lipiško formacijo, gre za različek, ki se je odlagal v bolj zattšnih delih plitvega šeifa. Apnenec je srednje do temno sive barve, izrazito plastovit, lokalno celo laminiran. Po strukturi je to ap­nenec tipa "wackestone in packstone" z nizkim ener­gijskin indeksom (1-2). Rudisti so v njem redkejši, pre­vladujejo predvsem drobne oblike. Med mikrofosiii so zastopane predvsem Številne bentoške foraminifere, med katerimi prevladujejo miliolide. Lipiško formacijo uvrščamo v zgornji santonij in campanij. Na ozemlju avtocestnega odseka med Divačo in Kozino jo po primerjavah s širšim prostorom južnega Krasa postavljamo v bližino glavnega keramosferinskega horizonta, torej v zgornji santonij in morda še v spodnji campanij. Liburnijska formacija (LIB/K-Pc) (Tab. 2, si. 2-6; tab. 3, si. 1-3; tab. 4, si. 1-5; tab. 5, si. 1-2; tab. 6, si. 1-4} Kamnine Liburnijske formacije so zastopane tako na severnem kot na južnem delu ozemlja avtocestnega odseka med Divačo in Kozino. Na severu vpadajo plasti pod blagim kotom med 12° in 25° proti jugu (si. 4-5), na južnem delu pa gradi Liburnijska formacija rodiško antiklinalo (si. 8), v jedru katere leži rudistni apnenec Lipiške formacije. Liburnijska formacija se je odložila po prekinitvi sedimentacije nad apnencem Lipiške formacije. V cam­paniju se je morje iz tega dela karbonatne plošče za nekaj časa umaknilo. Nastalo je kopno, o katerem pri­čajo pojavi paleokrasa in manjši ekonomsko nezanimivi žepi boksita v apnencu. Šele v maastrichtiju je morje ponovno preplavilo kopno in ustvarilo raznolike sedi­mentacijske sredine, v katerih so nastajale kamnine Liburnijske formacije, Le-te kažejo za razliko od Lipiške formacije značilnosti morskega, brakičnega in sladko­vodnega sedimentacijskega okolja. Različni strukturni tipi apnencev se med seboj menjavajo tudi horizon­talno. Tudi fosilna favna in flora se močno spreminjata. Nedvomno gre za eno najbolj zapletenih formacij na Krasu, ki jo bo potrebno še temeljito raziskati in ob koncu izdelati modei, v katerega bo mogoče vključiti na desetine velikih in malih različnosti med posameznimi lokalitetami in profili. Zato se pri opisu te litostra­tigrafske enote ne smemo izogniti kratkemu zgodovin­skemu orisu raziskav Liburnijske formacije. Že Guido Stache (1889), ki je raziskoval tudi plasti v okolici Kozine, Rodika in Vremskega Britofa, je "liburnijsko stopnjo", ki jo je poimenoval po zgodovinski pokrajini Liburnija ob Jadranski obali med rekama Rašo in Krko, razdelil na tri dele: spodnji foraminiferni apnenec, zgornji foraminiferni apnenec in vmesne kozinske plasti, ki jih je imenoval po Kozini. Seveda med Stachejevimi raziskavami stratigrafska opredelitev liburnijskih plasti ni bila popolnoma določena predvsem zato, ker ni bila jasna vloga paleocena. Postavil jih je med zgornje­kredne rudistne apnence in alveolinsko-numulitne ap­nence eocenske starosti. Za posamezne člene Libur­nijske formacije so btla kasneje uvedena še druga ime­na. Pavlovec (1963) je spodnje foraminiferne apnence poimenoval vremske plasti po bližnjem Vremskern Bri­tofu, zgornji foraminiferni apnenec pa sta Delvalle in Buser (1990) imenovala po vasi Slivje na jugozahodnih 16 4 ANNALES 11/'97 BOGDAN JURKOVÎE K et si: GEOLOGU A AVTOCESTNEG A ODSEK A DIVAČ A - KOZINA , Î 61-136 Merilo 1 : 5000 Geološka karta 1 : 5000 Temeljni topografski načrt 1 : 5000 © Inštitut za geologijo, geotehniko © Geodetska uprava Republike in geofiziko, Ljubljana, 1997 Slovenije, 1995 Si. 4 • Fig. 4 165 ANNALE S 11/9 7 Bogd.ni iURKOVSEK et !II.:GEOLOCliA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA - KOZINA. Kil-? 86 r. . 100 200 300m »«J—. Merilo 1 ; 5000 Geološka karta 1 : 5000 © Inštitut z a geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana. 1997 Temeljni topografski načrt 1 : 5000 © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995 SI. 5 • Fig, S ANNALES 11/'97 Bogdan iURKOVŠ-EK <=( iii : C.EOLOCR A AVTOCESTNEG A ODSEK A DiVAČ A • KOZINA . ; 61 -1 (J6 Geološka karta 1 : 5000 © Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana, 1997 100 200 Merilo 1 : 5000 300m Temeljni topografski načrt 1 : 5000 © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995 SI. 6 - Fig. 6 167 ANNALES 11/97 BOGDAN JURKOVŠEK et al.: GEOLOGIJ A AVTOCESTNEG A ODSEK A DIVAČ A - KOZINA , 161-186 100 __J 200 i— 300m j Merilo 1 : 5000 Geološka karta 1 : 5000 © Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana, 199? Temeljni topografski načrt 1 : 5000 © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995 SI. 7 - Fig. 7 16 8 ANNALES 11/97 Bogdan jURKOVŠEK «i al. GEOLOGilA AVTOCESTNEGA ODSEKA DiVAČA • KOZiNA. 