KMETOVALEC Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo c. kr. kmetijske igf dražbe voj¥odst¥a kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. »Kmetovalec- izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter velja po pošti prejeman 2 gold. na leto. - Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. — Inserat (oznanilo) v ..Kmetovalcu" stane enkrat objavljen na celi strani 16 gold na >/. strani 8 gold na strani 4 gold., na >,8 strani 2 gold. m na >/16 strani 1 gold. Pri dvakratnem objavljenji 10°/„ in pri trikratnem objavljeni! 20«/„ ceneie la večje inserate m priloge plača se po dogovoru. - Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano! Cnlnnrll>/\r.n ulinn ninn T J J Štev. 7. V Ljubljani, 15. aprila 1887. Leto IV. Obseg : Goved švickega plemena. — Pridelujmo oves! — Kako vinograde varovati proti slani. — Kako svinje pitati. — Karbolinej — Cepljenje v sklad. — Mrčes, ki naj ga sadjarji spomladi pokončujejo. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske — Tržne cene. — Inserati. Snaženje sodov. V nekaterih krajih ne snažijo izpraznjenih sodov marveč jih puščajo, da se na zraku posuše. Da to ni prav, zna vsakdo. Kajti sod postane kmalu plesniv. Če pogledaš v sod, zapaziš stene vse bele. Kdor pa v takšen sod vina nalije, ta si je celo skvari. Vino dobi neprijeten okus. — S sodi se torej, saj pri nas, mora ravnati na sledeči način. Brž ko je sod prazen, treba ga hitro izmiti in dobro izplakniti, sicer postane plesniv. Snaženje ni težavno delo, če je vino v njem bilo zdravo. Nalije se v prazni sod studene vode, da se snažno izmije vsak ostanek od drožij. Parkrat se izplakne, da čista voda teče iz soda. Več dela je, če je vino v sodu bilo skvarjeno, kalno, ali če se je vleklo. To bi sicer ne smelo biti pa se le godi, žali Bog, vse prepogosto. Teiaj ni zadosti sod s studeno vodo izplakniti. Kajti plesnivec se je uže v les zaril, od koder ga moramo zopet izriniti in uničiti. To je laže rečeno, kakor storjeno. Plesnivčeve kali se ne dajo precej odpraviti, kedar so se pregloboko v les zarile. Pri velikih kletarstvih imajo parne stroje, s katerimi krop z veliko silo v sod brizgajo, sopar prodira v luknjice lesu in ugonobi plesen. — Drugi ljudje moramo pa drugače ravnati, da isto dosežemo. Vzamemo torej vrelega kropa, in ga vlijemo v sod, ki ga zapilkamo in potem dobro premetavamo, da more krop do vseh sodovih dog. Dobro je kropa dvakrat vliti, ker drugikrat več koristi in gotoveje plesen uniči. Sedaj pa ne smemo soda puščati na miru, praznega, če je tudi trdno zapilkan. Prazni sod moramo z žveplom žgati. Žveplo pokonča plesen, ki se morda še v zraku nahaja. Žveplanje se mora večkrat ponoviti. V kleti zadostuje za štrtinjak vsak mesec po eden rezljaj žvepla. Ko hočemo, pozneje prazni sod rabiti nimamo nič snažiti. Zadostuje, če ga malo s studeno vodo poplaknemo. Kako svinje rabiti za narejanje komposta. Z majhnimi stroški moremo s pomočjo svinj napravljati lepega komposta ali gnoja mešanca. V to svrho se blizu svinjaka v kakej senci s kamenjem na-tlaka prostor tako, da proti sredini malo visi. Spomladi se listnjak postrga in nastrgano vrže se na omenjeni prostor, če pa onega ni, zadostuje voz stelje. Na to steljo meče se zatem vse, kar je mej letom dobiti, zlasti plevel z vrtov in z njiv, prst, rušina, zemlja iz jarkov itd. Svinje zmeraj po tej mešanici rijejo in vse, kar je užitno, marljivo pobirajo, a ob enem s svojimi odpadki gnojijo stelji. Proti solncu pomaga senca kakega velikega oreha ali pa nalašč narejena streha, dež pa zaliva in spomladi imamo izvrsten kompost za travnike, kateri skoraj ni naredil nobenih stroškov. Gnoj mešanec