Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. S,
dvoriSču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri - J popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'b0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št 199.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, 2. septembra 1910.
Čekovni ra£nn 48.817.
Leto II.
Zakaj ni dobil Ivan Hribar Najvišjega potrjenja?
Govor p. drž. posl. in bivšega ljubljanskega župana Iv. Hribarja v seji ljublj. obč. sveta dne 30. avg.
Na z več strani izraženo željo podajemo danes dobesedno znameniti govor g. Iv. Hribarja v torkovi seji ljubljanskega občinskega sveta, v katerem so podani vzroki, zakaj ni dobil Najvišjega potrjenja:
Cenjeni gospodje tovariši!
Ko sem govoril k Vam dne 9. junija 1896 po prvi svoji slovesni zaprisegi za župana ljubljanskega, dejal sem Vam med ostalim, da ne imejte obzirov do mene in ne potrpljenja, da ste se v meni motili in da moje delovanje kakorkoli škoduje mestu. Izvolili ste me v šestič; dokaz, da ste z mano in z mojim dosedanjim županskim delovanjem bili vseskozi zadovoljni. Šesta Vaša izvolitev pa — dasi je bila soglasna — ni našla odobritve na najmerodajnejšem mestu: Njegovo Veličanstvo cesar blagoizvolilo jej je potrditev odreči. Uklanjajoč se Najvišji odločbi moramo ▼endar imeti pred očmi, da je Njegovo Veličanstvo kot vzoren ustavni vladar izvršil to. kar mu je nasvetovala vlada. Vaša soglasno izražena volja ni našla torej odziva pri vladi, katera bi imela varovati občinsko avtonomijo.
Gotovo Vas je stališče, katero je vlada zavzela, skrajno iznenadilo, zlasti ker za odklonitev ni navedla nikakih razlogov.
Res bi vsakdo, ki nima upogleda v naše razmere, moral soditi, da me je nepotrditev potem, ko sem že 14 let županova!, zadela vsled popolne
moje nezmožnosti ali pa, da imam težka dejanja navesti. Vi, cenjeni gospodje tovariši, bili ste nasprotnega prepričanja in zato ste danes v sedmič vsi svoja glasove zedinili name. Hvala Vam na tem neomajenem zaupanju v mojo osebo! (Vi-karne ovacije. Galerija in obč. svetniki kličejo: živio Hribar. Gromovito ploskanje. Hribar, ginjen od spontanih ovacij, se priklanja. V tem hipu začno gospe in gospodične sipati v dvorano sveže rože. Prostor pred županom je bil hipoma nastlan najlepših rož. Obč. svetniki so pobirali cvetke in jih metali pred Hribarja. Ovacije so trajale več minut.)
Izpolniti imam pa tudi dolžnost do Vas. Ker vlada ob nepotrditvi ni izpregovorila, izpregovoriti
hočem jaz ob ponovni izvolitvi ter Vam navesti vzroke, katere so na Dnnaju in v l^ubljani zaznamovali, češ, da govore proti potrditvi.
Gospod deželni predsednik kranjski mi je z vsega priznanja vredno odkritosrčnostjo navel petero razlogov: namreč, da meseca septembra 1908 po dogodkih v Ptuju s svojim- vplivom nisem preprečil pisanje sloven. časnikov, vki je baje bilo hujskajoče; da v dneh ,18. do 21. septembra nisem storil svoje dolžnosti; da sem se preveč postavljal na poslansko stališče, pozabljajoč, da kot župan Statutarne občine vršim tudi dolžnosti okrajnega glavarja; da sem to poslednje pozabljal v občevanju z deželnim predsedstvom, ter da sem v seji občinskega sveta prečital brzojavko „Slo-vanske časnikarske zveze", v kateri je bila beseda „soldateska".
Častiti gospodje tovariši! Časnikarski poklic mi sicer ni tuj; svoje dni sodeloval sem celo dokaj izdatno na tem polju. V dobi svojega župano-vanja pa sem imel toliko važnih in nujnih opravil, da sem s časnikarstvom bil le toliko v zvezi, kolikor mi je čas pripuščal, da po večerji, — večinoma utrujen in izmučen od podnevnega dela — vzamem časnike v roke, da se iz njih poučim o dnevnih dogodkih. Član kakega časniškega kon-sorciia nisem. Radi mi boste zatorej verjeli, da bi bil v uredništvih zazrl prav začudene obraze, ko bi se bil predrznil vplivati na pisanje listov.
Kar se tiče očitka, da ob usodepolnih dneh meseca septembra 1908 nisem storil svoje dolžnosti, pripomniti imam le, da sem dne 18. sept., predno se je pričelo zborovanje v „Mestnem domu" rotil in zaklinjal oba govornika, (Dr. Triller: Res
je! Dr. Oražen: Res je!) naj zborovalce pozoveta, da se mirno razidejo in ne dajo nikakega povoda za kakršnokoli intervencijo. Istotako sem vplival na občinstvo, ki je bilo zbrano pred „Mestnim domom", hodeč od gruče do gruče in poživljajoč k mirnemu razi^u; mestni policijski straži pa so bila dana stroga naročila preprečiti vsakršne demonstracije. Ako je prišlo kljub temu celo do obžalovanja vrednih igredov, katerih ni mogla preprečiti ne policija, ne orožništvo in ne vojaštvo, gotovo je, da bi jih bil tem manje preprečil jaz sam. Sicer sem bil pa v onih nesrečnih dneh noč in dan na nogah, kar vendar dokazuje, da svojih dolžnosti zanemarjal nisem (Viharno poskanje. Klici: Res je! Živio Hribar! Zopet ploskanje.)
Prevzemši mandat poslanci ljubljanskega v državnem zboru, razume se, častiti gospodje tovariši, samo po sebi, da sem moral ta mandat vršiti po svoji najboljši vednosti in vesti in brez vseh ozirov na desno ali na levo. Imel sem torej sveto dolžnost osrednji vladi brezobzirno odkrivati vse, kar se mi je zdelo kvarno v upravi in zahtevati od nje izpolnitev vseh v zakonih utemeljenih te-ženj svojih volilcev. (Ploskanje, klici: Tako je! Bravo, bravo.) Zahtevati od mene, da zato, ker sem obenem župan in okrajni glavar, vršim poslanski svoj mandat manje vestno, zdi se mi vendar — da ne rečem drugega — nekam čudno.
Sicer Vas pa zagotovljam, častiti gospodje tovariši, da nisem nikdar pozabljal, da vršim tudi dolžnosti okrajnega glavarja. Zato je moje urado-vanje v stvareh prenešenega delokroga bilo točno in hitro; moje pismeno in ustno občevanje s ckr. deželno vlado in ckr. deželnim predsedstvom vedno dostojno in spoštljivo. Nečesar pa pri tem nisem pozabil. Tega namreč, da sem do oblasti okrajnega glavarja prišel ne po imenovanju, temveč kot svobodnovoljenl župan svobodnega meščanstva. (Gromoviti živio-klici, dvorana odmeva od navdušenega ploskanja. Klici z galerije: „Da, svobodno voljeni župan svobodnega meščanstva! Živio Hribar. Ploskanje in ovacije trajajo več minut). To me je navdajalo s ponosom in pa z zavestjo, da se moj položaj nasproti političnemu deželnemu oblastvu vendar-Je ne more presojati ravno tako, ko položaj ostalih okrajnih glavarjev v deželi. Zlasti sem o vsaki priliki odločno in neustrašljivo branil občinsko autonomijo in kakršnokoli pose-zanje vanjo. To se mi po mojem mnenju nikakor ne more in ne sme šteti v greh.
Da prečitanje kake brzojavke še ne pomenja, da se čitatelj strinja z njeno vsebino, je jasno, ko beli dan; da se tudi kaj takega more navajati za razlog moje nepotrditve, dokazuje |le, v kako nezdravih političnih razmerah živimo.