161-186 Si. 8 - Fig. 8 16 9 AN N ALEŠ 11/'97 PosAir ; JURKOVSE K ef NI.: GEOLOGIJ A AVTOCESTNEG A ODSEK A DIVAČ A - KOZINA , 161-186 Merilo 1 : 5000 Geološka karta 1 : 5000 Temeljni topografski načrt 1 : 5000 © Inštitut za geologijo, geotehniko © Geodetska uprava Republike in geofiziko, Ljubljana, 1997 Slovenije, 1995 Si. 9 - Fig. 9 170 ANNALE S 11/'97 Bogd.in .URKOVSEK e! a L: CCOLOOIA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA - KOZINA. 161 -166 too 200 Geološka karta 1 : 5000 0 3Com Temeljni topografski načrt 1 : 5000 u i © Inštitut z a geologijo, geotehniko© Geodetska uprava Republike Merilo 1 : 5000 in geofiziko, Ljubljana, 1997 Slovenije, 1995 SI. 10-Fig. 10 SI. 4-10: Geološka karta ozemlja avtocestnega odseka med Divačo in Kozino, Slike so razporejene od severa proti jugu. Figs. 4-10: Geological map of the area of the Divača - Kozina motorway section, with sheets arranged from north to south. 171 ANNALES 11 /'97 Bogdan IURKOVŠE K e(a/..GEOLOGI| A AVTOCESTNEG A ODSEK A DIVAČ A • KOZINA , 161-186 obronkih Brkinov v slivsko formacijo, Jurkovšek in sodelavci (1996) te plasti obravnavajo kot člen v sklopu Liburnijske formacije. Na severnem delu avtocestnega odseka pri Divači je kredni del Liburnijske formacije razvit v obliki srednje­plastovitega in lokalno laminiranega apnenca s pretežno pelmikritno strukturo. Vmes se pojavlja več različno debelih plasti intraformacijske emerzijske breče, ki ima ponavadi mikritno osnovo s primesjo organske snovi. Breče nakazujejo kratkotrajne okopnitvene faze pred­vsem v bližini meje med kredo in terciarjem. V nivoju črnega laminiranega apnenca s številnimi haracejami in polži se pojavlja tanka plast črnega premoga, ki so jo verjetno še v prejšnjem stoletju sledili s kratkim rud­niškim vpadnikom z nagibom okoli 20° proti zahodu. Nad plastmi s premogom, ki so rezultat brakične sre­dine, sledi plastoviti povsem morski apnenec z giro­pleurami in bournonijami. Poleg njih se v nekaterih ni­vojih pojavljajo zelo številne do kamnotvorne miliolide, ki se jim v posameznih višjeležečih plasteh pridružijo še pogostne foraminifere vrste Rhapydionina liburnica (Stache). Za ta nivo apnenca je značilno tudi nekaj plasti s školjkami iz rodu Anomia. V bližini kredno­terciarne meje vsi zgornjekredni fosili postopoma izginejo, poveča pa se število plasti emerzijske breče. V terciarnem delu profila, ki sledi v smeri proti jugu, se začne pogosteje pojavljati apnenec temnorjave do črne barve, ki je lokalno lahko tudi lapornat z rahlim vonjem po bitumnu in bi ga lahko primerjali s Stac­hejevimi kozinskimi plastmi. Po strukturi je biomikrit in biopelmikrit (mudstone do packstone) ter je bil odložen v zelo mirnem lagunskem okolju. Sem in tja ga preki­njajo tanjše stromatolitne lamine, ki kažejo na občasna medplimska stanja. Vmes nastopajo plasti temnosive breče, ki v vezivu in klastih pogosto vsebuje številne hišice polžev. V primerjavi s krednim delom Liburnijske formacije, ki ga lahko primerjamo s Pavlovčevimi (1963) vremskimi plastmi, je v terciarnem t. im. kozin­skem delu prišlo do razmeroma hitre spremembe sedi­mentacijskega okolja oziroma faciesa. Bolj odprti del šelfa je postal naenkrat zaprt z lagunskim značajem in občasnimi znaki litorala. Fosili so značilni za mirno okolje z nizkim energijskim indeksom. Številne so tankolupinaste školjke, drobni polži, ostrakodi, haraceje in laginofore, bolj v zgornjem delu pa miliolide in druge foraminifere. V nekaterih plasteh so pogostne prizme paronipor. Nad temi plastmi leži Slivski apnenec, ki ga obravnavamo kot člen Liburnijske formacije. Nekoliko drugačen razvoj Liburnijske formacije je na južnem delu, kjer v območje avtoceste seže z zahodnim delom rodiške antiklinale tudi velik del erozijske meje med Lipiško in Liburnijsko formacijo (si. 9). Zato lahko med petim in šestim kilometrom avtocestnega odseka opazujemo na površini rudistnega apnenca Lipiške for­macije znake paleozakrasevanja in manjše pojave bok­sita. SI. 11: Pogled iz Bubnja proti začetku gradbišča avto­cestnega odseka. Tla v ospredju so zaradi premogovih plasti v Liburnijski formaciji temne barve, v ozadju pri avtodvigalu je