je tako pomešan in vse stroh-neno, da posameznih tvarin ni več lahko spoznati. S takim kompostom pognojeni travniki lepo ozelenijo, kažejo gosto deteljo in same žlahtne trave. Sol pa živinska klaja. Manje kakor bi potrebno bilo pazijo kmetovalci na to, da mora mej klajo, katero živini svojej polagajo, tudi nekaj soli biti, ako hočemo, da je umno sestavljena in ustreza svojemu namenu. Navadna sol, učeno: chlornatrium imenovana, nahaja se po vsem živalskem truplu ter se brez škode ne sme pogrešati v krmi, ki se polaga. Po leti, kedar zeleno krmo polagamo in živino pasemo, ni treba toliko soliti, kakor druge čase; zelena krma ima potrebno množino soli vselej v sebi, zla.-ti dokler je še mlada. Drugače je po zimi, ko se polaga le suha krma, pa tedaj, kedar rabi skvarjena klaja. V teh slučajih moramo živini drugače skrbeti, da dobode potrebne si soli. Užita sol dela, da vsa žival veseleje živi; zlasti vpliva na prebavila. Vsaki dan podana sol povzroča, da se nareja obilo za prebavljanje potrebnih tekočin, vsled česar, se klaja temeljiteje ukoristi. Kaže torej težko prebav- nej klaji dodajati soli. Žival dobi prijetno zunanjo podobo, svetlo dlako, koža bolje poti; sploh vse življenje postane veseleje. Sol je živalim kar človeku dišave. Razvi-dimo to najbolje, kedar smo prisiljeni, slabo spravljeno krmo polagati. Živina po dobljenej soli rada in veliko pije in se zdravo čisti, kar je pri suhej krmi važno. Dokazano je torej dovolj, da sol na konje, goveda in ovce dobro vpliva. Vender preveč soli ne smemo dajati. Živina preveč zažeja in preobilo pije, kar zopet škoduje. Koliko pa se Pod. 21. Pod. 22. Pod. 23. Pod. 24. Kv. w Pod. 27. naj soli vselej položi, to ni lehko naprej določiti, ker je zavisno od raznih okoliščin. Navadno uže sam nagon živali namigne, kedaj da je dosta soli. Zato je umestno kupiti živinske soli za lizanje. Ta se položi ali obesi v jasli, da morejo živali do nje. Paziti je, da večjih kosov ne odgrizavajo, ampak sol samo ližejo. Ozirali smo se pa v tem sestavku na konje, goveda in ovce, ne pa na svinje. Tem dohaja navadno zadosti soli po krmi, katero dobivajo. Ce se uže soli svinjam polaga, stori se naj to v mogoče majhnih podatkih, zlasti kedar nečejo jesti, hujšajo in slabijo. Slednje kaže včasi tudi na strup, in tedaj bi to značilo, da se je preveč soli dajalo. Sploh pri svinjah je treba velike previdnosti, in se naj prej premalo soli daje, nego preveč.___ Nekoliko o režnji drevja. Kdor hoče od sadnega drevja imeti v resnici kaj dobička, ta ga mora ne le pravilno saditi, ampak tudi pravilno obdelovati. Glavno sredstvo, sadno drevje zdravo in plodno ohraniti, je obrezovanje. Obrezovanje mora biti pa ob pravem času in pravilno zvršeno. Ako ne gledamo na pravi čas in pravilnost režnje, moremo drevju več škoditi, kot pa koristiti. S pričujočimi vrstami hočemo naše sadjarje poučiti, kako je odrezovati in obrezovati mladike ter veje. Ako hočemo mladiko prikrajšati, odrežemo je toliko, da ostane le še del, ki nam rabi. Ostali del mladike ima pope, ki naj še to pomlad zaženejo. Naj višji pop ostale mladike je navadno za nas najvažnejši, zato moramo mladiko tako rezati, da najvišji pop ne ostane le živ, ampak da tudi naredi lep poganek. Ako odrežemo mladiko tako visoko nad popom, kakor kaže pod. 21., pote n se kos nad popom prične sušiti, ker ni listja na njem, ki bi sok nase vleklo. Vsled tega sušenja trpi tudi pop, oziroma poganek in more se celo sam posušiti. Mladiko odrezati preveč blizu popa, ka-v podobi 22. tudi ni dobro, ker je Pod. 25. Pod. 26. kor je videti nevarnost velika, da se pop posuM: na vsak način pa raste poganek pri taki režnji slabo. Pravilno