80d. Številka. Ljubljana, četrtek S. septembra. XI; leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Iztiuja vnuk dan i«vtouiil ,. t'»>'.-. . i i ovo pg y.ik£tiunj» iiiikAk. '/.■• gospodo učitelju iih tyudaklD. Aolali in za d i j u k o velja znii&na cena in sicur Za Lin bi j* no «» ftoUJ loi;« '< gld. rH) kr., po po J ti projouan t>\ ćutrt lota 3 »{Id. — 7j h o t i« 1 ti i I k pUAuo od Sottl iltOpUO potit-vrsto fi kr., 60 M morilo fr.krrat ti.ka, fi kr., £e •« rlvakv** in 4 kr ou to tri- uli voeknit tiiiUa. I >< > 1»i m i naj m - izvudo fritn kirati. Kokopini ho 110 vradajo. — t7 rad aiiivo |o v lil ttii v I' rune KoliuHt.ovoj liiAi |*, 3 .,i;i< >t)ntiAk»i atollot" 0 p r a v 11 i i t v o, na katero naj hu blagovolijo pomlati narodom«, rokl.iniac.ijo, oznanila, t. j. ml um.' ..o w v _Nu no moro imeti uinžgau tako urejenih, da bi lahko rekel: „to koristi mojim višjim gospodom ODO pa ljudstvu", ou bode zrni rom rekel: t,ljudstvo, ti pač že.jo im iš, ali to kraja preiskala m je vsako ime posamno po gledala, — a nobedno dO nij vjeuntlo b tujcem iu njegovim dolgom. St.ua gospa imela je iz-viste"t sjiomin, zato ni| DObeduega imena se domislilo, da ne bi si takoj tudi predočila lastnika njegovega; a velika brada tujčeva iu dolgi i nn lasi podali bb nijao uobednomu imenu. Kar brada in lasi še in m> obraza zakrili, za kiil je dolg obn/ na Celu doli do nosu. Naj bujšo jej je pa bi.o, ker jo stala pri vseli imenih, mi kuleidi osolio so u;j mogla več (lomiBliti, pnčit.aua bila le mala svotu, — kaka dva ali t nje lolaiji. Torej tuj t o tudi mej temi nij, ker je sam dejal, da je pri nje govem uiuiiu velik znesek ni dolgu sasnamo« vau, — kdo za boEJO voljo moral bi ta člo vek hiti 1 Ko je še ua dalje O tein mislila in si glavo belila, odpio se vrata iu srce jej jo močno Utripalo, ko je stal tujec uajedeukrat s • ne Strinjajo I mojimi mislimi, moja misel je n. pr., Če gre za kak davek, ta; ljudstvo, ti želiš manjših davkov, jaz pa nislini, da je povišanje davkov, katero višji moji ravno zdaj zahtevajo, ojiiaviieno, torej bom davke dovolil. In če tudi tak odvisni človek, — kar so pa redkokiat pripeti, — uvidi, da jo Slovenec uboga para, da boben dražbo v njegovih deželah tužno mrtvaško pesen poje, — če je toliko plemenit, da se mu sinili to revno Blovensko ljudstvo, katero tako samo, majheno, z a p ušeu n o s e b ori z Ne m o e in i n 11 a-11 j u n o m z a svoje u a r o d no življenj e, m o 1 č a t i m o r a, n e s in o z a v p i t i, n e s m e bolečin slovenskega ljudstva odkrivati, po samem sebi bi udrihal — in kruli! krulil — življenje jo prvo! — Ljudje pa ki tacega Človeka za svojega poslanca izvolijo, so v-oiknko j tko skvnrjeni Ijudja. — Ali no? To svetu neki Iju l je o nas Sovench jako čudno mislijo; pravijo, da smo ljudstvo „blup-fievsko" ; pravijo, da smo tako ponižni, dn, če DaS kdo na lovo lice udari, da mu iz zgolj pou žoosti šo drugo desno plat. ponujamo, bode pa ki človeka v BlOVeOOU čislajo, pravjo, da je škoda za Slovenca, da ga jo prejšnja tlaka in desetina toliko mevžo napravila, ker trdijo, da jo ta Slovenec dobra glava, ki bi za boljše služil, nego za les, iz katerega so prav ponžne, služeče, z vsem zadovoljne stvari reza ti hočejo. Nj bom tu razkladal, koliko je resnico v tem, pa česmo ubogo ljub stvo, če po večjem naš mestjnn in tržan po seli no ua Štajerskem ob železnici ne ve boljšega storiti, nego se sramovati, da g.i je slovenska mati rodila in se pred vsakim človekom tujcem, če jo ta tujec tudi pred Bogom m ljudmi revče po umu, globoko ukla nja, odpirajofi mu vrata v slovensko, domačo hišo, ter postavivši ga v njej */, i gospod irja, pred njo. Ta se neiiuidno ozre po sobi, in ko vidi, da