svetlo siv rudistni apnenec Lipiške for­macije. Foto: B. j., 3.9.1997. Fig. 11: View from Bubanj towards the beginning of the motorway construction site. The soil in the forefront is dark due to coal seams in the Liburnian Formation; in the background, near crane, the light grey rudist lime­stone of the Lipica Formation can be seen. Photo: B. J., September 3rd 1997. SI. 12: Plasti Liburnijske formacije s premogom v useku izvoza za Divačo. Foto: B. j., 13.8.1997. Fig. 12: Layers of the Liburnian Formation with coal in the cutting at the exit for Divača. Photo: B. !., August 13th 1997. SI. 13: Premogove plasti maastrichtijskega dela Libur­nijske formacije v cestnem useku pri nekdanjem pre­mogovniku (P 258). Foto: B. j., 6. 8. 1997. Fig. 13: Coal beds of the Maastrichtian part of the Liburnian Formation in the road cut near the former coal mine (P 258). Photo: B. J., August 6"> 1997. SI. 14: Tektonski kontakt med svetlo sivim eocenskim Operkulinskim apnencem in temnejšim zgornjekrednim apnencem Lipiške formacije na južnem delu gradbišča pri Kozini. Foto: B. J., 6.8.1997. Fig. 14: Tectonic contact between the light grey Eocene Operculina limestone and the darker Upper Cretaceous limestone of the Lipica Formation in the southern part of the motorway construction site near Kozina. Photo: B. J., August 6"> 1997. SI. 15: Laminirani apnenec maastrichtijskega dela Li­burnijske formacije (P 27). Foto: B. J., 3.9.1997. Fig. 15: Laminated limestone of the Maastrichtian part of the Liburnian Formation (P 27). Photo: B. J., Sep­tember 3rd 1997. SI. 16: Med 3. in 4. kilometrom se avtocesta prebija skozi tektonizirani Alveolinsko-numulitni apnenec. Fo­to: B. J., 14.5.1997. Fig. 16: Between the 3rd and 4th kilometre the motor­way passes through tectonized Alveolinid-nummulitid limestone. Photo: B. /., May 14th 1997. SI. 17: Gradbena mehanizacija na sedlu med dolinama Petrovec in Lešnjak pri Kozini. Pogled proti severo­vzhodu. Foto: B. j., 3.9.1997. Fig. 17: Construction mechanization at the saddle be­tween the Petrovec and Lešnjak valleys near Kozina. 3rd View to the northeast. Photo: B. J., September1997. ANNALES 11/'97 Bogdan IURKOVŠEK el ,7/.. GEOLOCIIA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA - KOZINA, 161-186 ANNALES 11/'97 Bogdan fURKOVjE K elaf. ; GEOLOGIJ A AVTOCESTNEG A ODSEKA DIVAČ A - KOZINA, lfil-18 6 Zefo blizu erozijske meje zasledimo pojave črnega premoga. Pojavlja se ponavadi v tankih plasteh in iečah med črnim piastovitim in ploščastim apnencem, ki vklju­čuje precej organske snovi. Plasti premoga so različno debele, vendar najdebeiejša v rudniškem rovu blizu šestega kilometra avtocestnega odseka ne presega 40 cm. Podobne razmere so !sile tudi v rudniškem rovu pri petem kilometru. Hamrla (1959, 1960) je premog iz Liburnijske formacije na Krasu, kamor uvrščamo tudi pojave premoga na trasi avtoceste, uvrstil med kako­vostne vrste črnega premoga z visokim toplotnim efektom okoli 35.590 kj/kg. Rudarjenje na Krasu je sicer staro že 200 let, vendar je zelo težko natančno določiti čas obratovanja obeh premogovnikov na trasi avtoceste. Po besedah domačinov naj bi zadnji rudaril na tem območju še po drugi svetovni vojni eden od lokalnih kovačev. Spremljevalci premogovnih plasti so haraceje, drobne školjčne lupine in številni razmeroma lepo ohranjeni polži iz rodu Stomatopsis. Slednji se pojav­ljajo v največjem številu v 3 do 5 cm debeli plasti črne­ga lapornatega apnenca tik nad najdebelejšo premo­govno plastjo. Nad plastmi s premogom leži, podobno kot na severnem delu avtocestnega odseka pri Divači, nekaj deset metrov sivega apnenca in apnenčeve breče, ki na­kazuje več kratkotrajnih okopnitev znotraj sedimenta­cijskega prostora Liburnijske formacije. V nekaterih nivojih se pojavljajo številne giropieure in milioiide, ki se jim lokalno pridružijo še foraminifere vrste Rha­pyclionina liburnica (Stache). Podobno kot na severu se tudi na tem delu avto­cestnega odseka število brečastih plasti proti kredno­terciarni meji povečuje, apnenec pa začne kazati zna­čilnosti bolj zaprtega lagunskega sedimentacijskega okolja značilnega za kozinski facies. Skupna debelina Liburnijske formacije (brez Sliv­skega apnenca) znaša na severu do 250 m, od tega ocenjujemo debelino krednega dela na 160 m, paleo­censkega pa na 90 m. Na južnem delu avtocestnega odseka pa je debelina Liburnijske formacije okoli 125 m, od