režnjo poganka kaže podoba 22. Rezati je poševno in rano zamazati s cepilno smolo. Dostokrat smo prisiljeni drevesu vso vejo- odrezati. V tem slučaji odreže se veja tikoma pri deblu, kakor kaže podoba 24, in rana se zamaže s kakim drevesnim mazilom ali pa s cepilno smolo. Vejo tako odrezati kakor je videti v podobi 25, da ostane še štor, je zelo škodljivo, kajti ta štor se posuši in strli-leni, trhlenoba rije v deblo in naredi se rak. Podoba 26. kaže deblo predelano | z rakom, ki se je naredil vsled take slabo odrezane veje. Zdravljenje sadnega drevja od bledice. Bledica na drevju je bolezen, ki nastane vsled pomanjkanja rastlinske hrane v zemlji ali pa vsled preplitve rodne zemlje. Listje tako bolnega drevesa je slabotno ter rumeno ali vsaj rumenkasto. Ako je bledica nasledek slabe zemlje, pomaga se drevesu z gnojem. Če je pa drevo bolno zarad preplitve zgo-renje t. j. rodovitne zemlje, in ker je spodnja plast nerodovitna, potem je pa tako drevo le ozdraviti, če se mu zemlja premenja. Tako zdravljenje je zelo drago, zato naj se zvrši le tedaj, ako je drevo posebne vrednosti. Francoski vrtnar Gressent to zdravljenje tako-le opisuje: Dokler še drevo ni ozelenelo odkrijejo naj se ob oblačnem pa ne mrzlem vremenu korenine drevesu tako daleč, kakor kaže črta a) na podobi 27. Odko-pana zemlja naj se odstrani ter z drugo, prav rodovitno nadomesti. Nato naj se okrog drevesa izkoplje meter širok ter najmanj meter globok jarek b). Ko je jarek dokončan, stoji drevo s svojimi koreninami samo zase. Sedaj odkoplje se še spodaj koreninam zemlja c) ter nadomesti z novo, gnojno zemljo, s katero se tudi jarek napolni. To zadnje delo zvrševati je polagoma, drugače drevo pade. Iz vsega je razvidno, da je delo zamudno in drago, torej, kakor smo gori omenili, le tedaj zvršiti, če je drevo posebne vrednosti. Vzoren načrt svinjaku. Sestavil A. Wittman, potovalen učitelj za kmetijstvo na Dolenjeavstrijskem. Dobro razvijanje prašičev zavisno je od dobrega svinjaka. Dasi bi to povsod moralo znano biti, nahajamo vender večinoma mokre, umazane, temne, proti mrazu in vročini nezavarovane svinjake kateri so v najslabejšem kraji gospodarskega poslopja. Zato se tudi ne smemo čuditi, če vidimo, da se gospodarjem svinjereja ne obnaša dobro, ter da vsako leto večje število prašičev po raznih občinah pogine za različne bolezni. Kakovost svinjaka je za zdravje in dobro rejo prašičev zelo važnega vpliva in izredno velike pomembe. Sploh hočemo pri svinjakih ob kratkem omeniti, naj bodo gorki in suhi, ter je najbolje torej, da stojijo proti jugu. S tem se poravnajo pred vsem zdravju zelo škodljivi vplivi vremenskih sprememb, ob enem pa se izogne žival tudi soparni vročini, mrazu in mokroti. Za svinjake se ne smejo najslabejši, marveč morajo se vselej primerni prostori v gospodarskem poslopji izvoliti. Poleg prav izvoljenega kraja gledati se mora na zadostno veliko prostornost, posebno pa na namenu svin-jereje prilično velikost posamičnih oddelkov svinjaka, katere imenujemo „koče." Računi se prostora v svinjaku, in sicer za plemenskega merjasca 2'5 do 3 kvadratne metre (25 do 30 kvadratnih črevljev), za plemensko svinjo s prašički vred po njih velikosti, oziroma plemenu (pasmi), od katerega so, 3 do 5 kvadratnih metrov (30 do 50 kvadratnih črevljev), za pitanca (pitanega prašiča) povprečno 2 kvadratna metra (20 kvadratnih črevljev in za mlade prašiče % do 1 kvadraten meter (5 do 10 kvadratnih črevljev). Omenimo naj še, da se pri navadnem pitanji prašičev more prihranitev prostora opravičiti; nasprotno pa morajo oddelki svinjakov za plemenske svinje biti veliko večji, da se morejo bolj gibati in da oprasivšim se, ne