sta še snimi, gre k gospoj, jej poda roko m prijazno in uedolžno /a njeno zdravje pov juaša. „Ste li našli moj * ime v svojem Bpomiou, ali v svojih gotovo zvestih knjigah V pravi potem, se vsede /a mizo, in ravno prišlej Juani ukaže BklenieO vina prinesti. „No, kako mi jo ime ?u ..Seniior," odgOVOri stara gOSpa v zadregi, „pomagati mi boste morali, ker sponi.njati se ne moreni niti vašega (brani, niti ut inoreih vašega računa najti, in vendar so moje knjige zimi- in icvrstno urejene." nAli ste pa tudi vse knjige pregledali senu'in Vu vpraša jo tujec, si kozarec napolni in počasi vino iz njega srka. „Yse, vse imenike in zraven spadajoče svote, a resnično da ne vem — „Ali pa tudi to uknjižujete, kar dru- 194 *— vendar naš kmet nij tako močno skvarjen, posadko 150 turških rednih vojakov ▼ D u on še spoštuje čast domače hi! brovnik poslala. Naš kmet je gostoljuben in prijazen z veacim, pa tujih bogov še ne stavlja za ognjišče domačih bogov. Pod raševino našega kmeta bije, akoravno včasih bolj bojazljivo, ali t trenotkih, ko mu gre za čast domače hiše, pogumno moško Brce. — Le poglejmo kranjske slovenske kmete, poglejmo slovenske Savinjčane, ali sinove slovenskih Goric, Ptujskega polja in Pohorja, in štajerske slovenske kmete sploh. Pri volitvah so pokazali, da vedo, kake zastopnike morajo voliti. Ako sta Be v Mariboru jedenkrat Brandstetter in Seidl volila, moj Bog, to je bilo pred leti, ko še naš mož nij prav vedel, zakaj volitev gre, ubogal je nemškim „gospodom" v Mariboru in Slovenjej Bistrici, ali prav lepa manjšina je tudi pri teh volitvah pokazala, da se ne pusti po sladkih besedah nemških „gospodov" speljati na led. In če bi 12. septembra t. 1. za druzega ne glasovalo se, kakor za to, da se pokaže, ako ima slovenski kmet mariborskega volil nega okraja v srcu in možganih še kakovo mestice za slovensko čast, dosti je. Naj nas tujci zmerjajo, kakor jim drago, tega pa nam naj ne ometu jej o, da je naš kmet hlapčevskega duha, brez narodne časti, brez ponosa. V vaših rokah tedaj, kmetski volilci mariborskega volilnega okraja, leži razsodba Dne 12. septembra boste pokazali, kakovo Bodbo o vas ljudje delati smejo. Za veliko gre boj, za čast slovenskega kmeta mariborskega volilnega okraja, — in kakor posameznemu človeku nij vse jedno ako ljudje o njem dobro ali slabo sodijo tako tudi človeku, ki mora imeti čast ce lega stanu pred očmi, kakor ti, slovenski kmet, na volišči 12. septembra, ne sme vse jedno biti, ako Be dobro ali slabo o celem slovenskem kmetskem stanu mariborskega volilnega okraja govori. Vsak mora gledati, da kdo ne onesnaži imena, kakor so črnomeljski in drugi kranjski kmeti lunsko jesen — kakor jeden mož — imeli čast slovenskega kmeta pred očmi. Iz Bosne in Hercegovine. Iz Banjaluke Be piše v graško „T.U da do 28. avgusta nijso še oni Turki pokopani, ki so padli v boji 14. avg. Vsled tega je tam velik smrad. V interesu zdravja naših vojakov in prebivalstva, kakor da se kaka kužna bolezen ne izcimi, moralo bi so kaj storiti. Od Bihača se poroča zagrebškemu listu, da tamošnji paša hoče trrlnjavo pred našimi braniti „do zadnjega moža." I? Ljubljane je je došlo v Zavalje in pred Bdiač veliko municije, torej se oblegovanje in napadanje te trdnjave kmalu začne. Telegram generalnega majorja Popenheima iz Dubrovnika 2. septembra poroča, d* je naša vojska na maršu proti Trebmju 2. sep temina zasedla brez upora Dri en o, ter je Iz Mostara v Hercegovini 28 avg. [Izv. dop.] Tvoje prijazno pisemce me je prav razveselilo, in zatorej se hčem takoj potruditi, da ti napišem odgovor, da izveš kaj o bojih blizu Stolca. — Včeraj smo prišli uže tretjič v Mostar, in nadejamo se, da ostanemo tukaj dlje časa, da