tega je 85 m krednega in 40 m paleocenskega dela (si. 3). Slivski apnenec (SLA) (Tab. 6, si. 5-6; tab. 7, si. 1-2; tab. 8, si. 1-2) Kot zaključni del Liburnijske formacije se povsod pojavlja Slivski apnenec (si. 5, 7, 10), ki je v bistvu sinonim Stachejevega zgornjega miiiolidnega apnenca. Spodnja meja ni povsod povsem jasna, zato podajamo primer meje na četrtem kilometru avtocestnega odseka, ki je bila lepo vidna v očiščeni vrtači na sredini grad­bišča. V vrhnjem delu kozinskega faciesa se pojavi naj­prej 2 m miiiolidnega apnenca, nad njim 2 m emerzij­ske breče s tankimi premogovimi vključki, sledi poldrugi meter srednje sivega sparitnega apnenca z redkimi pola­rni miiiolidnega apnenca in stromatolitnimi laminami, nato pa srednje siv miliolidni apnenec, ki se nadaljuje navzgor v svojem tipičnem razvoju. Po strukturi kamnine prevladujeta v Slivskem apnen­cu tipa vvackestone in packstone, oziroma izprani bio­pelmikrit, izjemoma intrabiosparit. Fosilna združba je pestra. Poleg foraminifer, med katerimi prevladujejo milioiide, se pogosto pojavljajo rdeče koralinacejske alge, dazikiadicejske iz rodu Cympopolia, včasih pa še haraceje, ostrakodi, modrozelene cepljivke in osikli ehinodermov. Lokalno se v Slivskem apnencu pojavljajo manjše grebenske zaplate (patcb reefs) s koralami in stromatoporoidami. Največji koralno-stromatoporoidni greben približne velikosti 5 x 15 m je bil odkrit v osrednjem delu gradbišča med profiloma P 198 in P 199, t j. blizu četitega kilometra avtocestnega odseka (si. 7). Danes so v vzhodnem cestnem useku opazni le še obrobni ostanki verjetno enega najlepših grebenov v Slivskem apnencu na Krasu. Čeprav splošne značilnosti Siivskega apnenca kažejo na poglabljanje morskega dna in bolj odprto morsko okolje, nas tudi v tem členu redke plasti z izsušitvenimi porami, pojavi paronipor in intenzivno bioturbacijo opozarjajo na občasna, lokalna medplimska stanja. Debelina Siivskega apnenca je na severnem delu avtocestnega odseka do 110 m, v osrednjem delu do 60 m, na jugu pa znaša okoli 75 m (si. 3). Alveolinsko-numulitni apnenec (ANA/E) (Tab. 7, si. 3-4; tab. 8, si. 3-6) Alveolinsko-numulitni apnenec s prevladujočo favno alveoiin, numulitin in diskociklin predstavlja zaključno litostratigrafsko enoto karbonatnega razvoja Dinarske plošče. Plasti te formacije leže na Slivskem apnenecu in grade velik del ozemlja, po katerem poteka osrednji del avtocestnega odseka med Divačo in Kozino (si. 5-7). Pojavlja se tudi na skrajnem južnem delu pri Kozini, kjer je v tektonskem kontaktu z Lipiško formacijo (si. 10). Na trasi avtoceste so zastopani predvsem nižji deli forma­cije Alveolinsko-numulitnega apnenca, ki bi jih lahko podrobneje opredelili kot operkulinskt in alveolinski apnenec. Operkulinski apnenec (OPA) je na geološki karti izdvojen kot najnižji člen formacije, medtem ko z afveolinami bogate plasti, ki leže na njem, niso posebej izdvojene. Alveolinsko-numulitni apnenec je svetlosiv, v posa­meznih nivojih aiveolinskega apnenca pa je lokalno temneje obarvan. Apnenec je srednje- do debelo­plastovit, vendar je plastovitost večinoma šibko Izra­žena. Po strukturi prevladujejo biomikritni ali biosparitni packstone s prehodi v wackestone in grainstone ter vsebuje številne fosile. Med temi je največ velikih foraminifer iz družine Alveolinidae in Nummulitidae, ki so povečini tako pogostne, da so kamnotvorne. Precej je tudi osiklov iglokožcev. V najnižjem delu so zelo po­ ANNALES 1l/'9 7 !?[igrl3n JURKOVŠEK e! a/.: GEOLOGIJA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČ A - KOZtNA , 16! -186 gostne do kamnotvorne operkuline in diskocikline, medtem ko je drugih foraminifer manj. V nekaterih nivojih Aiveolinsko-numulitnega apnenca so številne litotamnije ter korale in hidrozoji. Alveolinsko-numulitni apnenec se je večidel odlagat na odprtem, dobro prezračenem plitvem šelfu, kjer je bila večina rnikrita odplaknjena z valovanjem in tokovi. Zato so fosilni skeleti zacementirani z drobnozrnatim kalcitom. Ponekod so bile sedimentacijske razmere bolj mirne. V teh primerih se je apnenec odlagal v zatišnih delih odprtega šelfa. Na odseku avtoceste med Divačo in Kozino znaša vidna debelina eocenske formacije Alveolinsko-numu­litnega apnenca več kot 180 m. Operkulinski apnenec v njeni talnini je na severu debel okoli 50 m, v osrednjem delu 45 m, na južnem delu avtocestnega odseka pa okoli 30 m (si. 3). ZAHVALA