postane prostor premajhen; drugače se večkrat na škodo gospodarju prašički pomečkajo. Pri določbi prostornosti svinjakom gledati se mora dalje vselej na pleme, katero redimo; za velike Lincoln-shirske prašiče n. pr. se morajo napravili večji svinjaki, nego za srednje velike Suffolške ali Berkshirske prašiče ali za naša domača ter ogrska plemena. Svinjaki se morejo tudi, čemur se tu in tam pri manjših kmetijah ni mogoče izogniti, izjemno tudi pri drugih poslopjih (hlevnem ali skedenjskem poslopji) prizi-dati ali vzidati, a se morajo pri večji svinjereji odločeni napraviti, torej se zanje postaviti popolnoma ločena poslopja. Sicer ne posebno priporočano vzidanje svinjakov v govej hlev ali v skedenj omogoči, da se po zimi toplina toliko ne zniža. Skrbeti pa se mora za dober odvod gnojnice, za redno kroženje zraka ter za to, da se na primernih krajih napravijo okna, da so svinjaki kolikor mogoče svetli. Pod tlemi svinjakov je vselej treba napraviti primerne gnojnične kanale, in sicer tako, da se v posamičnih oddelkih svinjaka nastala gnojnica ne zgublja na istem prostoru v tla, marveč da more hitro odtakati. Tako se dobiva mnogo dobrega gnojila za travnike in deteljišča itd., na kar posebno opozarjamo. V naslednjem hočemo natančneje govoriti o priloženem vzornem načrtu za manjše svinjake, kolikor je to ravno v pojasnilo načrta potrebno. Kakor je iz načrta razvidno, je ta svinjak zgrajen od lesa ter preračunjen za manjše kmetije (posestva). Pod. 1. kaže temeljni obris svinjaka za štiri oddelke; pri tem se je imelo to v čislih, da je zadaj raztekalnica za prašiče. Ves svinjak je blizu 7 metrov dolg in 4 metre širok, v tem ko ima ob jednaki dolgosti svinjaka raztekalni prostor 3 metre širokosti. Hodnik za dona-šanje hrane v svinjaku je 1 '/4 metra širok, oddelki posameznih svinjakov so široki i:i/i metra in dolgi 2\ metra. Vender se morejo ob primerno razdeljeni velikosti posamezni oddelki različno veliki napraviti, in sicer pri enaki globočini različno široki. Na načrtu so se oddelki zaradi tega napravili enako veliki, ker smo mislili, da so za srednje prašiče dosti veliki, in da se v oddelkih po velikosti prašičev po dva ali tudi več prašičev skupaj dene. Svinjak stoji, kakor kažeta pod. 4. in 5., na zidanem temelji. Na pod. 1. se vidi dobro dozidan kanal, kateri odvaža gnojnico. Na zidanem temelji stoji lesen svinjak, kateri ima nad seboj prostor za kurnik; vse poslopje * ima na obe strani visečo streho. Krita je z deskami, še boljši pa je krov od opeke. Vhod v svinjak more biti, kakor se vidi na pod. 2. in 3., v sredi; tedaj je nad vrati na obeh straneh po eno okno ali vhod more se napraviti, kakor kaže pod 5., tudi na kaki drugi strani, ali morejo zaradi priročnosti, posebno pa zastran nevarnosti ognja tudi oboja vrata biti (pod. 1.) Hodnik za donašanje hrane je z opeko potlakan; mestu nje se pa rabijo tudi lahko kamenite plošče. V tem hod- c niku je jarek ,, da more umazana voda pri čiščenji korit za hrano in hodnika odteči. Tla posamičnih oddelkov naj se napravijo iz lesa, in sicer nikdar v 7 / \ / v / / \ z. 2/ / \ 5 / U__i i—U- ----It 1 i_- - v/ IV 1 M ! X ^ 1 / ^.... J | y v v. Poioba 1. Podoba 2. iz okroglega lesa, kajti taka tla so nevarna, marveč iz obrezanega lesa s špranjami, da lahko odteka gnojnica in vselej tako, da od spodaj nahaja-jočega se kanala ne more prihajati nič zraku. To namreč lahko provzroči prehlajenje prašičem in je posebno brejim svinjam in mladim prasetom škodljivo. Sicer se more svinjakom naprav-Ijati tudi od o-peke, tlak kateri se prevleči s cen-mentom. Korita za hrano naj se iz lesa, najbolje iz hrastovega lesa napravijo in gorenji robovi na