Navajali so se pa, častiti gospodje tovariši, razlogi za mojo nepotrditev od še merodajnejših činiteljev, od Njegove Ekscelence gospoda mini-sterskega predsednika in od Njegove Ekscelence gospoda ministra za notranje stvari in sicer deloma meni samemu, deloma predsedstvu „Zveze južnih Slovanov". Teh razlogov je četvero: da sem imunizoval nekatere baje bojkotne članke; da sem na nekem shodu na Rakeku se izrazil, da cesar
LISTEK.
Manom t Konrada Pažon-a.
G. Konrad Pažon je umrl po dolgi, mukepolni bolezni kot absolviran pravnik dne 21. avgusta v Rogaški Slatini v starosti 27 let tik pred svojo promocijo.
Kam o popotnik, v megleni mesečini? Odnehaj, vrni se v dolino; zakaj truden je že tvoj korak, onemoglo, velo ti vise roke ob telesu, tvoje oči so motne A cesta je naporna, strma in ostro kamenje je njen tlak. Glej, in tamkaj iz črnih prepadov žare oči lačnega zmaja, ki čaka na utrujeno žrtev. — Popotnik je okrenil z glavo in uprl svoje motne oči V senco, ki se je vzpenjala za njim od koraka do koraka navzgor po strmem klancu. Ali noga ni ustavila koraka jednakomerno je donelo drsanje stopinje v nočni mir.
Popotnik je korakal dalje. Jezno so mu zabliska-le oči in glas se mu je tresel: »Cemu si zopet ob moji strani, duh zanikanja, zakaj slediš mojim stopinjam! Prijateljsko sva delila stanovanje dolga, dolga leta v tujini. Nisem ti pokazal vrat," ampal odkazal sem ti udoben kotiček tik peči. In ko sva se ločila za vedno ni bilo sovraštva v mojem srcu; odkritosrčne in iskrene so bile besede slovesa: Srečno, hodi z bogom! Kaj tebi mar moja pot in moji cilji! Še nekoliko trenutkov, moja noga stopi na gorski vrh in trudni udje si odpočijejo pod streho košate lipe.«
»Ha, ha! Ali vidiš belkasto svetlobo iz prepada?
Otle oči blišče v lobanjah, koščeni udje se stegajo in rožljajo. Mar jih ne poznaš? Hodili so isto pot kakor ti, toda kje je ostala lipa! Poslušaj, popotnik. Čudno mi je danes kakor še nikoli. Pomisli, postal sem sentimentalen in usmiljenje se mi je prikradlo v srce. Spremljal sem te po tvoji poti, zares, delal sem ti nadlego kot sostanovalec. Ampak poglej moj obraz, ni mar obraz prijatelja in moj plašč je od pobratima Vinka!«
Popotnik je izplunil: »Goljuf, slepar! Prijateljsko je tvoje lice in pobratimu si ukradel plašč, ali čemu se pretvarjaš? Tvoja hoja je ženska in izpod klobuka te izdajajo dolge kite. Sploh pa nimam časa! 0-prosti, čeravno ne zaslužiš krščanskega odgovora«. Popotnik je stopal dalje in senca je šinila v goščavo stoletnih borov. »Hm, kakšen slepar! Tik pred ciljem pa me hoče izvabiti v dolino k zabeljenim ajdovim žgancem. Toda, če bi imel navsezadnje vendar prav! Zares, trudne in ranjene so moje noge in oči so opešale.« Popotnik je ugledal z mahom obraščeo skalo tik ob robu propada. »Malo si oddahnem, saj je mesečina, potem pa s podvojeno novo silo naprej in pridem še lahko o pravem času na višino ...«
Po goščavi se je zasmejal škrat. A njegov smeh je bil otožen, žalosten, skoraj plakajoč; kajti skala s spečim popotnikom je zdrčala v zevajoči prepad ..
Prišel je domov umirat, prišel je, da dokonča isto pot, po kateri je že hodilo stotine in stotine slovenskega dijaštva. Zdrav, poln življenja in smelih načrtov se je poslovil od rodne hišice tam na prijaznem Žiberskem hribčeku. Toda težavna je bila pot,
na katero je krenila njegova noga. Živel je kakor živi in trpi pač samo slovenski dijak - siromak. Beda, napori in skrbi, ti zvesti spremljevalci so odšli z njim v tujino. Ali z železno roko jih je obvladala njegova volja, njegova noga ni opešala in čvrsto so bile uprte oči v svetlikajočo daljo. Ali vendar! Bil je preslab.
Tujina mu je izpila kri in izsesala njegovo silo______
Kolikokrat sem stal ob njegovi bolniški postelji. Njegove oči so me zrle tako neskončno milo in otožno. Bil je to pogled umirajočega jelena, ki ga je dohitela zavratna krogla. »Saj smrti se ne bojim«, so mu šepetale blede brezkrvne ustnice, »ampak'to me boli to me pali in peče, da je ves trud, vsi napori, poman-kanje in beda, da je bilo vse zaman, zaman.«
Obrnil je obraz v steno in na blazino je kanila solza. In takrat sem spoznal človeka, o katerem poje pesnik:
»Umreti bratje, težko ni —
pustiti nade, to boli!«____
Nekoč sem ga našel spečega. Težko so se mu vzdigovala izmučena prsa, na licih je počival izraz truda in muke. A nakrat so se mu zaokrožile vele ustnice, na upadla lica je priplavala sladka blaženost. Tiho sem gledal v ta smehljajoči obraz. Toda zazdelo se mi je, da stoji ob vzglavju ostudni kostenjak in da gledajo njegove strašne, otle oči s samozadovoljno ironijo spečega bolnika. Tiho sem odšel iz sobe.
Revež, revež! Nemara je sanjal o svoji bodočnosti in bila je vsa rožnata in cveteča. Sedi tam v pisarni, spoštovan, ugleden in ljubljen od svojega naroda. A nakrat se odpro duri in v sobico pristopica
plava v nemškem morjn; da sem potoval v Petro-grad k novoslovanskim posvetovanjem in da sem zaradi dogodkov dne 20. septembra 1908 imel govor proti vojaštvu.
Kar se prvega očitka tiče, bodi pripomnjpno, da se more nanašati le na konfiskovane članke „Slov. Naroda" o kranjski hranilnici. Imunizoval ' sem dotične članke zato, da v državnem zboru dokažem, kaj vse se pri nas konfisknje. (Klici: Tako je! To je bilo rodoljubno delo.) Nekateri teh člankov niso obsezali namreč nič drugega, ko nabrojanje golih dejstev. In vendar so bili konfis-kovani; dočim se nemški listi ne konfiskujejo, naj še tako divjajo proti Slovanom in naj še tako vehemeutno poživljajo na bojkot proti njim.
Glede shoda na Rakeku pripomnimo, da želim mlademu političnemu uradniku, ki mu je prisostvoval kot vladni zastopnik, kar najhitrejšega avancementa; vendar bi mu pa svetovali beležiti izjave govornikov točneje. Niti v glavo mi ne pride in mi tudi na shodu v Rakeku ni, da bi vzvišeno osebo vladarjevo vlačili kdaj v politične razprave. Vsaj dobro vem, da so za odločbe Njegove odgovorni Njega svetovalci. (Dr. Tavčar: Tako je!) In o teh sem govoril in skušal dokazati, da delajo državi kvarno politiko, ako so dotirali tako daleč, da mora celo cesar po njihovi krivdi plavati v nemškem morju.