se nekoliko oddahnemo in si opočijemo, opešali smo namreč uže tako, da nijsmo za nobedno operacijo za zdaj. Mostar sem ti uže jedenkrat popisal, zatorej naj denes opišem nekatere boje. Dne 17. avg. z jutra smo prispeli od Domanovića v Mostar. Jedva smo jeli počivati, kar dobimo ukaz, da nam je zopet v Domanovič povrnit' se, t. j. premarši-rati okolo 38 kilometrov. Došedšim tja, bo nam dovolili uro odmora, a potem, (dasi je bila uže jednajsta ura z večera) odrinili smo jo brž v Črnice, kamor smo dospeli ob jedoej uri po polunoči. Dne 18 avg. smo prav mirno m brez hrane taborili po vinogradih, kjer smo zobali nezrelo grozdje, ker druzega nij bilo nikoder nič dobiti. Vstaši bo bili namreč v noči mej 17, in 18. avg. napadli naš tren in tako se je zakesnilo dovažanje živeža. V ponedeljek dne 19. avg. so pričela bije vati Uha -cijeva žrela uže ob treh z jutra, in ob jednem so se oglašali Btoteri Btreli iz pušek. Raznesla se je mej nami vest, da se je utaborilo pri Črnicah, Gredi in Kremenči okolo 5O0O vsta-šev. V boj z njimi so poslali najprej cesarske lovce in bataljon infanterije, a po jednournem bojevanji so se naši vrnili ter povedali, da je sovražnik silnejši. Zatorej so odmenili v novic mnogo bataljonov in kompanij, kateri so navalili na črniška brda, ter okolo 100 vstašev posekali. Od naše infanterije je bil pri tej aftri ranjen major in 4 cesarski love. Pokali so bo nasprotniki po malem fie do trde noči, a mi sin o ranjenca obvezavali na gredskem brdu, kamor smo so bili umaknili pred sovražnikovimi kroglami. Dne 20 t. m. so je boj zopet vnel pri Črnicah in Gredi. NTaSi so se hrabro bili in mnogo vstašev je padlo, dočim smo mi samo pet ranjencev imeli. Poznega popolu dnevi je bilo, a hrane le nijsmo dobili. Glad a« je vseh tako lotil, da bo srditi planili po vinogradih in vse grozdje obtrgali. Ne daleč od našega tabora je stal podrt Ilassan-beiev grad. katerega so bile razrušile naše baterije Nekoliko mož od nas je odšlo tja in kmalu so prinesli soboj 2 teleti in 3 koze. Misliš si lehko, b kacim vriskom smo pozdravili, zaklali, priredili in zavžili ta plen. (Turški bankovec, ki ti ga tukaj pošiljam, je baš iz togi gradu ) Dno 21. avg. je bil silno krvav boj. Sam fml. Jova novic je pri Sel se svojo brigado nam na pomoč, in naši so popolnem premogli in pobili vstaše, katerih so tudi mnogo ujeli. Ta dan Brno imeli 26 ranjenikov, mej temi sta dva uže umrla. Vasi v onem kraji do Stolca smo vse zapalili in požgali, a sam Stolac, kateri se nij takoj podal, ter kjer so bataljon našo posadke Turki krutno mesarili, je imel 100.000 glrl. gdobe plačati, katero vsoto je dne 22. avpf. napovedujoči paša zares uročil fml. Jovanovii'ii. Istega dne Bem govoril z vstaškim voje-vodom Mušičem, kateri je nameraval našej vojski priti se svojimi četami na pomoč, a so mu Turki pot preprečili. On je krepak mož o Štiridesetih letih, prav izobražen, prijaznjiv, in nosi elegantno zlatom vezeno obleko. V Stoku je zdaj prav mrtvašk mir. Hvala Bogu, da so dozdanji boji, dasi zelo hudi, vendar Se precej dobro in srečno za nas izpali; in še posebno me veseli, da se je nesrečna krogla, ki je b;la namenjena raniti mene, poplazila ob moj rokav, termi odtrgala in odnesla jedino znamenje „crvenoga krsta", katero — kakor veš — ob vojskinem času nosimo sanitetovci. JNB- Moj „ zapisnik" je poln raznoterih beležk, in imam celo vse ranjenike in njih rane prav natanko popisane. *) I« privatnega pisma sanitetnega podofiolrjui Dopisnik v „D. Ztg." opisuje, kako so naši hrabri vojaki preživeli prvo nedeljo v Sarajevem. 