372
Kmetijstvo.
Prisilno zavarovanje.
Novi trgovski minister grof Wurmbrand je kaj čuden mož. Iz mnogih njegovih govorov bi bili mogli posneti, da je za večjo deželno avtonomijo, ali mož sedi vendar mej centralisti. Pa tudi v narodnogospodarskih vprašanjih ima jako zmedene pojme. On je načelno za podržavljenje železnic, ali to ga nikakor ne ovira, da ne bi dajal koncesij zasebnim železniškim družbam. Tudi v načrtu novega obrtnega zakona bodo pomešani ravno nasprotni nazori, na jedni strani se bode hotel varovati obrt, na drugi se pa bode svobodni konkurenci odpirala na stežaj vrata.
V državnem zboru je grof Wurmbrand, ko še ni bil minister, priporočal, da se vpeljejo deželne oziroma državne zavarovalnice, sedaj se pa menda izdeluje za dr-.žavni zbor predloga, s katero se vpelje prisilno zavarovanje, ali ob jednem se pa pusti vsakem na prosto voljo, naj se zavaruje, kjer koli hoče. Jedino v slučaji, kadar bi se sam ne zavaroval, bode ga zavarovalo okrajno glavarstvo, ne da bi njega kaj vprašalo. V vsaki deželi misli se vlada dogovoriti s kako zavarovalnico, da bode prevzemala taka zavarovanja. Zavarovalnice za prisilna zavarovanja bodo organizovane po načelu vzajemnosti. Pri tacih zavarovalnicah se odškodnina ne bode odmerila le po škodi, katero je napravil požar, temveč sploh tudi potem, koliko zavarovalnica plačati more. Če bode več požarov, se bodo morale premije povišati ali pa odškodnine zmanjšati, ali pa oboje, ker bodo vsi zavarovani drug za druzega jamčili.
Načelo vzajemnosti samo na sebi še ni nič slabega in mnoge zavarovalnice na tem načelu dobro poslujejo. Za zavarovance je še to dobro, da dobiček pride njim v prid, ali bi vsaj priti imel. Pri prisilnem zavarovanji bode pa vendar to načelo imelo slabe posledice.
Sedaj mnogo poslopij proti ognju ni zavarovanih. Nekateri se ne zavarujejo, ker so poslopja tako zidana, da je nevarnost za ogenj silno majhna in torej zanje zavarovanje nima pravega pomena. Drugi se ne zavarujejo, ker so njih poslopja taka, da jih nobena zavarovalnica ne prevzame, ali vsaj zahteva neprimerno visoke premije. Nadalje so pa tudi gospodarji, ki se iz malomarnosti ne zavarujejo, ali si pa upajo drugače pomagati. Samo na sebi zavarovanje ni tako neobhodno potrebno, kakor se rado trdi. Večina gospodarjev bi bila na boljem, ko bi denar, ki ga dajo zavarovalnicam, nalagali v hranilnico in bi navadno ob požaru imeli že nabrani večji kupček, kakor bi ga jim plačala katera koli si bodi zavarovalnica. Seveda ta način zavarovanja ima svoje slabe strani. Sem-tertja bi se le primerilo,  da bi kdo  pogorel,  predno je
kaj prištedil; potem je pa pomisliti, da bi se taka vlaganja večkrat rada opustila, posebno, kadar je trda za denar, ali pa bi se v kaki denarni stiski v ta namen naloženi donesek porabil v druge namene. To samozava-rovanje je tedaj praktično težko izvedljivo. Navadno je samo pri nekaterih velikih posestnikih. Tako knez Schwar-zenberg nima posestev zavarovanih. Seveda, ko bi ljudje se res strogo držali svojega sklepa, bilo bi tako zavarovanje najboljše, ker bi jim ostal denar, ki sedaj gre za upravne  stroške zavarovalnic,  ki so večkrat  jako veliki.
če se vpelje prisilno zavarovanje, bode moral vsak zavarovati svoja poslopja. Župani bodo morali poročati okrajnim glavarstvom, kateri predmeti se v njih občinah morajo zavarovati, koliko so približno vredni in za koliko so zavarovani. Če niso zavarovani ali če so premalo zavarovani, bode jih zavarovalo okrajno glavarstvo pri prisilni zavarovalnici.
Tista poslopja, ki sedaj niso zavarovana, ker ni nobene ali le majhna nevarnost proti ognju, bodo vzele rade zasebne zavarovalnice v zavarovanje za majhne premije, vsaj bodo tako imele še le dobiček. Pri prisilni za-varovalnici se bode pač le redko katero tako poslopje zavarovalo, pa še tisto za malo časa, ker bodo pri njej premije velike in odškodnine malo negotove, kakor bo-demo kmalu videli.
Pri tej zavarovalnici se bodo zavarovale pred vsem tista poslopja, katera so tako nevarna proti ognju, da jih zasebne zavarovalnice prevzeti ne marajo. Naravno je, da bode veliko požarov pri taki zavarovalnici in morala bode nastaviti velike premije in še pri vsem tem ne bode v nekaterih letih mogla izplačati popolne odškodnine. Prisilne zavarovalnice se bodo izogibali gospodarji, ki imajo boljša poslopja, naj bode že v zasebnih rokah, ali pa naj bode deželna.
Pa še nekaj druzega se bode pokazalo. Ko bode vsakdo dolžen se zavarovati in bode pri prisilni zavarovalnici zavarovanje drago, bodo druge zavarovalnice tudi povišale premije, videč, da so ljudje prisiljeni se zavarovati. Ljudje se bodo pri zasebnih zavarovalnicah rajše tudi za visoke premije zavarovali, nego pri prisilni, ker bodo nekoliko gotovejši, da se jim nepričakovano premija ne zviša, kar se bode pri prisilni zavarovalnici v neugodnih letih često zgodilo. Sedaj zasebne zavarovalnice ne smejo nastavljati previsocih premij, ker sicer zavarovancev ne dobe, potem bode drugače. Posebno je pa nevarno, če se zasebne zavarovalnice dogovore mej seboj, da ne bodo ceno jemale zavarovanj, katera jim tako ne odidejo. V današnjih časih so navadne različne zveze podjetnikov in trgovcev, ki ponižujejo ali povišujejo cene ka-cega blaga. Zakaj se bi kaj tacega pri zavarovalnicah ne zgodilo. Tako utegne zginiti vsa dobrota zavarovanja, in postati nadloga za prebivalstvo.
Prisilno zavarovanje bode pri tacih razmerah le zavarovalnicam v korist. Če se hoče ljudstvu koristiti a prisilnim zavarovanjem, naj se vpeljejo deželne ali državne zavarovalnice, pri katerih  bode vsakdo  dolžen svoja po-
slopja zavarovati, zasebne zavarovalnice naj se pa odpravijo. Slab vpliv tistih poslopij, katerih sedaj druge zavarovalnice prevzeti nočejo, se bode pri prisilni zavarovalnici ponižal samo, ako bode pri njej zavarovanih mnogo druzih poslopij. Seveda zasebne zavarovalnice se bodo upirale podržavljenju ali podeželjenju zavarovalnic, ali kjer gre za (bene koristi, se na zasebne ni preveč ozirati. To se je nam zdelo potrebno omeniti, ker stvar pride kmalu v državnem zboru v razgovor.
373