notranjih straneh obijejo z železom (najcenejše za to so stare šine od koles), da se zabrani, da jih prašiči ne ob-jedajo. V oddelkih za dva ali več prašičev naj se korita za hrano predele, da se živali pri jedi ne motijo in ne zajedajo. Da se dobro in natanko očistijo taka lesena korita za hrano, kar se mora v tednu vsaj jedenkrat zgoditi, napravljena je na dnu korita luknja z zatikom. Korita za hrano se morejo napraviti tudi iz kamena, kar pa ni tako dobro; kajti po zimi se hrana v takih kame- Podoba 3. Pod. 4. nitih koritih hitro ohladi, vsled česar posebno mladi prašiči lahko obole. Kje so napravljena vrata in korita posameznim oddelkom vidimo na pod. 1. in 6. na ta način zazname-novano, da so posode za hrano spredaj pri hodniku za donašanje hrane, vrata zadaj, kjer je izhod za prašiče. Posode za hrano so, kakor je iz pod. 4. in 8. razvidno tako napravljene, da se na znotraj in zunaj pregibljejo in nastavljajo, da se lahko, kadar so notri postavljene, korito očisti ter se hrana brez ovir da od zunaj. Na praktično u-ravnavo posebno o-pozarjamo, ker so večkrat svinjaki tako napravljeni da ni posod za hrano. Tu je namreč korito za hrano z večine koj pri vratih in zaradi tega stojijo prašiči, kadar se jim daje hrana, vselej pri in v koritu, vsled česar se ne morejo korita zadosti očistiti ter se hrana ne more prav dobro devati v korito. Pri taki napravi se zgodi, da je oseba, katera ima dajati hrano prašičem, oborožena z debelo palico, da prašiče s primernim številom udarcev — in s krepkimi besedami, ki se čujejo k sosedu, odganja od korita, kadar ga hoče očistiti in vanje dejati hrano, če se vender žival ne da ukrotiti, in če dotični osebi poide potrpežljivost, obležijo v koritu ostanki stare hrane in večkrat tudi blato in scalnica, nova hrana se dene v korito, in vrata se za-pahnejo. Kake slabe nasledke ima to ravnanje, razvidi se iz tega ko toliko prašičev pogine. Daljnji nedostatek je v tem, da se mora gnoj zmerom čez korito iz svinjaka vleči, vsled česar se svinjak nikdar do dobrega ne očisti, in gnoj vselej za koritom obleži, tako da se potem zrak okužuje. Vratca do oddelkov se morajo tako napraviti, da so vsi stebri (povprečni in podolžni) zunaj, ne znotraj po- stavljeni, ker bi jih drugače prašiči obgrizali in objedali ter uničili. Ključalnice na posodah za hrano in vratih, kakor se razvida iz pod. 9. morajo biti tako nastavljene, da same od sebe zaprte ostanejo, ker prašiči vedno tresejo, odpro se namreč polagoma, če je ključalnica slabo nastavljena. Po leti se morejo cela vrata sneti ter se natakniti taka, katera so narejena samo iz lat; vsled tega so svinjaki zračnejši, torej za prašiče ugodnejši. Stene pri oddelkih so narejene iz močnih stebrov, za kar je najboljši hrastov ali mecesnov les; v krajih, koder ni tega lesa, vzame se, borovcev ali jelkov les; smrekov les ni dober, ker pri svinjakih ni tako trpežen. Svinjaki imajo visokosti 1 '/o metra in nad njimi je prostor za kuretino (ko-košnjak). Med svinjakom in prostorom za kuretino naj se Pod. 6. Ravno tako je v tem prostoru steber, da se prašiči tudi lahko gulijo (drgnejo). V pod. 2. je temeljni obris svinjaka s štirimi oddelki; prostor, koder se prašiči spreletajo, je na strani. Pri tako napravljenih svinjakih je samo ta razloček da jim duri svinjakov niso zadaj, marveč spredaj, kakor se razvida iz pod. 2., 7. in 9.. Pri tem je ta prednost, da so po zimi gorkejši, ker so zadaj popolnoma zaprti. Hodnik za donašanje krme ne sme biti preozek, ker se pri tako napravljenem svinjaku od hodnika ven skida ter se lovijo prašiči, kateri so za klanje namenjeni. Pri tem se je določilo, da so tla svinjaku z opeko, s