Glede svojega potovanja v Petrograd imam mimo vest, ko novorojeno dete. Novoslovansko gibanjo nima nikakega političnega ozadja. Politično ozadje pripisujejo mu le gotovi mednarodni hujskači, katerih namen je Slovane avstrijske očrniti kot državi nevaren element. Pravzaprav so pa le ti hujskači državi nevaren element in največjega obžalovanja je vredno, da jim mero-dajni politični krogi sploh dajo posluha. — (Dr. Majaron: Da, tako je!) Kar se mojega avstrijskega patrijotizma tiče, lahko zagotovim, da me v njem nikdo onih, ki vodijo vajeti naše državne politike, ne prekaša. (Viharno odobravanje in ploskanje. Klici: Živio Hribar!) Ko bi se vsak državljan mogel ponašati s takim v globokem srčnem prepričafiju temelječim patrijotizmom, lahko bi bila država mirna in na to ponosna. (Ploskanje. Dr. Švigelj: in srečna!)
Toda ta patrijotizem mi nikakor ne brahi imeti budno oko za vse pojave v velikem slovanskem svetu in glede na kulturno misijo, katera
Slovanov brezdvojbctio čaka, stremiti na kolikor
mogoče tesnem kulturnem zbližanju posameznih slovanskih narodov. (Viharno odobravanje. Klici: Tako ie!) Sicer pa moj podaniški razum nikakor ne more umevati, zakaj se avstrijskim Slovanom v zlo štejejo izleti na Rusko. Mi živimo s to državo v miru in kakor priča prisrčna napitnica carja Nikolaja Aleksandroviča, izrečena na svečanem obedu v Carskem selu povodom 80 tega rojstnega dneva Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., tudi v prijateljstvu. Zgodovina nam priča, da sta" naša in ruska armada o svetovno važnih dogodkih vedno kooperovali (Dr. Tavčar: Tako je!) in med nami še žive ljudje, ki se spominjajo dogodkov leta 1849, v katerem je ruski car ukrotil madjarske rebele ter tako rešil našemu cesarju Ogrsko. (Odobravanje in hrupno ploskanje.)
njegov srček, majčekena Milica, prime.ga za kolena in kliče: tata, tata«! Med vrati pa stbji žena, ljubica Fani in gledala srečna na rodbinsko idilo. »No, kaj nisva pridna z Milico?« In tedaj prihiti soproga, o-klene se mu krog vratu, položi glavico na prsa: »Moj Konrad, moj ljubček!« ...
In takrat se mi je stisnila roka v pest in klel sem usodo in njeno pravico. Cemu, zakaj ravno ta! Na tisoče jih hrepeneče čaka odrešenja, a ti — žive! —
A sedaj je končano. Votlo so zadonele grude na njegovo krsto in sveža gomila na pokopališču svete Trojice hrani srce, ki je toliko trpelo in upalo. Tam počivajo sedaj skrbi, trudi in napori, vse visoko leteče misli in nade ...
Daleč tam na obzorju se dviga ponosno Donačka gora in kipi v sinje oblake. Izza vriožja mogočnega Boča kuka zvedavo otožno tvoja rodna hišica skrita med sadnim drevjem na Tvoj peščeni grob. Po zidu pokopališča se vije žlahtna trta, jagode žare v solnčnih žarkih, nad bližnjim deteljiščem žvrg.ole škrjan-čki in v zvoniku Sv. Trojice se grlita golobin in golobica ...
A Ti spiš, počivaš; kajti izmučeno je telo in težka je odeja ... Pusta je še tvoja gomila, ker na sveži pefčeni grudi še ni pognala nobena bilka. Ali tvoj g„ob ozeleni; zakaj zmočiiC in oplodile so ga solze, ki so rosile za tabo. In čez leto in dan bode Tvoja gomila v zelenju in cvetju in njih čašicah bodo šume nabirale čebelice sladko stid.
Ave amice, ave anima candida!
Končno se mi očita, da sem govoril govor proti vojaštvu. Brskal sem v sverjem spominu. O usodepolnih septemberskih dogodkih leta 1908 takega govora govoril nisem. Dasi mi je srce bilo polno gorjupa zaradi žrtev, kateri ste nedolžno prišli ob življenje, vendar sem se prevladoval in vse moje enuncijacije iz one dobe nimajo ničesar takega, nad čimer bi se vojaški krogi izpodtikati zamogli. (Dr. Tavčar: Istina!) Kdaj sem torej oni govor govoril ? Govoril sem ga, častiti gospodje tovariši, v državnem zboru dne 16. marca 1909. Povejte mi, ali mi je kot poslancu mesta Ljubljane vzpričo takih dogodkov bilo mogoče molčati? (Posamni obč. svet. se dvignejo iu kličejo: Ne, ne, ni bilo mogoče!) Ne in ne; kajti če bi bil to storil, bil bi podoben mutastemu psu. Mesto pa, da bi vlaaa uvaževala bila moje pritožbe, mesto da Jai zlasti k srcu vzela si strokovno mnenje visokega avstrijskega vojaškega dostojanstvenika, katero sem v svojem govoru dobesedno navel, oč>fa mi ta govor ter ga navaja za zapreko potrditvi moje županske izvolitve in konstatuira iz njega neko mojo mržnjo do vojaštva. I ti ljubi Bog! Jaz da bi mrzil vojaštvo! Jaz. ki sem vedno vztrajno deloval za pomnožitev ljubljanske posadke; (Klici: Res je!) ki sem si prizadeval pridobiti v Ljubljano korno poveljstvo in kadetno šolj; ki sem zidal vojašnice in dopolnilne zgradbe k njim; ki sem do konca dovel transakcijo glede novega vojaškega preskrbovališča; ki sem občinskemu svetu priporočal izpolnitev vsake želje vojne uprave, tako da ste včasih, častiti gospodje tovariši, že pomenljivo zmajevali z glavami. (Obč. svetniki kličejo: To je resnica!) Jaz naj bi bil sovražnik vojaštva, ki sem poskrbel, da jo vojaški urad v tako vzornem, tudi od vojaških oblasti j pohvaljenem redu, kakor pri malokatcri drugi statutarni občini; jaz, ki sem zaradi še večje natančnosti odločil ta urad od ostale mestne iipr;:ve, ustvaril zanj posebni vložni zapisnik s posebno registra-turo ter mu odkazal lastna od ostalih mestnih uradov popolnoma ločene uradne prostore v ,.Mestnem domu" ?
Toda gospoda moja! Stvar je naravnost go-rostasna. Očitano imunizovanje člankov ,.SIov. Naroda" izvršilo se je v parlamentu; gov^r, nad katerim S9 izpodtikajo, govoril sem v parlamentu. Ministerstvo torej ti dve parlamentarni akciji (Klica: Da, prav to je nezaslišano!) jemlje za povod, da me kaznuje. Vprašam Vas: kje živimo? Vsaj menda vendar nismo v Perziji; kajti v Turčiji bi kaj takega mogoče ne bilo! (Silno ploskanje, obč. svetniki kličejo: Tako je!)
To ravnanje vlade je pa tudi v direktnem nasprotju z določbo drugega odstavka § 16. zakona z dne 21. decembra 1876 drž. zak. št. 141, ki se glasi: »Članov državnega*zbora ne more se zaradi njihovega glasovanja, kadar izvršujejo svoj poklic, nikdar zaradi izjav, ki so jih storili v tem poklicu, pa Ie pred zbornico, (Obč. svetniki in-galerija viharno ploskajo in kličejo: Tako je!) kateri pripadajo, poklicati k odgovornosti."
Častiti gospodje tovariši! Vi torej vidite, kako umetno so prikrojili vzroke za mojo nepo-trditev. Tolaži me pri tem, da mi stvarno ničesar očitati ne morejo, temveč, da moje upravo celo hvalijo. Vsaj sem pa res upravo mesta zapustil po zaslugi svojih dolžnosti vseskozi zavedajočega se uradništva — v popolnem redu; mestne finance so skonsolidovane. Žal mi je bilo le tega, da so me pognali od dela ravno letos, ko mestna občina zida na vseh koncih in krajih, kakor še ni nikdar doslej. (Dr. Tavčar: Res j&!) Tolaži me pa pri tem zavest, da mene ne zadene krivda, ako bode stvar trpela.