25. avg. bila je zahvalna svečanost za oslobojenje dežele v grško ori-jentaličnej cerkvi, kakor tuli v katoliškej. Katoliki, katerih je le kakih 150O, imajo le gim ljudem vi dolžiteV" vpiaša jo zda) tujec. Kozarec držal je k ustam, tako da sta roka in kozarec mu vso brado zakrila; široko-krajni klobuk visel mu je črez čelo, videle bo se tedaj le njegove oči, ki so v tem tre-notku tako blesketale se in krčmarice a tako čudnim humorom in nezuauo živahnostjo zrle, da je ona čutila, kakor bi jo bil kdo z nožem v srce ranil, in je v tem strabu v resnici mislila, da so jo tujčeve oči zbodle. Še hujše obtežile so njeno srce zadnje besede tujčeve Torej on o tem govori, kar ona drugim dolži, in koncem tiste „velike svote" tujec nij njej na dolgu, — sveta mati božja, na takove dolgove seveda nij mislila, iu strahu jej je pričela sapa zastajati. Predno je pa mogla na to kaj odgovoriti, vstopita gospoda od sinoči, stari kapiteu in mladi Anglež, v sobo in skupaj tudi takoj otidejo, ker je kapitan zagotavljal, da jih uže čoln čaka, in je najbolje, da precejo odrinejo na lleconocido. V kakovšnej zadregi bila je pa zdaj sen-nora Fostero! Nij mogla več dvomiti, da je katera njena »ničvredna zakonska polovica" v prejšnjih časih kakovo menjico podpisala, in zdaj je prišel dotičnik ubogo izdano in pro dano vdovo terjat. A sklep njen je bil kmalu storjen, — niti jednege tolarja svojega denarja ne bode dala; b svojimi žulji ne bode prikrivala samopasnostij človekov, kateri so jej živi njeno živenje le grenili, ter jej še mrtvi s terjatvami ne dado miru. „Ti mi pa le pridi še jedenkrat s svojim „tia mia", zahuduje se, ko je uže dosti mislila, „pokazala ti bodem, ti — ti goljuf!" Sennora Fostero postala je resno huda; najbolj jo je pa zdaj peklo, da je cel minoli večer tako neumno potrat'la in stare dolžne knjige, — prav neprijetno in nehvaležno delo, — študirala. Oui trije molje šli so mej tem hitrih korakov po ozkej povprečnej cesti proti morji*, in ker je to ravno naraščalo, vstopili so takoj v čoln, kateri jih je uže čakal. Dva krepka veslača pripeljala sta jih v malo trenotkih do razbitin piratske ladije Reconocido, katere bo se bili nekdaj vsi pomorščaki bali, a je zdaj mirno, žalostno in gola pri bregu ležala, — podoba in i uide moti. Kapiten splezal je po želez j i, katero je bilo ob straneh Indije zavoljo njene trdnosti pribito, prvi na njeno površje. Lestvic, ka-koršue so navadno pri vsakej ladiji, nij bilo vet in na ladij i tudi nij bilo nikogar, ki bi jim bil pomagal. Kapitenu sledil je tujec z nestrpnostjo, ki jo je jedva ukrotil. Zadnji šel je na ladijo mladi Anglež. „"No, včeraj ste si rekli poljska podgana, malo cerkvico, nikakor ne cerkvi podobno. Od leta 1864. ima napis: „stan katoličkoga župnika." Znotraj je cerkev kaj priprosta, kakor kaka vaška cerkev. Na omenjeni dan vihrali sti na cerkvi rlve veliki avstrijski zastavi, na katerih je bil — križ nid polurne serem. Višji poveljnik baron Filipović zahvalit «e je Sel v to cerkev fc celim svojim generalnim štabom in vsemi oficirji onih polkov, lri so zdaj v Sarajevem. Pred cerkvijo sprejel je višjega poveljn ka duhovnik Fra Grgo Mar-•tić, kateri je po slavnostnej maši govoril gan Ijiv govor; šolska deca potresala je tla s •cvetlicami. Koncem se je pela avstrijska himna. Na cerkvi čital se je napis: „£ivio naš najmilostljivi cesar in kralj Franjo Josip L, Sivio njegov vojskovodja Filipović, živila hrabra ■vojska!