cementom potlako-vana; scalnica odteka se naprej, kakor se razvida iz glavnega obrisa pod. 2. in 7., tako da se scanica v kanal odteka in odtod v gnojnico. Pod. 7. Pod. 8. pusti pol metra praznega prostora, da se ovira dohod zraku k svinjakom, kajti čist, zdrav, kisleca poln zrak je glaven pogoj, da se prašiči dobro redijo. Ker so svinjaki pod streho, ostanejo zgoraj nezaprti; samo po zimi, če ni kuretine, zadelajo se s slamo. Prostor, koder se prašiči spreletajo, obdan je z leseno ograjo in v njem je obzidano kopališče, katero je 3 metre dolgo in 1 '/„ metra široko. To je pri vsaki umni svinjereji neogibno potrebno, da se morejo prašiči po leti kopati, kar je njih zdravju zelo koristno. Voda v njem se mora časih obnoviti. Pod. 9. Gospodarske novice. * „Viestnik za gospodarstvo i šumarstvo" pričel je izhajati v Križevcih na Hrvatskem. Viestnik izdava profesorski zbor kr. gospodarskega in gozdarskega učilišča v Križevcih, urejuje ga pa profesor Ivan Potočnjak. * Novo sredstvo proti trsni uši, priporoča prof. S. Frangeš v Zagrebu. Sredstvo je iz gnoja, peska in tabaka Podrobnosti je čitati v knjigi. „Način za očuvanje vinograda od trsne uši", kojo je izdal kr. prof. Frangeš, in ki je izšla v tiskarni „Nar. Novin." * Občili zbor c. kr. avstrijskega sadjarskega društva bode 22. t. m. ua Dunaji. Na dnevnem redu bode izprememba pravil. * Umrl je 30. marcija gosji. Janez Perles, pivovar in posestnik v Ljubljani ter dolgoleten ud c. kr. kmetijske družbe kranjske. * C. kr. kmetijske družbe odsek za konjerejo predložil je c. kr. kmetijskemu ministrstvu, naj bode letos obdarjevanje konj na Kranjskem v sledečih krajih ob sledečem času: 1. septembra v Radovljici, 2. septembra v Mengšu, 3. septembra na Vrhniki. 5. septembra v Ribnici in 7. septembra v Št. Jarneju. * Razstava konj na Dunaji bode kakor vsako leto tudi letos. Razstava bode od 14. do 22. maja. Z razstavo vred bode veliko srečkanje; dobitki so: konji, konjska oprava itd. Podrobnosti se izvedo pri konjerejskem odseku c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 27. Gospod prof. Jos. Kristan iz Kopra nam poroča, da izdeluje strešno lepnico tvrdka „Paul Hiller & Comp. in Wien, IV, Favoriten-strasse Nr. 20". Tvrdka daje tudi navod kako pri delu postopati. Sicer nam je pa č. gosp. sotrudnik Jos. Lenarčič obljubil, o strešni lepnici poseben članek s podobami spisati, kojega v kratkem priobčimo. Vprašanje 29. Na kateri način se da cestno blato najbolje porabiti? (K. S. v D.) Odgovor: Cestno blato ima v sebi raznih tvarin. med temi tudi več ali manje živalskih odpadkov, Vrednost je razl.čna. Če se je navažalo apnenega proda, in je cesta jako zvožena in imajo cestni jarki mnogo dobre naplavljene prsti, ki se večkrat iztrebi in s cestnim blatom pomeša, potem je to velike gnojilne vred nosti, zlasti za travnike. Svetovati pa je vsakako blato na kupe zvoziti za kompost, ki se naj večkrat prekoplje in z gnojnico polije. Takšen kompost, po travniku razgrnen, dela prava čuda! Vprašanje 30. Na travniku imam strašno veliko krtin, zlasti uže več let starih, s travo prerastenih Grčasti travnik dela pri košenji veliko sitnosti, svetujte mi torej, ali naj ga poravnam in kako ? (P. S. v Ž. pri K.) Odgovor: Seveda, le poravnajte ga! Če je pa travnik le količkaj velik, ne bode se izplačalo ga z ročnim orodjem poravnati. V to svrho služi izvrstno travniški oblič t. j. vprežno orodje, ki stane preko 50 goldinarjev. Travniški oblič morete potem rabiti vsako leto namestu travniške brane. Travniški oblič dobite pri Hofherr & Srantz na Dunaji, morete si ga pa tudi dati doma narediti. Kmalu hočemo to orodje v »Kmetovalcu" popisati ter v razjasnjenje