Paleontološko-geološko spremljavo del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor RS (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica), financirala pa jo je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. Z a izvajalca sprem­ljave je bil izbran Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko v Ljubljani, ki je zaradi posebnega znanstve­nega in naravovarstvenega pomena za ozemlje, po katerem poteka avtocestni odsek, v lastni organizaciji izvedel podrobno geološko kartiranje v merilu 1:5000. Vsi vzorci fosilov in kamnin so bili skupaj z doku­mentacijo po pogodbi predani v hrambo in trajno last Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Raziskovalci, ki smo skrbeli za paleontološko-geo­loško spremljavo izgradnje avtoceste, se zahvaljujemo ing. Sreču Konoblju (Družba za državne ceste - nadzor nad avtocesto) in vsem drugim, ki so nam po svojih močeh pomagali pri izvedbi naloge. Lepa hvala dr. La­dislavu Placerju za recenzijo rokopisa besedila in pre­gled geoloških kart, prof. dr. Simonu Pircu za pregled angleškega dela teksta in Andreju Stoparju za pomoč pri pripravi vzorcev. Prepariranje makrofosilov in fotodoku­mentiranje makroskopskih vzorcev je bilo opravljeno v Paleontološki zbirki dr. Bogdana Jurkovška, mikroskop­ski preparati pa so bili izdelani in fotografirani v laboratoriju Inštituta za geologijo, geotehniko in geo­fiziko v Ljubljani. GEOLOG Y O F TH E DIVAČ A - KOZIN A MOTORWA Y SECTIO N (KRAS , SLOVENIA ) Bogdan !URKOVŠEK institute of Geology, Ceotechnics artel Geophysics, Si-1000 Ljubljana, Dimičeva 14 Tea KOLAR-JURKOVŠEK institute of Geology, Ceotechnics ancl Geophysics, SI-1000 Ljubljana, Dimičeva 14 Bojan OGORELEC Institute of Geology, Ceotechnics and Geophysics, SI-1000 Ljubljana, Dimičeva 14 SUMMARY The paper presents ihe results of the research carried out during the geological monitoring of the construction of the Divača -Kozina section motorway (Fig. I). For this purpose a geological map 1:5,000 was made for the motorway route and its environs. The field research began in January 1997, when the initial diggings took place, and ended in September 1997, when the basic construction work was already in its concluding phase. The geological map (Figs. 4-10) shows mainly the state of the surface of the route immediately ajter the vegetation, topsoil and weathered overburden were removed. During the concluding construction work, particularly after the completion of the road cuts, many new geological elements were exposed to view, while many more had already been obliterated due to the construction of embankments and finalization of the motorway. This is why elaboration of a detailed geological map should become an obligatory component pari of any geological monitoring during major constructional interventions on the earth's surface as well as under it. The territory shown on the geological map had been researched among the first by Stache (1889), who published a part of his results in the study entitled Die Liburnische Stufe und deren Crenzhorizonte (The Liburnian stage and its limiting horizons). In 1959 and 1960 Hamrla wrote two papers on coal deposits in the Kras region, in which the coat layers at Rodik were also dealt with. Later on the entire area was mapped for the Basic geological map of the SFRY 175 ANNALES 11/'97 —..,,„„„....._ : Jtogcbn JURKOVŠE K el al.: GEOLOGIJ A AVTOCESTNEG A ODSEK A DIVAČ A - KOZINA . 1(>1 -1 86 1:100,000, sheets Gorica (Buser, 1968 and 1973) and Trieste (Pleničaret al., 1969 and 1973). In the framework of the Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau 1:50,000 (jurkovšek et ai., 1996), a wider area through which runs the northern part of the motorway, was mapped on a scale of 1:10,000. Among the published works dealing directly with the motorway the paper on the preliminary karstological research into the course of the Divača - Kozina motorway (Šebeia, 1996) should be mentioned, and the chapter The geologic structure of the Rodik surroundings (jurkovšek, 1997) in the book entitled Rodik between Brkini and Kras, with attached geological map of the wider area of the southern section of the motorway between Divača and Kozina. The examined motorway section represents one of geologically most interesting parts of Kras for the outcrops of the formations deposited in the northwestern part of the Dinaric