- Iz Sarajeva se piše ▼ „Pol. Corr.": .;Z vzetjem Sarajeva sklenil se je prvi del •vojnega premikanja v Bosni; zavolj tepa pa vojne operacije nijso ponehale. Sarajevo ima zasedeno le večina 6. divizije z glavnim stanjem 13. armadnega kora, kateri se pa zdaj uže imenjuje druga armada. Vse druge čete pa preiskujejo deželo, posebno okolico sarajevsko, kakor tudi ceste, ki drže od bosenskih mej v Sarajevo. Takoj po vzetju Sarajeva, 19. m. m. odposlal Be je četrti bataljon 27. rezervnega polka kralja belgijskega na četo-vanje ob cesti, po katerej je prišel glavni stan v Sarajevo, doli do Blažuja, kjer se ceste od Broda, Banjaluke, Travnika, in od Metkovie-Mostara zjedinijo. Tukaj so namreč razpršeni oddelki vstašev napadli tren, ki je šel ol zadej. Ta bataljon preiskal je okoličine bregove, ter se je zopet vrnil v Sarajevo, ko so druge čete ta križpot zasedle. V Sarajevem zasedla je druga armada zgornji in spodnji grad, kakor tudi vse v okolici ležeče visočine. Potem se je pregledalo, kateri kraji naj se začasno utrdijo in na kakšen način. Z utrjevanjem se je potem takoj pričelo. 23. avgusta je gorska brigada Vileceva četovala proti Visokej ter je vse kraje kamor je prišla, ne da bi se jej protivili, razorožila. 25. avgusta marširal je general Kopfinger z dvema gorskima brigadoma na preiskovanje vzhodnje proti Višjegradu, in govorilo se je, da je prodrl do Mokrega in Glasinca. Kaže se toraj, da se bode dežela 8istemično preiskala osobito v krajih, iz; kate- sennor, a znate prav dobro ob straneh ladije na njeno površje priti," smeji se Edvard Vil-kinson, opazovajoč tujca, ki je z redko spretnosti jo se dvignil črez ladijne krajnike. A tujec ničesar na to ne odgovori, morda je komaj to opazko slišal, ali pa nij njenega pojma umel; s čudnim, grozovitim izrazom v očeh pregleda hitro celo ladijno površje, ter se obrne od svojih spremljevalcev proti zadnjemu delu ladije, kjer je več kot jeden trenotek v globino morja zrl. Ko se je zopet vrnil, bil je pogled njegov miren in hladen, kakor preje, a obraz mrtvaško bled; ko je ladijo dobro ogledal, reče proti svojim spremljevalcem: „Šnoda, da je ta stvarica tako revno tu poginila; kakor se je pripovedovalo, je ta-le ladija brzo jadrala; ako bi se bila torej v pošteno smeri porabila, bi lastnikom njenim mnogo denarja prislužila". „l)a izvrstno je narejena," zagotavlja stari kapiten zadovoljno, — „iu gotovo v jenkiskih državah, ker je bila popolnem rih je zdaj nemir prihajal in nered. O povelj-ništvu 13. armadnega kora, kateri je prideljen zdaj fzm. vojvodi WUrttemberškemu, se ne ve nič gotovega. Jedenkrat se pravi, da bode od-marširal v Travnik, drugikrat pa da ostane v Sarajevem. Vsekako pa se generalni štab pod obriatom Popom jako trudi za obskrbljenje čet, za zvezo na vse kraje in pomirjenje zasedenih krajev. Sicer je pa v Sarajevem postalo vse mirno. Trgovina nij nič ovirana, le živeža je malo in Rtrašno drago. Za meso, kruh in riž je določena cena. Kruha se nikjer ne dobi, ker prebivalci okolice sarajevske svojih poljskih pridelkov še ne dovažajo na trg. A vojni in krajni uradi delajo na to, da bodo zadobili zaupanje prebivalstva. Ugoden vtis naredi izvenredna, skoraj ho-landska snažnost pri kristijanskih prebivalcih. Vsako soboto se hiša od strehe doli do kleti vsa osnaži, pomete, da celo tlak pred hišami se umije. V kristijanskih hišah se Čuti človek kar domačegH. Kai* je leseno je vse čisto, na stenah nobednega madeža, ter so lepo pobeljene, dvorišče je s cvetlicami nasajeno, okna so čisto umita in v kuhinji se vse orodje sveti. Kristijanski prebivalci v Sarajevem se snažno, priležno in tudi dragoceno oblačijo. Ženski spol je v obče pravilne južne lepote"* Politični razgled. TVotriiKilf* a hitro tujec. „Kaj pa se pripoveduje, — ako se sinu izvedeti?" (L>aijo prdi.) turško upornost v Bosni, od£„varjaio „Srpske Novine", da to nij res. Ako so našli v Bosni tudi srbske kanone, so ti oni, katere so Turki v prvej vojski Srbom vzeli, ako so našli v Bosni srbski denar, prišel je tja po kupčiji, ne drugače. tfrnnrfnrcvv stoji baje 11 000 pod