njegovo podobo pridejati. Vprašanje 31. Namenjen sem zdelovati fino namizno, surovo maslo; katero pinjo mi svetujete? (J. K. na K. V.) Odgovor: Pred vsem Vam svetujemo kupiti leseno pinjo. Kovinske pinje so slabe, maslo dobiva od njih napačen okus in slabo barvo. Naše mnenje je: Ako imate malo smetane za pinjenje, kupite si Lefeldtovo ali pa navadno švicarsko pinjo, ako imate pa toliko smetane, da se izplača maslo delati, s konjsko silo. potem Vam bode pa dobro služila vertikalna holstajn-ska pinja. Zadnje vrste pinje, ki jih je na roko goniti, niso rabne. Vprašanje 32. Kedaj bode kmetijska družba zopet prodajala bike pinegavskega plemena? (P. Z. v A.) Odgovor: Pincgavske bike prodajala bode kmetijska družba prihodnjo jesen v Kranji. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 3. aprila 1887. Posvetovanje vodil je društveni predsednik gosp. Gustav grof Thurn, navzoči so pa bili odborniki gg. Detelja, Lenarčič, Murnik, baron Lazarini, Povše. Robič, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Tajnikovo poročilo, da za naprej spadajo zadeve o šolskih vrtih in o nadaljevalnem kmetijskem pouku v področje ministerstva za uk in bogočastje. odbor na znanje vzame. Prošnja krajnega šolskega sveta v Moravčah za brezplačno podelitev divjakov se odbije. Volitev zastopnikov v kranjsko skupino pri graški vzajemni zavarovalnici proti ognju prepusti se pred-sedništvu. Na prošnjo mlekarske zadruge „Nemški rovt" za podporo zidanju družbene sirarnice bode se ob razde litvi državnih podpor oziralo. Glede na poziv kmetijske družbe v Levovu, naj bi tudi kranjska družba delala proti nameravanemu obdačenju žganja, glavni odbor ukrene v tem zrnislu ničesar ne storiti. Darilo kranjske hranilnice v podporo revnih učencev podkovske šole glavni odbor na znanje vzame. Na novo se v družbo sprejmejo sledeči gg.: Golmajer Fran, nadučitelj in posestnik v Moravčah. Podboj Andrej, posestnik in gostilničar v Ribnici. Kambič Jakob, posestnik v Cerovcu pri Semiču. Knific Šimen, posestnik v Dragočah pri Smledniku. Urbančič Ivan, posestnik in trgovec v Trnovem. Baron Friderik Rechbach, grajščak na Krumberku. Kosec Jernej, župnik v Škocijanu pri Turjaku. Boncelj Fran, župninski upravitelj v Dražgošah. Povše Fran, župnik na Jezici. Bohinc Fran, župnik v Križeli pri Tržiču. Tavčar Ivan, župnik v Lešah. Lavrič Terezija, c. k. poštarica v Novi vasi pri Rakeku. Kraševec Franc, posestnik v Novi vasi pri Rakeku. Vesel Fran, posestnik v Nemški vasi. Turk Anton, posestnik v Volčjem. Kraševec Karol, posestnik, v Strmici. Ševar Ludvik, trgovec v Novi vasi pri Rakeku in Oberstar Josip, posestnik v Jurjevici pri Ribnici. INSERATE isstt sprejema »Kmetovalec" po ceni zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Oskrbništvo graščine Fužine (Kaltenbrunn) ima naprodaj 800 kgr. izvrstnega „Triumf-ovesa" za seme, 100 kgr. 15 gold. in več tisuč različno močnih sadik vijolčasto cvete-čega španjskega bezga (Flieder). (45—2) Kdor želi kaj naročiti obrne naj se naravnost na osrkrbništvo graščine Fužine pod Ljubljano. Razne cepiče, prav zanesljivo imenovane, cepivni poveš (Rafia), cepivni vosek i. t. d. dobi se pri P. Ogorevc, sadjarju v Brežicah, Rann. Za šole po znižani ceni! (47—2) Tovarna za kostne pridelke in lini Luckniann-a & Bamberg-a v Ljubljani priporoča svoja zelo vspešno učinkujoča umetna gnojiva, kostne moke in po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt. '(40-3) Zanesljivi in najboljši krompir za seme prodaja oskrbništvo poškuševalnega dvora c kr. kmetijske družbe Kranjske v Ljubljani na Poljanah v hiši živinozdravnišnice 100 kilogramov po 6 goldinarjev za ude c. kr. kmetijske družbe