Vam, gospodje tovariši, pa na sijajnem zopet mi izkažanem zaupanju iskrena zahvala. (Pri teti besedah so zagrmeli navdušeni klici: Živio žnpan Hribar In gromovito ploskanje je odmevalo po. dvorani. Župan je moral svoj govor prekiniti. Ko so se ovacije nekoliko polegle, je župan nadaljeval s povzdignjenim glasom: Žalil bi Vas, ko bi vzpričo temu zaupanja Vašemu klicu ne sledil. Izjavljam zatorej, da izvolitev, ako zadobi Najvišjo potrjenje, sprejmem."
kruto žalili. Sledeč soglasni želji občinskega sveta in vseh zavednih someščanov, sprejel sem novo soglasno izvolitev za župana. Vlada, ki svoje absolutistično svoje postopanje prikriva s plaščem laži — kon-stitucijonalnosti, odgovorila je z razpustom občinskega sveta.
Častiti šomeščanje! Boj, ki nam je bil na ta način usiljen, sprejeli bodemo z združenimi močmi. Vem, da morem računiti na Vašo zvestobo, zato ne klonite duhom, kajti vsak boj podžiga pogum. Vsa znamenja kažejo, da se bode kljubu zakonu o volilni svobodi z dne 26. januarja 1907 skušalo delovati s terorizmom; mi pa moramo na to odgovarjati z vzorno slogo.
Prosim in rotim Vas zatorej, da v interesu mesta in v interesu narodne stvari ohranite ono slogo, ki se je v poslednjih dneh glede moje osebe tako čadezno pojavljala. Stran z vsako malenkostno občutljivostjo, stran z vsako osebno mržnjo! Domovina nas kliče da branimo samoupravo iu da se upremo terorizmu; treba je torej, da je vsak na svojem mestu. Le, ako bodemo vsi zavedali se važnosti trenotka, zdrobimo v prah vse nakane v sredstvih „svojih neizbirčne vlade ter pripomoremo volji svoji do zmage.
Še jedenkrat Vam torej kličem: sloga, sloga, sloga in s tem geslom v boj do konečne zmage!
V Cerkljah, dne 1. septembra 1910.
Ivan Hribar.
Ivan Hribar ljubljanskemu meščanstvu.
Častiti someščanje!
Ginljivi izkazi zaupanja in ljubezni, katere sem doživel v poslednjih dneh, so mi segli globoko v srce. Do smrti ne pozabim Vaše zvestobe, ki se je tako sijajno manifestovala v dobi, v kateri so me od strani, od koder bi tega nikdar ne bil pričakoval, tako
»CAS« O VZROKIH HRIBARJEVE NEPOTRDITVE.
Glasilo čeških realistov, »Cas«, pišejo vžrokih Hribarjeve nepotrditve: »Za zasluge, katere si je pridobil Hribar kot župan ljubljanski, ve ali vsaj more vedeti tudi vlada. Zakaj ga torej ni potrdila in zakaj kaznuje županje občinskega zastopa k dolgolet. županu kot zločin? Vlada sicer prave vzroke svojega postopanja taji — ali so stvari, katere se ne dado zatajiti. Govorilo se je o Hribarjevem novosio-vanstvu, o njegovih potovanih v Petrograd, katera po razlagi dunajske žurnalistike stavijo bojda v čudno luč njegovo avstrijsko lojalnost. Vendar je to samo diakocepljenje in vse s trte zvito kakor je dokazal Hribar sam s svojimi članki v »Union« in »N. Fr. Presse.« Vse te stvari kakor tudi njegovo neprijatel-stvo napram Nemcem so le dozdevni vzroki — četudi bi mogli biti za Bienerthovo vlado dovoljr.i povod k najskrajnim represalijam napram Hribarju in Ljubljani. Ali Hribar je živel že od I. 190S v osebnem sovraštvu z deženim predsednikom Sch\varzom. on je bil najhujši trn v očeh Šusteršičevih in pa slovenskih klerikalcev. In ta okoliščina je glavni povpd Hribarjeve nepotrditve; vse ostalo so le dobrodošli izgovori, namenjeni za zmotenje javnega mnenja. Postopanje vlade proti Hribarju in ljubljanskemu občinskemu zastopu je kričeč dokaz omalovaževanja samouprave, kakor ga ie le zmožna birokratična, klerikalno pobarvana absolutistična vlada. Zategadelj, ker se je zaslužen župan spri z vladnim uradnikom in k^r je politični nasprotnik klerikalcev, mora biti odstranjen in občina, katera se je proglasila z njim solidarno, mora biti kaznovana s tem, da se ji odvzame samouprava. Ako bi bile v naši državi res ustavne razmere, bi moralo biti vse prebivalstvo brez razlike strank in narodnosti razburjeno nad ljubljanskim slučajem, ker znači absolutistično nasilstvo napram samoupravi nevarnost za vse. Ali če bi vladale take razmere pri nas, bi že bila zdavnej nemogoča vlada, ki tako odkrito napada in zasmehuje temelje ustavnega življenja kakor se to godi pri nas.«
BOJ ZA CERKVENI JEZIK V DALMACIJI.
Zdi se, da bodo imeli v Dalmaciji nove Ricma-nje. V vasi Sučuraju so imeli od pamti veka slovansko službo božjo. Škof Zaninovič je došel osebno tje, da biodpravil iz cerkve glagolico in vsilil cirilico. Od tiste dobe se je začel konflikt med župnikom in fara-ni. Župnik ne more maševati, ker ni. v celi vasi človeka, ki bi mu ministriral pri latinski maši. Privedel si je iz druge fare ministrante, a ta se je ustrašil o-gorčenih vaščanov in je ušel. V stvar se je vtaknilo okrajno glavarstvo in pričelo z znanim »posredovanjem«. To seveda prebivalstvo ni pomirilo temveč še bolj razburilo. Novorojena deca se ne krščujejo, nekateri jih nosijo h krstu v Metkovič v pravoslavno cerkev. Mnogi prebivalci nameravajo sploh prestopiti h pravoslavju.
POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM.
Zadnje volitve (28. avg.) so prinesle republikancem znatne uspehe. Dosedaj je bilo izvoljenih petnajst republikanskih poslancev, pravi se pa, da jih bo v teku nadaljnih volitev izvoljenih še več, do dvajset. Tako znaten narastek republikancev v portugalskem parlamentu seveda ne bode ostalo brez vpliva na politiko vlade in republikancev. V deželo bode morda zavel svobodnejši duh. Iz Lisabona poročajo, da se je vlada že dogovorila z republikanci v tem smislu, da bode enako nastopila proti samostanom in kupičenju ljudskega premoženja v mrtvi roki ko Canalejas na Španskem. V prvi vrsti bodo zadeti španski menihi, ki sfc sedaj v velikih množicah preseljujejo na Portugalsko. Potem se kanijo bojda odseliti na — Angleško.
Štajerske novice.