carbonate platform (Fig. 2). Above the Lipica Formation, marked by abundance of rudists, the Libumian Formation was deposited after a relatively long land phase. The motorway route has cut through the layers of this formation most radically, for once and for ail it obliterated a part of the erosion boundary line which indicates a land phase between the sedimentation of the Lipica and Liburnian Formations. Three minor mine shafts and outcrops of coal seams, however, also disappeared. It is possible that Stache (1889) collected gastropods of the genus Stomatopsis along them (PI, 4, Fig. 2). In this part of the Liburnian Formation is also present the prominent Cretaceous-Tertiary boundary which unfoitunately, can not be studied any longer at this motorway section. In the upper part of the Liburnian Formation there follows the typical Slivje limestone rich with miliolids. Very interesting is rather short section near the 4lt} kilometre of the motorway where a small coral reef accompanied by numerous sponges and hydrozoans appeared. Concerning the terminal lithostratigraphic unit, i. e. the Alveolinid-nummulitid limestone, it should be noted that in a contrast to the western part of the area, the Operculina limestone is distinctly developed in this part of the motorway route. However, here we are dealing with an important lithostratigraphic horizon which in southern part of Kras also forms the lower part of the formation of the Alveolinid-nummulitid limestone; for this reason, in future it will have to be considered more in the geological mapping. The Operculina limestone is overlain by limestone with numerous alveolinids and rare nummulitids, which represents the youngest rock in the Divača - Kozina section of the motorway. On the attached geological map certain structural elements (faults, fissures, crushed zones, etc.) have been deliberately left out for better visualization, except in the cases when they essentially affect the position and mutual relations between lithostratigraphic units. The names of the formations and members are those used in the Geological map of the southern part of the Trieste-Komen plateau*! :50,000 (jurkovšek et ai., 1996); in its explanation ail lithostratigraphic units of the southern pan of Kras, together with suitable interpretations of their origin, fossils and age, are described in detail, Therefore only the basic data on the formations and members are given in this paper, while all other details are shown on the geological map 1:5,000 (Figs. 4-10), diagrammatic supplements (Figs. 1-3), field photographs (Figs. 11-17) and photos of rock samples and microscopic preparations (Pis. 1-8). Key words: geology, Upper Cretaceous and Paleogene, Divača - Kozina motorway, Kras, Slovenia LITERATURA Buser, S., 1968: Osnovna geološka karta SFRj 1:100.000. List Gorica. - Zvezni geološki zavod, Beo­grad. Buser, S., 1973: Osnovna geološka karta SFRj 1:100.000. Tolmač lista Gorica. - Zvezni geološki za­vod: 50 str., Beograd. Delvalle, D. & Buser, S., 1990: Microfacies analysis of limestones from the Upper Cretaceous to the Lower Eocene of SW Slovenia (Yugoslavia). - Geologija 31/32 (1908/89): 351-394, Ljubljana. Hamrla, M., 1959: O pogojih nastanka premogišč na Krasu. - Geologija 5:180-264, Ljubijana. Hantrla, M., 1960: K razvoju in stratigrafiji produktivnih liburnijskih plasti Primorskega krasa. - Rud.-met. zbor. 3: 203-216, Ljubljana. Jurkovšek, B., Toman, M., Ogorelec, 8., Šribar, L., Drobne, K., Poljak, M. & Šribar, Lj. 1996: Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote 150.000. - inštitut za geologijo, geotehniko in geo­fiziko: 143 str., Ljubljana. Jurkovšek, B. 1997: Geološka zgradba Rodika z okolico. V: Pregelj, M. (ur.): Rodik med Brkini in Krasom. ­Ognjišče: 2-18, Koper. Pavlovec, R., 1963: Stratigrafski razvoj starejšega paleo­gena v južnozabodni Sloveniji. - Razprave 4. razr. SAZU 7: 421-556, Ljubljana. Placer, L„ 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slo­venije. - Geologija 24/1: 27-60. Ljubljana. ANNALES 11/l97 Bogdan jUKKOVŠE K e i a i .