orožjem, in so namenjeni nad Turke, ker ne-čejo izpolniti terjatev berlinskega dogovora in predati Podgorico in S puž. Tudi na severaej meji je knez postavil stražo, ki brani Črnogorcem prestop v Hercegovino. Umor it'*liiiw9t.9isofjf* konzula v Bosni dela veliko senzacijo. Ko so naši Sarajevo vzeli, predstavili so se FMipoviču vsi konzuli, le italijanskega je manjkalo. Di ga nij v Sv rajevu, to se prej še znalo nij. Z laj se govori, da je bil ti g. Perod na poti iz vzhodne Bosne ubit. Natanko pa še nij nič znano. Italijanska vlada še nema poročil. Mtntffi»'.»',- 4 novi časopis „Marica", ! ! v Plovdivu izhaia, prinaša članek, v katerem dokazuje, da mora bolgarski nr\rod vojsko narediti in izobraziti si, ako hoče svobodno živeti in ne več v sužnjost pasti. Rusija je enkrat bolgarski narod z velicimi žrtvami osvobodila, a druiič so tega ne more od nje pričakovati, da bi to zonet storila, ko bi Bolgari še enkrat padli. Bolgarija mora 200.000 vojakov na noge postaviti Domače stvari. — (Koroški Slovenci pri volitvah) 2. sept. so propali. Niti dozdanji jedini poslanec g Finspieler nij več voljen. To je neveselo, a ne nepričakovano, ker nij na Koroškem nobenih agitatornih močij, in nobene narodne prave organizacije. Kaj več dat pričakujemo, da nam vendar kak domorodec pi^e. Zarad tega sicer Slovenstvo na Koroškem nij še izgubljeno, narod ostane, a treba je misliti na bodočnost. Občna izprememba bodo tudi tam vse prenaredila. — (Kranjskega deželnega zbora poslanci) bo dob>li od deželnega glavarja včeraj poziv, sniti se 12. septembra k prvej seji deželnega zbora. — Isti dan je volitev na štajerskem. Upamo, da slovenski štajerski rodoljubi vendar ne bodo vsaj zadnje dni rok križem držali. — (Iz Kranja) se piše v „L. Z," da je bila tam 1. Hept. veselica s kegljmjem na gostilničnem vrtu Dolenčevem na korist družinam v vojsko poklicanih reservistov. Zbralo se je bilo baje nad 200 osob, s posebnim ve veseljem je bila sprejeta cesarska pesen in narodna „ Na prej zastava Slave." Dohodka je bilo 200 goldinarjev. — (V al vazo rja) je iz^el 40 zvežčič. — (Imenovanje.) Davkarski adjunkt g. Martin Bajuk je imenovan za davkarskega kontrolorja; Feliks Nič pa je imenovan za davkarskega adjunkta. — (O strup I j en je.) V nedeljo zjutraj ob 3. uri prišel je tu v Ljubljani v Maličev hlev Janez Pirnat. 37 let star, iz Krtine, kateri je prejšnja leta služil pri Vir.intu za hlapca in prosil, da bi se malo vlegel, ker mu nij dobro in je tožil, da ga močno v želodcu peče. Ležal je pri Malici do 0 ure zjutraj, potem prepeljali so ga v bolnico, kjer je takoj umrl. Predvčeraujem bila je sekcija, in je kazala, da se je zastrupil z žvepleno mišnico. — Ali jo je vzel sam, ali mu je bila dana, to se ne ve. — (Vipavska čitalnica) napravi dne 8. septembra 1878 v svojej dvoraui v Taboru veseli,o. Program je: I. Raznovrstno petje, pri kaurem so obljubile sodelovati najboljše moči. II. Deklamacija: „Slovenska junakinja". III. Pozdrav Njdiov. Velič. presv. cesarju Franjo Josipu. IV. Dobro jutro. Ve-Bela igra v dveh dejanjih. V. Ples. Vstopnina 20 kr., sedež JO kr., vstopnina k plesu 50 kr Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vse če.stito občinstvo vabi k obilnej udeležbi Odbor. — (Iz Zagreba) so nuni piše: Le j te nanta man-uisa Gozanija, rojenega Kranjca in v Ljubljani znanega, kateri je bil pri Sarajevem ranjen, je rešila le žepna ura gotove smrti. Vstaška krogla je namreč zadela v uro, kutero je nosil na desnej strani, uro razdrobila in tako oslabela se, da ga je samo lebko ranila* — (V Hosno.) Piše se nam: Grof Pače, celjski okrajni komisar, je odpotoval v soboto 31. avgusta na višje povelje v Sarajevo. Grof Pače je slovenščine