Dogovori zaradi obstrukcije v staj. deželnemu zboru. Poročali smo nedavno tega, da so dobile na-mestnije, odnosno deželni glavarji nalog, naj bi po-
ročali osrednji vladi, ali bi bilo umestno sklicati jeseni in sicer še ta mesec deželne zbore ali ne. To velja posebej za take. v katerih je obstrukcija in se torej ne ve, ali bi bili zmožni pozitivnega ali ne. To poročilo bi gotovo lahko dalo povod odločujočim političnim faktorjem v našem deželnem zboru, da bi se izjavili, kaj in kako. Nemški nacijonalci pa molče in slov. klerikalci sugerirajo svojim zavednim volilcem »željo« po obstrukciji. Ker s tem ni ničesar rečenega in storjenega, na drugi strani pa tudi položaj dežele ni tak, da bi se z njim šalilo, smo se informirali na dobro poučenem mestu, kaj misli biti v jeseni. Povedalo se nam je, da je namestnik Clary že v neobveznem dogovoru s slov. klerikalci, o katerem so poučeni tudi nemški nacijonalci. Clary je bojda suho povedal klerikalcem, da je njihov boj za spremembo vladajočega kurza v deželi in za delitev deželnega šol. sveta v sedanjem trenutku brezupen. Povedal jim je tudi, da mu je dobro znano, da je velik del spodnještaj. slov. javnosti proti klerikalcem in da se čuti nevolja, ki jo povzročajo gospodarske škode obstrukcije zlasti glede investicij, že splošno? Slovenski klerikalci so vzeli to izjavo na znanje in sedaj se posvetujejo, pod kakimi pogoji bi se umaknili. Zlasti jih pri tem ovira to, da bi se morale takoj zvišati dežeine doklade;boje se odija, ki bi padel na nje. Isti vzrok plaši tudi nemške nacijonalce od premirja in jim je ljubši sedanje stanje »des Fortwurstelns«. — Zmernejši klerikalci (skupina dr. Korošca in Robiča) bi pa bili navzlic tem pomislekom za premirje,ako bi se dale doseči, kake kompenzacije — zlasti na gospodarskem polju. (Mišljene so tu znane podpore in posojila za pokritje četrtmilijonskega deficita po kon-zumnih polomih.) — Iz vsega je razvidno, in mi beležimo ta glas od odlične strani tudi le zaradi informacije, da se bliža klerikalni boj v Gradcu svoji ko-nečni odločitvi. Mi smo že enkrat odvrnili klerikalce da niso blamirali celega Sp. Štajerja — kako bo sedaj ne vemo. Vodilni krogi naše stranke še niso zavzeli k tej zadevi nobenega definitivnega stališča, zato se vzdržujemo vsakega komentarja.
Klerikalci med seboj. Na Goriškem divja bolj na skritem hud boj med dr. Gregorčičem, ki vodi »stare« klerikalce in mladini (dr. Pavletič, dr. Brecelj in dr.), kateri se zbirajo okrog »Novega Časa« in imajo svoje zavetje tudi pri »Slovencu«. Ti bi najraje kar na mah počrnili celo Goriško — za sredstva jim ni mnogo mar, ker prisegajo na Terseglavov nauk o nožu in Krekov o grobovih. Te dni so poslali »Slovencu« hud napad na goriški dež. šolski svet vsled imenovanja »liberalca« Bajta za šolskega vodjo v Solkanu. »Katoliški« člani ci^. šolskega sve-ta svoj čas tega niso preprečili! Članek je takoj našel v Gorici primeren odziv. Najprej zuhlja Gregorčič mladinskega člankarja, ker je napadel tudi »prevzviše-nega« knezoškofa Sedeja, kateri je bil ob Bajtovem imenovanju še član gorišk. dež. šolskega sveta, potem pa pravi dobesedno sledeče: Člankar, besni pri-smod.a in lažnik, pa tudi ne pozna in noče poznati državnega šolskega zakona, iz katerega navaja nekaj iztrganih besed, ki dajejo ves drug pomen, nego ves dotični paragraf v zvezi z deželno šolsko posta-vo. Taki lažniki in obrekovalci se postavljajo na čelo v boju zoper liberalno učiteljstvo! Proč s takimi biazniki, ki kompromitujejo stvar, predno jo vzamejo v roke. Laž, obrekovanje, natolcevanje niso sredstva s katerimi naj se pobija liberalizem. V to je treba čiste vesti in čiste — pameti! To je kratek odgovor, da si ga besni klerikalni mladini na Goriškem, Kranjskem in Štajerskem lahko posebej shranijo za ogledalo. Pa tudi za nas je ta karakteristika klerikalcev iz ust odličnega klerikalnega vodje prav dragocena in zanimiva, posebno ker trde črni gospodje v Mariboru, da ne pišemo resnice, ako jim očitamo, da rabijo v svojem vnetem boju za — sveto vero »laž, obrekovanje in natolcevanje«. Naše učiteljstvo pa ima dovolj odkritosrčno priznanje, s kakimi sredstvi delajo klerikalne »prismode in lažniki« pri »Slovencu« proti njemu.
Telefonske zvezo na Sr. Štajerju se vedno bolj izpopolnjujejo. ,.Tagesp." poroča, da se bode v najkrajšem času uredila telefonska zveza s Friedbergom in Hartbergom. Na Srednjem Štajerju bo kmalu že slednje gnjezdo pritegnjeno v telefonsko omrežje, na Spodnjem Štajerju pa imamo sedaj telefon le v Mariboru in Cel.,u. Poslanci naših nemškutarskih mest poznajo edinole blazno hujskanje in gonjo proti Slovencem — vse drugo jim je pa deveta briga.
Južna železnica leze v vedno večje denarne težkoče. Na jesen se pripravlja nova akcija za ozdravljenje njenih finančnih namer — in tndi nova pogajanja za stalno zvišanje tovornih tarifov. Tedaj naj govore tudi naši poslanci svojo besedo — škandalov in draginje pri tej železnici smo Slovenci do grla siti.
Iz Celja. Izvemo, da je tudi svoj čas nabiral neki Kline iz Maribora za svoj stenski koledar inserate pri slov. trgovcih. Ta Kline je dal na svoj lanski koledar poleg inseratov slovenskih trgovcev tudi take najbolj zagrizenih nemšKutar-skih trgovcev in obrtnikov. Slovenske trgovce in obrtnike v Mariboru je bilo te družbe v dno duše sram, zato niso letos dali Klincn niti enega inserata. Čajemo pa, da je dobil ta Kline v Celju precej inseratov od nekaterih slovenskih trgovcev in obrtnikov. Ali je res? Ali ti niso videli njegovega lanskega koledarja?
Dobro poučeni Slovenec '. Kaj so si neki mislili dobri »Slovenčevi« bralci na Štajerskem, posebno pa v Dravski dolini, če poznajo tam sploh ta »najboljše informirani« slovenski dnevnik, ko so*čitali sledečo notico: »Samoumor v tujini je izvršil 18 let stari železniški delavec Andrej Železnik. V Saldenhofenu se je vlegel pod brzovlak, ki mu je stri glavo.« Ali se niso začudili, da »Slovenčevi« urednik niti ne vedo, da je »Saldenhofen« naša lepa slovenska Vuzenica in da tam ni nobena »tujina« za nas, temveč od davnih vekov sem slovenska zemlja ? Če se ne motimo, je g. Štefe, »Slovenca« urednik, še celo tajnik »Slovenske Straže», ki je očividno izborno informiran o razmerah na naši meji. No — čuda ni, če Štefe smatra Vuzenico za »tujino«, ako njegov poglavar Šusteršič trdi, da je že Celje za Slovence »fremdes Gebiet«. Če so pa taki kozli baš častno spričevalo za vodilni list »vseslovenske« ljudske stranke, o tem ne bodemo mnogo pisali. Žalostno dovolj, da ljudje, ki hočejo nekaj veljati v naši javnosti, še male naše domovine lfe poznajo.