-GEOLOGIJ A AVTOCESTNEG A ODSEK A DiVAC A - KOZSNA , I&I-iSO , Plenrčar, M., Polšak, A, & Šikič, D., 1969: Osnovna geološka karta SFR] 1:100.000. List Trst. - Zvezni geo­loški zavod, Beograd. PleniCar, M., Polšak, A. & Šikic, D., 1973: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač za list Trst. -Zvezni geološki zavod: 68 str., Beograd. TABLE-PLATES TABLA - PLATE 1 Lipiška formacija - Lipica Formation (Zgornji santonij - campanij; Upper Santonian -Cam­panian) 1. Del rudistne biostrome. Vzorec P S, naravna veli­kost. 1, A part of rudist biostrome. Sample P 5, natural size, 2. Biomikritni apnenec z rudistnimi lupinami in sledovi paleozakrasevanja (temnejša barva). Vzorec P 279, na­ravna velikost 2. Biomicritic limestone with rudist shells and traces of paleoka rstifica lion (darker colour). Sample P 279, natural size. TABLA-PLATE 2 Lipiška formacija - Lipica Formation (Zgornji santonij - campanij; Upper Santonian -Cam­panian) 1. Biomikritni apnenec z miliolidami in endolitizirano rudistno lupino (levo zgoraj). Vzorec P 279, i 1 x. 1, Biomicritic limestone with miliolids and endolithified rudist shell (above left). Sample P 279, 11 x. Liburnijska formacija - Liburnian Formation (Maastricht!); Maastrichtian) 2, Biomikritni apnenec z drobci školjčnih lupin in rapi­dioninami. Vzorec P 31, 11 x. 2. Biomicritic limestone with fragments of bivalve shells and Rhapydionina. Sample 31, 11 x. 3. Biomikritni apnenec (wackestone) z vrsto Rhapydio­nina liburnica (Stäche), Vzorec P 34, 24 x. 3. Biomicritic limestone (wackestone) with Rhapydio­nina liburnica (Stäche). Sample P 34, 24 x. 4. Laminirant stromatolitni apnenec (biolitit). Vzorec P 35, 11 x. 4. Laminated stromatolithic limestone (biolithite). Sample P 35, 11 x. (Paleocen; Paleocene) 5. Biomikritni apnenec (wackestone) s polži in hara­cejami iz rodu Lagynophora. Vzorec P 48, 11 x. 5. Biomicritic limestone (wackestone) with gastropods and characeans Lagynophora. Sample P 48, 11 x. 6. Lagynophora sp. Vzorec P 48, 24 x. 6. Lagynophora sp. Sample P 48, 24 x. Stäche, G., 1889: Die Liburnische Stufe und deren Grenz horizonte. - Abh. k.k. geol. R.-A. 13/1: 1-170, Wien. Šebela, S. 1996: Predhodne krasoslovne raziskave trase avtoceste Divača-Kozina. - Annaies 9/96: 103-106, Ko­per. TABLA - PLATE 3 Liburnijska formacija - Liburnian Formation (Maastrkhtij; Maastrichtian) 1. Emerzijska nadplimska breča. Vzorec P 30/1, narav­na velikost. 1. Emersed supratidal breccia. Sample P 30/1, natural size. 2. Odlomki lupin školjk rodu Gyropleura v biospa­rltnem apnencu s številnimi miliolidami in rapidio­ni nami. Vzorec P 32, naravna velikost 2. Fragments of bivalve shells Gyropleura in biosparitic limestone with numerous miliolids and Rhapydionina. Sample P 32, natural size. 3. Anomia sp. v biomikritnem apnencu z miliolidami. Vzorec P 35, naravna velikost 3. Anomia sp. in biomicritic limestone with miliolids. Sample P 35, natural size. TABLA - PLATE 4 Liburnijska formacija - Liburnian Formation (Maastrichtij; Maastrichtian) 1. Slomatopsis sp. Vzorec P 258, naravna velikost 1. Slomatopsis sp. Sample P 258, natural size. 2. Del table s polži rodov Stomatopsis, Cosinia in Obbinula, kijih je Stache (1889) zbral ob premogovnih plasteh pri Kozini (verjetno tudi ob premogovnikih pri Podborštu in Drobni griži), pomanjšano. 2. A part of the plate with gastropods of the genera Stomatopsis, Cosinia and Obbinula, collected by Stache (1889), along the coal beds near Kozina (also probably in coal pits near Podboršt and Drobna griža), dimi­nished. 3. Površina laminiranega apnenca. Vzorec P 27, na­ravna velikost. 3, Surface of laminated limestone. Sample P 27, natural size. 4. Površina apnenca z giropleurami. Vzorec P 30/2, naravna velikost 4. Surface of limestone with Gyropleura. Sample P 30/2, natural size. 5. Površina apnenca s preseki rudistov iz rodu Bou­rnonia. Vzorec P 30/3, naravna velikost. 5, Surface of limestone with cross sections of rudists Bournonia. Sample P 30/3, natural size. 177 ANNALES 11/'97 Bogdan !URKOVjEK et al.: GEOLOGHA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA - KOZINA, T61-1B6 TABLA - PLATE 5 Liburnijska formacija - Liburniart Formation (Paleocen; Paleocene) 1, Emerzijska nadplimska breča s klasti, ki so bili lo­ kalno premeščeni v zgodnji fazi diageneze kot plasti­klasti. Vzorec P 54, naravna velikost. 1. Emersed supratidal breccia with clasts which were in the early phase of diagenesis locally redeposited as pla­sticlasts. Sample P 54, natural size. 2. Emerzijska breča s polži in haracejami. Starejši bio­mikritni apnenec (temno) je bil v delu izlužen, kaverne pa zapolnjuje biomikritni apnenec mlajše generacije (svetlo). Vzorec P 225, naravna velikost. 