dobro zmožen. — (C. k r. m e š č a n s k a š o 1 a v T r s t u,) koja je imela v minoleui letu šest razredov dobode letos še sedmi razred. Šolsko leto 1878/79 začne se dne 16, sept. t. 1. ob 8. uri zjutraj; vpisavalo se bode učence dne 11., 12., 13. in 11. sept. od 9 — 12 ure predpo ludne v vodjevej pisarni (Via ded' Annnuziata No. 1, A). — Letos začno se tudi posebni tečaji za one, koji hote učiti se italijanščino ali slovenščine. — (Veliko kmetijsko tombolo) napravi — kakor se nam piše — 8. septembra t. 1. kmetijska podružnica v Vipavi s sledečimi dobitki: 1. Tombola, velik stroj za tur-šico žuriti vrednost 40 gld. 2. Činkviua, grozdni mlin z roblalno mrežo vrednost 30 gld. 3. Kvaterna, holandski Hitrimi apparat za vino Čistiti vrednost 20 gld. 4. Terna, zbirka vrt* narskega t. j. sadjerejskega orodja vrednost 12 gld. 5. Druga amba, dva velika meha za grozdje žvepljati vrednost 5 gld. G. Prva amba, panj čebelj vrednost 5 gld. Kartelca stane 20 kr., pričetek tombole točno ob petej uri popoldan. S tombolo v zvezi bode razstava in poskušnja nekaterih vin deželno vino-sad je-rejske šole, razstava raznega v Vipavi ra-Btočega grozdja. Ob drugej uri popoldan stali bodo v Vipavi prav po nizke] ceni vozovi ti stim p. t. gospodom tujcem na razpolagauje, kateri si želijo vino sadjerejsko šolo na Slapu in njeno kulturo ogledati. Listki za vožnjo dobili se bodo v vinskej in grozdnej razstavi. — Zvečer bode v čitalnici igra b petjem in plesom. Po igri skupni obed članov kmetijske podružnice vipavske. — (Iz Mokronoga) se „Slov.u poroča 2G. avgusta: Štefan Krstnik, vojak 68. peš polka, rodom Hrvat, je bil ubežal menda i/, strahu pred kaznijo. Rakiju pijan je neki z nožem pretil svojemu tovarišu m za njim tekel, pa tudi nekega nadporočnika surovo zmirjal. Ujet je bil izročen v mokrouoško sodnijsko ječo, kjer se je 0. m. m. s hlačnim jermenom obesil in fce tako odtuguil vojaškej kazni. — Druga nesreča se je zgodila 11. m. m. Gospo darja Jožefa Kovačiča, .. _ so „ - 50 i iii. Isfeos deželnemu odboru poslanih tu i ludaro v za zapuščene družino v vojno bIužOo poklicanih rosurvistov i* Kranjskega i Znesek milodarov po Vil. ukazu ud čistoča ineika 44 gld. dno 18, avgusta v Mokronogu napravljeno loterije, ud katt riti hu jo užo troui družmaui rtservistov dalo po 12 gld., ii.il.nu k . . C. kr. okrajno giavarBtvo v Ko- čovji podijo zbirka občino Loški potok ........ Društvo stroleov v Činom j i . . Gosp. Kili.in I Soomaiiii v Ljubljani GoBp. Pogačar Simon, c. kr. Uiad- ii i k činovuistva za oskrbovanje potrebščin za vojaku v Lj ubijani .......... Gosp. dr. Krute* Albort podijo čiuti Uohodek svečanosti, kamra bo jo napravila v Škofjcj Luki na čast rojatvonega dno preivitlega cosarja........ . lati poaljo v jour-flx*druibi vSaof- joj Loki v predvečer cesarjevega rojatvonega dno nabrani doneauk C. kr. okrajno glavarstvo v Kranji pošlje zbirko 1'aro pri sv. Križu pri Tržiču........ Nekdo danijo najdeni..... Firma Franc Xav. Souvau v Ljubljani .......... Ljubljanska hranihiica .... Uosp. Virant Anton, krčtnar v Logatcu, nabral in po opravnišivu »Slovenskega Na. oda" poslal . C. kr. d« žolni namestnik Dolnju- avstiijski posije......feOO od svote lO.DUO g|i( katero jo daroval baron Albert Kotlischnd V imenu svojo rodbino M. S. pl. ttotscluid za uboge družine v vojsko poklicanih roserviBtov avstrijske armado. Zbirka županstva mostne občino idrijsko......... Zbirka županstva v Tržiču iu čiBti dohodek pevskega večera 18. avgusta , . . .... Županstvo v Domžalah posije po c. kr. okrajnem glavarstvu kam- niškom......... Isto c. kr. okrajno glavarstvo pošlje doneske cerkvene nab.ro pn sv. lleleiu......... Gosp. Moachek Anton, hišni posestnik