Ceni. celjskim naročnikom »Narodnega Dnevnika« v znanje! Naznanjamo, da je dosed. raznašalec ■»Narodnega Dnevnika« g. Bursik z današnjim dnem prenehal z raznašanjem naših obeh listov. — Pripetiti bi se znalo, da bi novi raznašalec, kateremu niso vsi naročniki osebno znani — lista ne dostavil, zategadelj prosimo, da se nas v takem slučaju takoj obvesti, da stvar uredimo. Upravništvo »Nar. Dnev.«
XIII. poročilov jnžnoštajerskega hm ljar skega društva v Žalcu. Z obiranjem goldinga bodemo ta teden končali; obiranje poznega hmelja se je tudi zač lo. Kupčija je dva dni prav živahna; cene so pa narastle na 115 K za 50 kg. Društveno vodstvo. *
Iz Ložnice pri Žalcu. V zadnji štev. „Slov. Gosp." se je zagnalo neko lažnjivo dopisunče v vsej svoji klerikalni nenmnosti v napredne lož-niške diietante ter jih obsiilo z najgršimi lažmi, kakoršnih so zmožni le ljudje enake bande. — Razburila ga je namreč kritika, oziroma laskava pohvala, ki se je izrekla povodom naše zadnje, sijajno uspele veselice. Zahtevamo torej odločno, da dokažeš slehernemu našemu diletantu dejstva, s katerimi si se drznil nas nesramno obrekovati. Dokler pa tega ne storiš, imenujemo te pred vsem svetom ijajpodlejšega lažnivca. Ni nam bila ljuba ta kritika, ker nismo častihlepni, a nasprotno bi nam bilo v največjo sramoto, ako bi se kdo predrznil primerjati nas z zdivjano tolpo vrben-skih klerikalnih rogoviležev, s tolpo, omadeževano s krvjo. — In če torej treznomisleče ljudstvo ve ceniti naše plodonosno delo višje kot barbarske čine krvavih dram v Vrbju, vam je to žrjavica na glavi. Gospodje, naša mladina je značajna in no mara vaše sramotne družbe, je ponosna na svoje poštenje, na svojo čast, iu ne gre slepo v tabor, ki stoji danes oskrunjen pred vsem poštenim svetom. — Vsak tujec, najsibo tega ali oneca oiišljenja, dobi pri nas prijazno besedo ill ni so mn bati, da ga na cesti napade morilec in mu zasadi v prsa nož, med tem ko si človek v črnem Vrbju pri belein dnevu ni življenja svest.
Gotovo vas b6de v oči naše složno delovanje in naše bojno cvetoče društvo vam je trn v peti? Toda zaman se zaletavate vanj z vsemi valovi klerikalnih laži, kajti vsak napad od vaše strani mu vstvarja lepše življenje. Tu ni tal za vas, tu biva rod neokužen in krepak, ki ima voljo dvigati se prosto. Tebi pa. lažnjivec, svetujemo, da nas s svojimi neumnostmi ne nadleguješ več, sicer govorimo resneje.	Ložniški diletantje.
Šoštanj. Pri zadnji prireditvi našega ..Sokola" je manjkalo mnoero povabljenih. Naše društvo žrtvuje mnogo, strašilo se ni niti daljnega pota v Zagorje, zaslužilo bi torej, da se ga moralno in gmotno nekoliko bolj podpira, da nam v boju v tako ogroženem kraju ne klonijo srca!
Šoštanjsko mladenke prelože svojo vešelico v prid „Soko!skerau domu" na 11. t. m., ker se vrši 8 t. m. prireditev v prid Ciril-Metodove družbe v Mo irju.
v Iz kozjanskega okraja. Če se pelješ po 25 km dolgi cesti iz Rajhenburga v Kozje, se ti nudi ta prijetna udobnost, da moraš konje mučiti oz. voz zavirati čez nič manj ko 20 klancev Najznamenitejši. izmed vseh je gotovo oni pod Želez-n m med Koprivnico in Podsredo. Ta klanec je bil svedok že marsikaki nesreči, katere vzrok je ponajvečkrat voznikova lahkomiselnost ali slab zavor na vozu. — V bodoče pa hoče naš „na-predni" okrajni zastop"oz. cestni komisar g. Šerbec iz Velikega kamna poskrbeti za kako novo nesrečo. Ob prvem zelo ostrem ovinku se je namreč podrla ter leži že skoro eno leto na tleh in prhni cestna ograja kot verna priča o posvetni minljivosti in — delavnosti našega okrajnega zastopa. Ako na tem mestu zropočejo konji in voz pod cesto, se jim zna taka goditi, kakor sedaj ograji. — G' Šerbec, no!
v Iz Hrastnika. Že preteklo leto smo apelirali na občino, naj stori potrebne korake, da se poštni urad prestavi v sredino kraja iz krištofske občine (mi nismo zahtevali, da se ustanovi še ena pošta!) čemur je bilo poštno ravnateljst o odločno nasprotno. Naj bi se ravnateljstvu stvar pojasnila, pa bi morda šlo. In poštna uprava naj vpraša
tudi Slovence, n. pr. slovenske trgovce, slovenska društva, ki imajo obilo poštnih pošiljatev, šolo itd., ne pa onih, ki so stvari principijelno nasprotni, ker, no, ker smo Slovenci prvi zahtevali to prepotrebno premembo. Pripomnimo tudi, da je prostor na razpolago, če bi se hotelo pošto prestaviti. Ali naj utemelimo resničnost te potrebe? Vsak malo težji zavitek, ki pride po pošti, nas stane včasih po celo krono več, ker moramo poslati ponj na periferijo kraja. Kako pridemo do tega ? In en dan pobira pismonoša iz nabiralnikov ob pol 9. uri, drug dan zopet ob 10. uri itd., tako, da človek nikdar ni gotov, ali se bo njegovo nujno pismo že odposlalo ta dan dalje, če ga vrže v nabiralnik, ali ne. Res razmere , ki jih ni najti niti v hribovskih vaseh, ne pa v velikem indnstrijal-nem kraju. Mi prosimo in pozivamo torej slavno trboveljsko občino, naj ukrene potrebne korake, da se pošta prestavi v sredino kraja Hrastaik, dotlej da se to zgodi, se naj pa na poštne nabiralnike napiše čas, kedaj se pisma zbirajo, a ta čas se .naj tudi strogo drži. Zelo ustreženo bi bilo, če bi se dostavljala pošca tudi popoldne po poštnem vlaku. Po našem mnenja bi se morda namesto opoldne dostavljalo ob 5. uri, če ni mogoče trikrat na dan. Upoštevajte opravičene naše želje!
Divjajoči automobilisti. V sredo popoldne se je pripeljal iz Pregrada v Poljčane silno naglo nek automobil. Pri cestnem ovinku v Peklu je pa tako.zavozil v neko drevo, da se je poškodovala cela prednja stran automobila. Potniki so s samim strahom srečno odšli.
v V Ljutomeru dobe s 1. febr. 1911 elekrično luč. Centralo postavi avstr. družba za Benc-motorje.
v Častno kolajno za 40 letno službovanje je dobil nadučitelj v Jarenini Martin Breznik.
v 17. Št. Jurja ob Taboru. V Ojstriški vasi je zopet začel razsajati legar. Zboleli ste že dve osebi. Minulo zimo so ga imeli v tej vasi polnih 6 mesecev.
v Vzrok letošnje peronospore. V „S1. Gosp." pravi neki brumen dopisnik, da je letos zato pe-rouospora po vinogradih, ker v klerikalnem kozjanskem okraju preveč — pijejo. Dopisnik sklepa: ,,Žalostno, toda resnično. Bog nas hudo kaznuje za naš greh, pa k letu bo še — hujše, ker ne bodemo imeli kaj piti!'1
v Zanimiva iznajdba. Nadučitelj g. Špende in njegova žena v Ščavnici pri Radgoni sta iznašla zanimiv mehanizem, ki omogočnje tek šivalnega stroja, ne da' bi ga trebalo gnati z roko ali
nogo. Mehanizem oraogočuje tudi ustavljenje stroja in regulacijo hitrosti. Dal se bode pričvrstiti tudi na starih strojih. Iznajditelja sta si zasigurala že avstrijski patent za sv6jo iznajdbo.