2. Emersed breccia with gastropods and characeans. The older biomicritic limestone (dark) was partly leac­hed out, while the caverns are filled by biomicritic limestone of a later generation (light). Sample P 225^ natural size. TABLA -PLATEÓ Liburnijska formacija - Liburnian Formation (Paleocen; Paleocene) 1. Paronipora sp. v mikritni osnovi. Vzorec P 225, 24 x. 1. Paronipora sp. in micritic matrix. Sample P 225, 24 x. 2. Paronipora sp. Vzorec P 206, 24 x. 2. Paronipora sp. Sample P 206, 24 x. 3. Kaicitne prizme razpadle paronipore. Vzorec P 54, 24 x. 3. Calcite prisms of Paronipora. Sample P 54, 24 x. 4. Hišice polžev v biomikritnem apnencu (wackestone). Vzorec P 48, 24 x. 4. Gastropod shells in biomicritic limestone (wacke­ stone). Sample P 48, 24 x. Slivski apnenec - Slivje limestone (Zgornji paleocen; Upper Paleocene) 5. Biomikritni apnenec z miliolidami (packstone). Vzo­rec P 72, 11 x. 5. Biomicritic limestone with miliolids (packstone). Sample P 72, 11 x. 6. Detajl biomikritnega apnenca z miliolidami. Vzorec P 72, 24 x. 6. Detail of biomicritic limestone with miliolids. Samp­le P 72, 24 x. TABLA - PLATE 7 Liburnijska formacija - Liburnian Formation Slivski apnenec - Slivje limestone (Zgornji paleocen; Upper Paleocene) 1. Kolonijska korala. Vzorec P 198, naravna velikost. 1. Colonial coral. Sample P 198, natural size. 2, Korala in koralinacejska alga v biosparitnem apnen­cu (biolitit). Vzorec P 199, 11 x. 2. Coral and corallinacean alga in biosparitic limestone (biolithite). Sample P 199, 11 x. Alveolinsko-numulitni apnenec - Alveolinid-nummulitid limestone (Spodnji eocen; Lower Eocene) 3. Preperela površina apnenca s prevladujočimi forami­niferami rodov Operculina in Oisc.ocyclina (Operku­linski apnenec). Vzorec P 188, naravna velikost. 3. Weathered surface of limestone with prevailing foraminifers Operculina and Discocyclina (Operculina limestone). Sample P 188, natural size. 4. Apnenec z alveolinami - polirana površina. Vzorec P 107, naravna velikost. 4. Limestone with alveolinids - polished surface. Samp­le P 107, natural size. TABLA-PLATE 8 Liburnijska formacija - Liburnian Formation Slivski apnenec - Slivje limestone (Zgornji paleocen; Upper Paleocene) 1. Biosparitni apnenec s koralami, bidrozoji, drobci litotamnij in presekom dazikladacejske alge (biolitit). Vzorec P 198,11 x. 1. Biosparitic limestone with corals, hydrozoans, litbo­thamnian fragments and dasycladacean alga (biolithi­te). Sample P 198, 11 x. 2. Biosparitni apnenec s koralinacejsko algo in koralo. Vzorec P 198, 24 x. 2. Biosparitic limestone with corallinacean alga and coral. Sample P 198, 24 x. Alveolinsko-numulitni apnenec - Alveolinid-nummulitid limestone (Spodnji eocen; Lower Eocene) 3. Značilni preparat Operkulinskega apnenca z disko­ciklinami in numulitidami. Vzorec P 80, 24 x. 3. Typical view of Operculina limestone with disco­cyclinids and nummulitids. Sample P 80, 24 x, 4. Discosyclina sp. v fosilni združbi numulitid Oper­kulinskega apnenca. Vzorec P 82, 11 x. 4. Discosyclina sp. in association with nummulitids in the Operculina limestone. Sample P 82, 11 x, 5. Nummulites sp. v biosparitnem apnencu z alveo­linami (packstone). Vzorec P 121, 24 x, 5. Nummulites sp. in biosparitic limestone with alveo­linids (packstone). Sample P 121, 24 x. 6. Biosparitni apnenec s številnimi alveolinami (pack- stone). Vzorec P 121, 11 x. 6, Biosparitic limestone with numerous alveolinids (packstone). Sample P 121, 11 x. ANNALES 11/'9 7 Bogtlrm JURKOVÎEK et ni: GEOLOGIJA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA - KOZINA, 161 -106 /f TABLA 1 - PiATf 7 179 ANNALES11/'97 Bogdan JURKOVŠEK ef 3i..-CCOlOCt]A AVTOCESTNEGA ODSEKA OiVAČA • KOZINA, 161-186 TABLA 2 -PLATE 2 180 ANNALES 11/'97 Bogcian tURKOVSîK ef ai.: GEOI.OGiJA AVTOOSTNfC A ODSEKA OiVACA - KOZINA, 16 M a6 IjBWffit 9EEE v . TABLA 3 -PLATE 3 181 ANNALES 11/'97 182 ANNALES 11 /'97 Smukni JURKOVŠEK el ,11.: GEOLOGIJA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA - KOZINA, 1 6T-i B6 ANNALES 11/'97 Bogdan (URKOVŠEK et si: GEOLOGijA AVTOCESTNEGA OD5EKA DIVAČA - KOZiNA, 1GMS0. TABLA 6 -PLATE 6 184 ANNALES 11 /'97 Bogdan JUKKOVŠEK ef .!I.: GEOLOGIJA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA • KOZINA, 161-1M TABLA 7 -PLA TE 7 185 ANNALES 11/97 p.,,;, I il 'sck. A ^Fk i •[ rCEOlOGHA AVTOCESTNEGA ODSEKA DIVAČA - KOZINA, !61-! 86 TABLA 6 - PLATE 8 186