v Ljubljani...... Gosp. A. Dreo, predsednik kupčij- ske zbornicu, za ljubljanske družine rosorviatov...... C. kr. okrajno glavarstvo v Kranji posije zbirko f.tre v Šout-Juij^ skupni aaoouk Napol..........9 „ 28 C. kr. cekini........5 „ 48 Srebro..........100 „10 Državno marke.......57 10 17 2 1 50 5UO 9 55 Gl 81 40 17 9 n - 10 „ - io „ - 30 , - 10 . - oboa ftiu. JJuiiajbKu uotx.Uk 1 septembra iltvirno i cuogi .meno poo'Oiin. Enotni drž. dolg v bankovcih . . OT gld. 75 kr. Luotni drž. dolg v srebra — n Zinta renta.........72 „ — „ 1860 dri. posojilo......lil „ BO „ Akcije narodno banke .... feOil „ — „ Kreditne akcij«,.......2i5 „25 „ London..........115 „ ^0 „ Vsem našim prijateljem ria/.narijtijoino, da je Vsemogočni 8. septembra t I. ob 10*4 uri dopol..duo hiiHi> iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestrico, po dolge j bolezni, v 8. lotu starosti k sebi v sveti raj poklical. Pogreli bode v četrtek 5. septumbra po-poludno ob 5. uri. V Ljubljani, 4. septembra 1878. Josip Regali, Antonija Regali, oče. mati. Josipa Regali, sestra. (290) Občinski tajnik. Kazpisujo bo služba občinskega tajnika z letno plačo r>l)u gld. — Prednje naj so vlože pri podpisanem glavaritvu «lo 1. oktobri« t. I. Dokazati je: popolno znanje slovenskega (al: hrvatskega) jezi ka v Besedi in pismu, in sprotnega poslovanja; znanje nemščine, italijanščino, in pošten značaj. Tudi jo postranskega zaslužka (pri costnoro odboru itd.). Natančneja izvostija v občinskej pisarni. Občinsko glavarstvo Podgradom (lllirisch Castelnuovo), 81 septembra 187H. Jakob Vulcnele, ('2H7-1) Župan. Nt. 623. (288> Ka/.pis učiteljskih služb dno 1. julija 1K78' št. 4b9 pr. klicaje se, kar se tiče učitoljsko službe V št. Jan/, u. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dnu 27. avgusta i878. Oznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da bodo ilii<* (I. ««'|><«'!iil>ra tcltoecg-ii in vsacega naslednjega leta v Itoncnli ivi nI za živino in različno drugo blago. Županstvo v Renčali, dne 18. avgusta 1878. (866—8) France grof Strassoldo, župan. \Vir emiilelil.li gsicafttBt.Ej ils :Pites immI Prcisvvi'nligsfps Dio Kogennitlntel, »ndecken (PlachtiO, Bclleinlasen, Zeltalofh ■ Iit k. k. pr. Kalnik _ von M. J. Elsinger & Sohne in Wion. Nruli.au, ZollorgaSBO 2, ■nten de« ta BITiai i ne. unci k. Kricjisministeriiims, Sr. Maj. -lrr H umnnit iitsuiistiiltcn etc. etc. (169—61) tJBASrllA v t 8 <<«»(•»*»■■ i. 81. avgusta: Katarina Jevnikar, hči c. kr. incrjovca, 21 I., na dunaJNkej cesti št. Jo, vsll d pljučne tuberkuloze. L septembra: Marija l.okar, hišna pose.stu ca, f<> I., Vegovo ulica št. 10, vsled tuberkuloze. — Johaua Done, hči ćrevlj.uju, 8 nics., na dunajskej centi št. 35, vsled bljuvanja. li. septembra: Marija Begali, hči hišnega posestnika, 7 I. 9 m., na sv. IVtru cesti št. 21. Tujci. 2. septembra: Evropa s Pelaruzi iz Trsta. — Fin ha iz Dunaja. Pri Slonu t pl. Gttrs Iz Gradoa.— pl. Lutenburg i/. Ljubljane. — Fetor iz Badkerabnrga. — Dr. Paulič i Litije. Pri ASaii« n: Baderer ll Celovca — Oberluiuor iz Dunaju. — PorSt iz Trsta. — Boobenosg iz Dunaja. \Vilu» r iz 1 «>plic. — llartlniayor i/. Dunaja — Fip-Iis i/. Kilmico. Javno priznanje itrekam Nimi-io j sisvavoviklitcd đruabl*'» katera je škodo za niojn . goielo pob.at.vo po gospodu Franjo Stojcu, ueitidju in okrajnemu sastopuiku n Vrhniki, nag 10 in tako pošteno ji ačala, i** toplo sahvalo, ter pripurodatl posestalkom, da EavsrUjejO svojo imetje pri tej zavarovalnici. Za p lane, dno 'JO. avgusta 1878. (270—Vi) Jane/. Trt'«'k, pogoreleo. Ignac Javornik, Matija Peckaj, \ posestnik na Vrhniki, Murka Muhin, / lzdatelj in urednik Jobip JurCiC. 1 .UM 0 1 i lil .Vtiodne tiskarne"