Prage slov. dežele.
Hinavski ..Slovenčevci"' pretakajo po »Slovencu« bridke solze za belo Ljubljano, za »našo ljubljeno prvostolnico, ki stoji sedaj v vrsti slovenskih občin kakor drevo z okleščenimi golimi vejami sredi lepega zelenja«, in seveda psuje liberalce, da so v svoji nerodnosti to zakrivili. Je res smešno gledati, kako se ti časnikarski lopovi na eni strani sladkajo z vedno novimi denuncijacijami Schwarzu in vladi, kako kremžijo svoj drugi obraz v jezne gube zaradi »kršenja avtonomije Ljubljane«, in kako se na tretji strani na dnu svojih črn h src smejijo in radujejo, da se je njihov načrt v dogovoru z Nemci in vlado tako sijajno posrečil. V duhu se že vidijo v večini v bodočem mestnem zastopu in Boltatu Pepe bo župan bele Ljubljane, dr. Egger in Schwarz pa podžupana. Gospodje kompanjoni, davno so že minuli časi, ko nas je vaša hinavščina še vjezila. Danes se samo flegmatično smehljamo — in ravno tako nonšalantno se smehljamo vašim lepim sanjam o gospodstvu v Ljubljani. Ljubljana je pretrpela že hude udarce — in še vedno je trdnjava napredka in svobodomiselnosti. Svobodno meščanstvo bo tudi v tem trenutku pokazalo, kako visoko zna ceniti in kako zna ljubiti svojo belo Ljubljano. Prihodnje volitve bodo pokazale, kako zna svobodni slovenski meščan strmoglaviti tudi tako mogočen triumvirat, kakor je v Ljubljani slovenski klerikalizem -f- nemštvo vlada.
Schvvarzevo gospodstvo v Ljubljani, ki so mu ga na krožniku prinesli slov. klerikalci, že poganja popke. Doslej so se v Ljubljani vsi uradni razglasi objavljali samo v slovenskem jeziku. Sedaj ie pa Schwarz že izdal ukaz, da se morajo vsi uradni oglasi objavljati tudi v nemškem jeziku. Slava triumviratu 1
Na Dunaju je umrl v sanatoriju ljubljanski lekarnar g. Milan Leustek.
Borovlje. Pri občinskih volitvah v Glinjah pri Borovljah so zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Častni član drž. poslanec Grafenauer ni prišel volit.
Koprska razstava bo, kakor je baje sklenil razstavni odbor, 3. okt. 1.1. zaključena.
Severno triglavsko steno je preplezal v slovenskih turistovskih krogih dobro znani gosp. dr. H. Tuma iz Gorice. 29. t. m. je preplezal od Vrat v šestih urah (s počitkom vred) ne samo znamenito severno steno, ampak je pripleza! neposredno nato po navidezno nepristopnem severno-zahodnem grebenu tudi na Triglavski vrh.
Žrtev septemberskih dogodkov. Odvetniški kandidat gosp. Žiga Vodušek je bil zaradi septemberskih dogodkov obsojen na štiri mesece ječe. Njegova prošnja za ptoniloščenje je bila popolnoma odbita, prošnja za spregled pravnih nasledkov obsodbe pa je bila začasno odbita.
Logaška Hofrikterijada pred ljubljansko poroto.
5*1 js »SfiniLjubljana, 1. septembra.
Državni pravdnik daje ukor predsedniku.
Tretji dan razprave. Nadaljuje se z izpovedbami prič. Zaslišita se Engelman in Šink. Izpovesta brez posebnosti, a ugodno za Hladnika. Baš nasprotno pa izpove bančni uradnik Dekleva. Vidi se mu, da ni prijatelj obtoženca. Opisuje ga kot lahkoživca, »hoh-štaplerja«, zaradi česar se vname hud boj med zago-vorništvom in drž. pravdništvom. Dekleva retirira in pravi, da je rabil izraz v dijaškem smislu. Predsednik sam skuša izraz pojasniti, nakar se državni pravdnik v splošno začudenje in ogorčenje v tonu, ki ga doslej s te strani napram predsedništvu še ni bilo opaziti, zaleti v predsednika, da si on (dr. Neu-perger) kaj takega prepoveduje od predsednika porotnega senata. Vedrnjak mirno reagira, da je storil le svojo dolžnost. Nadaljne priče izpovedo ugodno za Hladnika.
Anonimno pismo.
Priča Franja Znidaršič, soproga trg. potnika iz Trsta, izpove, da je nekoč prišlo pismo na njenega moža; pismo je odprla; pisano je bilo s svinčnikom; brezimni pisec prosi, naj njen soprog piše na preiskovalnega sodnika v Ljubljano pismo: »Izpustite nedolžnega (Hladnika), zaprite pa krivca Piacentinija ter Pierro«. Zeni se je cela zadeva, ker je že čitala v Piccolo, zdela sumljiva ,zato je pismo sežgala, možu o tem ni nič povedala. Pozneje je skrivnost vendar prišla na dan.
Zopet nekoliko zabave.
Italjanske priče skrbe za izborno zabavo ljubljanskega občinstva. Danes je priča Pirro Simoni, rojen Vodopivec, bil predvsem živa priča pomanjkanja slovenskih šol v Trstu. Rojen Slovenec lomi svoj materni jezik, da je groza. Njegova izpovedba glede Hladnika bi imela morda zle posledice, ker je stala v nasprotju z izjavo Piacentinijevo, v kateri je bil prizadet tudi Alberti, pa državni pravdnik je raje u-molknil v tem delu svoje tožbe.
Strupene pilule.
Po izreku izvedencev, sodnih zdravnikov dr. Schusterja in dr. Plečnika cela zadeva zastrupljenja ni taok nevarna, okt se je slkalo. Gospe Hamerlitzovi vposlane pilule so čisto navadni mišji strup, kakorš-nega se je dosihmal prodajalo po trgovinah brez vsake policijske kontrole. Če bi bila Hamerlitzova vporabila po smislu priporočenega recepta 5 koščkov tega »zdravila«, bi ji prišlo sicer slabo, a drugače hudega ne bi bilo. Seveda bi že zaradi o-kusa in posledic zadostovalo, da bi jih nadalje ne jemala. Izključeno ie torej, da bi vsled tega poskusa nastopila smrt. Strupa v tej dozi je 0.2, dočim je za smrtonostne posledice treba 0.5 gr, ali drugače povedano: 5 kroglic povzroča izbruhanje in drisko, pri zavžitju 50 do 80 kroglic nastopi smrt. — Ob pol I. uri se obravnava prekine.
Popoldne.
Ob pol 4. uri se nadaljuje z zaslišanjem prič. Zasliši se sestra obtoženke, omožena Arko, ki pojasni zakaj je ona (že perd to afero) pisala Mariji Hamer-litz dopisnico, v kateri se nekaj huduje na njo. Pravi, da je to storila, ker je gospa Hamerlitz dala kot mati v »Slov. Narodu« dotični javni preklic proti lastnemu sinu. Mati bi bila svoje odjemalce lahko drugače opozorila, da sin ni več upravičen kasirati denar.
Strup, ki ni strup.
Priče: pol. kanci. Toplikar, lekarnar Piccoli, trgovec Krivec in poslovodja tvrdke Lassnik ugotovijo, da je ta »strup« razpečal v Ljubljani potnik tvrdke Herzog ter izrecno povedal, da se ta mišji strup lahko brez oblastvenega nadzorstva podrobno razprodaja. Na steklenicah prilepljena mrtvaška glava služi v svrho reklame za miši in podgane, oziroma za tvrdko. Ta mišji strup se je poljubno razpečaval in se še sedaj prosto razprodaja. Kakor se po razprodaji sodi, ta strup niti za miši ni posebno nevaren.
Logaške priče.