pa (39—3) 100 kilogramov po 5 goldinarjev. Na prodaj so sledeče sorte: Zborovski krompir, jako plodovit nič ne gnije, skušena dobra sorta; Oneida, ravno tako; Zgodili rožnik, Aurora, Magnum bonum. Kasni rožnik, Ribuičan, izvrstna domača sorta, Novi rožnik, nova vzgojitev prvega reda. V manjših količinah dobiti je sledeče sorte: Kifelčar, Snovvflake, Paterson, Sago črni, Najzgodnejši. Lepo kravo, kravo s teletom, štiri junice, in par junekov, <«_,) križavega plemena, prodam takoj pod prav ugodnimi pogoji zarad svoje preselitve. Ponudbe in vprašanja naj se izvoli pošiljati na v I jjul>l jjini, narodni trg-, št. 13. V najem jrgj m štiri njive ležeče na Ljubljanskem p g polju prav blizo mesta. g g« Njive merijo 5 oralov in 924 ter jih je mo- jgg Si goče precej prevzeti. (49—2) ||| Natančneje pogoje se izve v se daje | Frančiškanski ulici št. 12, I. nadstropje. (3-5) »Ljubljanski zvon". Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. 7 pismi c. kr. Kmetijske in t LjnMjanl (Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleiweis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr. L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. Adolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr W. Schleieher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Kant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr. Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr. SPSr1' Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošt'o Deteljno seme. Najfinejšo seme prave francoske lucerne (nemške detelje) in čez vse fino debelo-zrnato seme štajerske rudeče detelje. To seme prodaja podpisani popolno čisto, izvrstno kaljivo iu pa brez predenice (Žide)! Mojo deteljno seme je preiskano od c. kr. preiskovalne postaje na Dunaji ter jo prodajam v zavojih, ki so od tega c. kr. urada zapečačini in s spričevalom potrjeni. C. kr. preiskovalna postaja na Dunaji tako strogo postopa, da ne da spričevala ako v zavoju le jedno zrne predenice najde. Cena mojemu izvrstnemu semenu je sledeča: 100 klg. in več zaračunam 1 klg. lucerne 86 kr., štajerske detelje pa 67 kr., pod 100 klg. doli do 25 klg. „ 1 „ „ 92 „ „ „ „ 72 „ „ 25 „ „ „ 10 „ „ 1 „ „ 100 „ „ „ „ 78 „ Kar je pod 10 klg. ne oddajem od c. kr. preiskovalne postaje zapečačeno. (18_5) Trgovina se semenom: —. F*. Hiitti«-, AVien (Dunaj), I. Weiliburggasse 17. — Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani na velikem mestnem t.rg-u, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenili zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajarskem) ena pa v Ljubljani P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: J^jr* Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Cvet zoper trganje (Gicht), Miirijaceljske kaplice za o želodec, o kterim se ima na tisnče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri veh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.. 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kaplice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 fl. Samo ta sirup za 56 kr. je pravi. Zdravila za živino. MftRlfrZELLER TROPFEB h NUR ECHT bEi APOTHEKER TRNK0CZY LAIGACH i STliCK 20, Štupa za je odločno najboljše revmatizem, trganje ter živcih, oteklino, malo časa, če se rabi. zdravilo zoper protin in po udih, bolečine v križn otrpnele ude in kite itd., pa mine popolnem trganje, r-M-^i—^r.' debele, okrogle in Krave dobe mnogo mleka. Zamotek z rabilnim navodoiu vred velja le 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Z1V1UO. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, plučnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje iskrene, dobrega 50 kr., •Stf|u