Zasliši se več logaških prič, katerih izpovedbe so najboljše izpričevalo, posebno za ženo Hladniko-vo. Značilna je izjava priče gospe Mazi, ki pripoveduje, kako se je sinaha, kad^r je bila doma na dopustu, trudila, da se sprijazni s taščo, a ta ni hotela nič o tem slišati. Nekoč ji je sinaha namenoma nastavila na cesti otroka v naročju, tako da bi ga tašča morala vsaj pogledati. Pa gospa H. se niti ozrla ni ne na otroka ne na sinaho.
S tem je bilo končno zaslišanje prič glede obto-žbene točke v logaški aferi. Na vrsto pridejo ostale točke obtožbe: Hladnikovo hudodelstvo goljufije (manipulacije z menicami, konkurz, krida itd.) ter poskušena zapeljevanje k hudodelstvu obrekovanja. Te točke niso v zvezi z logaško afero, ampak tvorijo svoj krog. Zato jih bomo v nadaljni razpravi le v toliko omenjali, v kolikor so v zvezi z logaško afero. Pred to razpravo se te bil še hud boj med tržaškimi pričami in obdolžencem, ki jako samozavestno ugovarja vsaki obdolžitvi. Ob 8. zvečer se razprava prekine.
Po svetil.
Vaje avstrijske mornarice. Danes so se pričele vaje avstrijske mornarice v Boki Kotorski. Brodovje je razdeljeno v dve eskadri. Prvi eskadri zapoveduje admiral Miiller, drugi pa admiral Kohen.
Za novega generala minoritov je izvoljen P. dr. Viktor Sottar, rektor samostana minoritov v Padui, star 57 let, rodom Švicar.
Sladkorno tovarno v Kralupu je kupila splošna avstrijska banka za zemljiški kredit.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Politična posvetovanja v Pragi.
Praga, 2. sept. Včeraj popoldne se je vršila v tajništvu mladočeške stranke seja njenega iz-vrševalnega odbora. Seja je veljala pripravam za današnjo sejo parlamentarne komisije Češkega kluba. Tudi so se določili pogoji, pod katerimi bi bili mladočehi pripravljeni se udeležiti ustanovitve skupnega, enotnega Češkega kluba na Dunaju. — Danes dopoldne so imeli češki agrarci pod predsedstvom posl. Udržala posvetovanje, ki se je tikalo združitve vseh čeških strank. Dopoldne zboruje parlamentarna komisija Češkega kluba.
Praga, 2. sept. »Bohemia« poroča, da se vrne ministerski predsednik Bienerth prihodnjo nedeljo na Dunaj. Takoj po svoji vrnitvi bo pričel Bienerth s pogajanji za delazmožnost češkega deželnega zbora.
Napetost med Turčijo in Grškim.
Atene, 2. sept. Turška vlada je sklenila, da pošlje Grški ultimatum, v katerem ji grozi s pre-trganjem diplomatičnib zvez, ako se udeleži Veni-zelos ali kateri drugi Krečan grške narodne skupščine. Grški minister za zunanje zadeve je izjavil, da še o terh ni dobil nobenega oficijelnega poročila, priznal je pa, da je položaj zelo resen.
Carigrad, 2. sept. Vlada je sklenila sinoči poklicati rezerviste vseh 3 evropejskih korov pod orožje.	7
Carigrad, 2. sept. ©anes se je izvršila v Dar-
danelah predaja nemških vojnih ladij turški mornarici. Nove turške vojne ladije dospejo jutri v Carigrad.
Splošna stavka po celi Španiji?
Madrid, 2. sept. Kralj Alfonz je podpiral dekret, s katerim se odpravljajo ustavne garancije za pokrajino Bilbao in okolico.
Bilbao, 2. sept. Nad mestom je razglašeno obsedno stanje, ker se je zvedelo, da dobiva splošna stavka revolucijonarni značaj.
Saragossa, 2. sept. Stavka postaja splošna. Trgovine in javni zavodi so zaprti.
Barcelona, 2. sept. Delavska federacija se je začela posvetovati o prokamaciji splošne stavke.
Nezgoda na morju.
Korsoer (na Danskem) 2. sept. Tu sta trčila skupaj parnika rRibenhns" in „Octa". „Octa" je bil zadet na sredi in je za nekaj minut utonil z 80 glavami rogate živine, ki je bila namenjena v Kiel, vred. „Ribenlmsu je ostal nepoškodovan.
Kolera na Ogrskem.
Budimp$&a, 2. sept. Na Ogrskem sta bila doslej konštatirana samo 2 slučaja kolere.
Stavka mlinarjev v Budimpešti končana!
Budimpešta, 2. sept. Ogrski mlinarji so opustili svojo stavko. V 6 velikih mlinih so se oglasili mlinarji danes zjutraj za delo.
Presenetljiv testament.
Budimpešta, 2. sept. Tu je umrl zasebnik Kasselik pred kakim pol letom. Sedaj se je zvedelo, da je zapustil celo svoje premoženje, v znesku kakih 20 milijonov kron za ustanove takim članom srednjih stanov, kateri niso po lastni krivdi ubožali.
Hmeljski trg v Žatcu.
Žatec, 2. sept. Cene za prima žateško blago 90—130 kron za 50 kg; tuj hmelj 50—120 kroa za 50 kg.
Tržne cene.
Dunaj, 1. sept. Vreme je vplivalo utrjujoče na tendenco. Pšenica in rž ste zopet poskočili za 5, oves in koruza za 10 v. Ječmen se je držal.
Budimpešta, 1. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'99, pšenica za april K 10'21, rž za oktober K 7'40, rž za april K 7"76, oves za oktober K 8 07, oves za april K 8"83, koruza za maj K 5'86. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 30 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 5 v višja, oves za 10, ostalo za 5 višje. Termini trdni. Vreme oblačno.
Trst, 1. sept. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 41% do K 42 za dobavo K 33 d» K 341/s- Tendenca mirna.
Praga, 1. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —, nova kampanja K 26'60. Tendenca: stalna, /reme deževno.
Budimpešta, 1. sept. Svinjski se j m Ogrske stare težke 143—144, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152, mlade lahke 156—160 v kilogram. Zaloga 36.406 komadov.
Budimpešta, 1. sept. Mast. Svinjska mast 174'—, namizna slanina 143"—.
Izborno vpeljano
gostilno in mesarijo
v Brežicah
daja koncem t. 1. v najem Anton Klaužer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo vrsto let izvrševal z najboljšim uspehom. — V poštev ne pride samo stanovanje in obrtovališče, ampak tudi vse v obe stroki spadajoča obilno preskrbljena oprava.
Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. — Ponudbe se sprejemajo do I. novembra t. I.
Natančnejša pojasnila glede najemnine in vseh drugih podrobnostij zvedo se pri lastniku.
Anton Klaužer, krčmar in mesar
v Brežicah.	510 5-1
specerijske in manufakturne stroke popolnoma vešča, slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožna, se sprejme pri tvrdki
Fp. Vrečko v Šoštanju.
Na znanje.
Slišimo, da naš dosedanji, iz naše službe pred več mesci odpuščeni potnik g. Vinko Bonač hodi okoli naših odjemalcev, češ, da je še vedna naš potnik in da za nas dela. — Ker ni res, da bi bil gosp. Vinko Bonač z nami v kakršnikoli kupčijski zvezi in ker s tem gospodom sploh nimamo ničesar več opraviti, zato prosimo naše p. n. odjemalce in trgovske prijatelje, da vzamejo na znanje, da g. Vinko Bonač ni upravičen za nas naročila nabirati in denar inkasirati.
501 3-3	Zvezna trgovina v Celju.

Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih knjig,
na debelo In drobno pri
Goričar & Leskovšek v C ^IJu
Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalni! skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
177 88-53